OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
I*VTluJemo TsakoTTBtnt tiskovine
£ H U A 1.1 T NEODVISEN DNEVNIK 2A SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK!

v /
XXXVII.—LETO XXXVII.
ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, ОШО, TUESDAY (TOREK), JUNE 15, 1954

niNA TERPIN
.^0 dolgi ip mučni bolezni je
preminila na svojemu do-poznana Leopoldina (Poldi) ''ојбпа Durn, stara 63 Stanovala je na 843 Rondel Dr ,	osem mesecev je
večinoma v postelji doma
Vol^	dokler je ni po
^ cetnejji bolehanju ugonobila bolezen. Rojena je bila leta ^ Gradišču pri Vipavi, od-]q2q^ j® prišla v Ameriko leta
ZA OBNOVO KOREJE Ali ZA NOVO VOJNO NA KOREJI!
SEOUL, Koreja, 14. junija—Predsednik Južne Koreje Syngman Rhee na kak uspeh konference v Ženevi ni računal od vsega početka. Amerikance je pozival, naj njihova delegacija čimpreje zapusti Ženevo. Vsaki dan novih razgovorov in pogajanj znači novo' izgubo ameriškega ugleda v svetu, predvsem pa v Aziji. Vprašanje zedinjene Koreje je na konferenci v Ženevi propadlo. Rhee je napovedal Korejcem, da pride čas, ko bodo rnorali biti pripravljeni tudi na smrt. Južni Korejci bodo vdrli v severno Korejo, ker je to edini način in sredtvo, da se Koreja zopet združi.
Kakšna je moč južnokorejske
ŠTEVILKA (NUMBER) 116
Ti 1
zapušča žalujočega so-Sa Ernesta, doma iz Gorice, Alexander, sinaho Vero,
^ Donalda
in vnukinjo
ki je bila rojena par dni sestri poznano Mrs
РГО|
siria
X*Xi.O.
3a ^^rmolya in Mrs. Amali-ба ^i"ata, splošno poznane-cieij^^'®^'^''2nega in kulturnega i(i	Duma, nečake
Pa ^^kinje, v stari domovini •lose t F'ranceta, dve polsestri, v Trstu in Francko lilj^	pri Vipavi, ter ve-
% У	sorodnikov. Pogreb
iz ^ petek zjutraj ob 9. uri °§rebnega zavoda Mary A.
Svi
^ari' '	St., v cerkev
A Ve ^^^MGbovzete na Holmes кди„1°, ^-30 uri in nato na po-ložejj"'^® Calvary. Truplo bo po-dopoj^ mrtvaški oder v sredo

Pl-A
Ob 10. uri. lilJRAZER
"tar	j® George Burazer,
B,
62 let.
rjj	stanujoč na 2405
■^acif ^°jGn je bil v Dal-i-ikr, I odkoder je prišel v Ame-
TuS '912-
Ca . ■' Opušča soprogo Dani-iti Walter v West Virginiji ^i'ov'T	De Rosa v
v	Pogreb se vrši
Golub ^j"traj ob 9. uri iz 47q3	pogr ebnega zavoda,
^PGrior Ave., v pfirkfiv sv.
Nia ^Ivary.
lor Ave., v cerkev sv nato na pokopališče
jo ■ -Alexis bolnišnici, kjer se Ша
K\
štiri dni, je umrla v zjutraj ob 4. uri po-
vova^-v^ose Koporc, rojena 72 stanujoča na 1022 E.
St. V-
Vfegj CGraj bi se morala pod-Vagj	Doma je bila iz
^ila i ' ^^^Pert na Dolenjskem, žt. 4 f ^lanica društva sv. Ane in Olt •' Podr. št. 25 S.Ž.Z.
društva cerkve sv leta	Joseph je umrl
Wa^^ ^s^pušča pet otrok: Ed-Нц(}оЈ ^'"s. Victoria Faletič Mfg Qi ^ ^ Edwardsburg, Mich., ^lulfQ Urbas in Alberta, 17 (ki j Pravnuka, brata John ^ouncilmana John Ko-in v stari
Sfeb	brata Karla. Po-
lO,	v sredo zjutraj ob
&a 2a,, Trdinovega pogrebne-kev 55,,^,^; 3053 E. 62 St., v cer-
armade? Po ameriški cenitvi se ta armada ceni na 600 do 640 tisoč mož. Armado je postavila na noge Amerika, ki jo tudi vzdržuje in preskrbuje z orožjem in municijo. Če bi bili na Koreji normalni časi, bi se ta južnoko-rejska armada lahko znižala na 200,000 mož, v tem številu pa bi se lahko vzdrževala s sredstvi iz južne Koreje.
Združeni narodi so izračunali, da bodo potrošili za obnovo Južne Koreje v naslednjih petih letih $1,930,000,000. V tej vsoti je zapopaden , znesek $1,240,000,-000, katerega bi plačala Amerika sama! Predvideno je, da bi bila obnova končana v letu 1958 če...
Prvo je vprašanje miru in vojne. Drugo, če bi predsednik Syngman Rhee bil dostopen tujim nasvetom. Združeni narodi mu namreč očitajo, da zahteva preveč tuje pomoči, da dopušča inflacijo domače valute, črno borzo, da imajo gotove domače organizacije privilegirano stališče in da s svojo vlado, s svojimi pomočniki in domačimi tehničnimi strokovnjaki ni sposoben, da bi držal južno korejsko industrijo, kakor je zamišljena, v obratu.
Eisenhower v drugi
WASHINGTON, 14. junija^ Republikanski politiki, ki so se začeli pripravljati na jesenske volitve, se oglašajo v Beli hiši in vabijo predsednika Eisenhower-ja, da jih podpre. Eisenhower naj bi šel v njihove volilne kraje in nastopil kot govornik. Eisenhower se je premislil. Spoznal je, da so ravno republikanci tisti, ki mu preprečujejo izvajanje njegovega programa, katerega je priporočil kongresu. Bela hiša se je sđdaj postavila na stališče, da bo šel Eisenhower na pomoč samo tistemu republikanskemu kandidatu, o katerem ve, da je za njegov program. V Illinoisu kandidira za republikanskega senatorja ultrareakcionarni .Joseph Meek. Eisenhower je bil nedavno napovedal, da mu gre meseca avgusta na pomoč v Illinois, a sedaj je Bela hiša ta obisk odpovedala.
Seja direkiorija
V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši seja direktorija Ameriško jugoslovanskega centra na Re-cher Ave. Prosi se vse direktorje, da se gotovo udeleže.
"FRANCOSKI ANGEL"-NI ANGEL?
PARIZ, 14. juniju — Bolniška strežnica v trdnjavi Dien Bien Phu Terraube, ki se nahaja sedaj v Parizu, je pisala še pred padcem trdnjave komunističnemu poveljniku pismo, v katerem mu je čestitala za rojstni dan. Zakaj je to storila? Sama trdi, da zgolj z ozirom, na položaj ranjenih v trdnjavi, da bi imela poveljnika na svoji strani. V Pa-
V
Sv Vi/^
laa m nato na pokopa-
^alvary.
slovo
Cia •
S.t) društva sv. Ane št. 4 Co j Prošene, da pridejo no-^ Grdinov pogreb-^•^rli . ^^k^žejo zadnjo čast ^ Rose Koporc, v ^0	10. uri pa da se
greba udeleže njenega po-
žalostna vest
Mr. John Zgonc iz 15430 Calcutta Ave. je prejel iz Radleka na Blokah pri Rakeku žalostno vest, da je tamkaj umrl njegov brat Kari v starosti 82 let. Pokojni zapušča v domovini ženo, tri hčere in sestro Apolonijo Primožič, tu v Ameriki pa poleg brata Johna tudi brata Matevža in sestro Mrs. Katarino Selan. Bodi mu lahka domača gruda.
Mrs. Anna Jesenko iz 3567 W. 61 St. je prejela iz stare domovine žalostno vest, da je tamkaj po dolgi bolezni umrl najstarejši brat Vinko Žakelj, p. d. Fri-cov, bivajoč v vasi Dobračeva št. 59, občina Žiri. Star je bil okrog 70 let. Imel je zelo lep pogreb in položen je bil v materin grob. Tam zapušča ženo Mici, tri hčere, vnuke in tri sestre: Staži Bogataj, Pavlo Bogataj in Francko Erznožnik, v Ameriki pa poleg sestre Mrs. Jesenko tudi brata Charles Zakelj na zapadni strani Clevelanda, in sestro Mrs. Mary Erznožnik v Red Lodge, Mont. Bodi mu ohranjen blag spomin!
PO TEJ POTI SPORAZUM NI MOGOČ!
Ameriški kongres ima pred seboj predlog za odobritev kredita v znesku .$100,000,000, ki naj bi se porabil za notranjo antiko-munistično propagando v komunističnih državah. Propaganda naj bi vabila državljane, da bežijo ven v čim večjem številu in da se pridružijo antikomunistični armadi v zapadnem bloku. Tam bodo pr<>skrbljeni, tam se bodo tudi vežbali. Trdi se, da je prišlo v zadnjih letih več kot 11,000 političnih beguncev na ozemlje Za-padne Nemčije.
In protiukrepi Sovjetske zveze ter drugih komunističnih držav? Za kogar so zvedeli in če je ta imel važno besedo, so poslali za njim odposlanca, da se nad njim maščuje. Obmejni predpisi so poostreni. Poostren jo nadzor nad železniškim in pisemskim prometom, poostrena pa je tudi domača kazenska zakonodaja. Nekatere države sovjetskega bloka so določile smrtno kazen že za tiste, ki samo skušajo pobegniti.
rizu pa so odkrili, da je njen brat Henri zaposlen pri levičarskem tedniku "L" Observateur." (Torej praksa, znana v Ameriki, da naj nekdo odgovarja tudi za politično pristaštvo svojega sorodstva !)
IN DRUŽINA LANIEL?
PARIZ, 14. junija — Joseph Laniel, ki je moral odstopiti kot predsednik francoske vlade, ima brata Rene Laniela. Kakor Joseph, je tudi Rene industrijalec s to razliko, da stoji Rene pred finančnim polomom svojega podjetja.
Francoskim senatorjem in poslancem je po posebnem zakonu prepovedano, da bi izrabljali svoj položaj. Če gre za privatne stvari, naj se v pismih nihče ng skhcuje na položaj poslanca ali senatorja. In Rene Laniel, ki se nahaja kot privatni podjetnik pred finančnim polomom?
Svojim upnikom je poslal pismo, v tem pismu pa se je označil kot "Rene Laniel, brat Joseph a Laniela, predsednika ministrskega sveta francoske republike."
Prestala operacijo
V Euclid-Glenville bolnišnici, kjer je srečno prestala operacijo, se nahaja Mrs. Mary Matoh, soproga oskrbnika Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja.
V Parizu se lovijo okrog nove vlade; sestavlja jo levičar Mendes-France
v ŽENEVI DELO POČIVA, V INDOKINI HUDI BOJI
PARIZ, 14. junija—Radikal Pierre Mendes France je dobil od predsednika republika Rene Cotya nalogo, da sestavi novo francosko vlado. Kdo je Mendes France? V političnem pogledu bo dovolj, da omenimo, da je bil v letu 1936 minister v vladi Leona Bluma, znanega francoskega levičarja, ki je takrat sestavil vlado iz vrst tako imenovane Ljudske fronte.
Teoretično je Mendes France*
zelo podkovan, izšolan in ima za seboj odlično civilno karijero. O njem se govori, da je bil po dovršenih šolah najmlajši francoski advokat, ki je izvrševal prakso. Da je bil potem, ko se je spustil v politiko, najmlajši francoski poslanec in ko je postal član vlade, tudi najmlajši francoski minister. Sedaj je star 47 let.
Občni zbor
Nocoj ob osmih se vrši letna seja dramskega zbora Ivan Cankar v prizidku Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vhod bo s Addison Rd. Vabi se vse člane in članice, nekdanjo in sedanje igralce in igralke,,da;,se udeleže. Po seji bo serviran prigrizek.
Krožek ,ši. 2 P. S.
Jutri, v. sredo se vrši redna seja krožka št. 2 Prog. Slovenk v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetok ob 7.30 uri. Vabi se članice, da se udeleže v polnem številu.
Če zaspiš za volanom
John Jelenič, star 35 let, stanujoč na 349 Halle Drive, Euclid, se nahaja v bolnici. Tja je bil prenesen v nezavestnem stanju. Preteklo je pet ur, predno so ga mogli identificirati. Zdravniki so mu morali dati 53 šivov, da so spravili kožo na glavi v normalno stanje, tako je bil potolčen. -
Jelenič je med vožnjo na War-rensville Center Road zadel v brzojavni drog. Vračal se je od prijateljskega sestanka, med vožnjo zaspal in izgubil oblast nad volanom." Njegovo stanje ni kritično.
Iz bolnišnice
Mr. John Muzga, p. d. Opal-dan, se je po 15-mesečnem bivanju v Mestni bolnišnici povrnil na dom na 6424 Spilker Ave., kjer bo bival začasno. Je pod stalno zdravniško oskrbo in na 13. julija bo odpotoval v staro domovino za stalno. Nastanil se bo v rojstni vasi Ravnoberg št. 6, fara Prežgan je. Ž njim bo potoval tudi Mr. Mike Zupančič iz 6026 St. Clair Ave., ki bo šel tja na obisk.
Bolezen
Prejšnji torek je nagloma zbolel za srčno kapjo poznani čevljar v Euclidu, Mr. John J. Ga-brenja iz Ivan Ave. Odpeljan je bil v Euclid-Glenville bolnišnico. Obiski začasno niso dovoljeni. Mr. Gabrenja je dolgoletni tajnik društva Cleveland št. 126 S.N.P.J., katerega članstvo je prošeno, da pride v nedeljo dopoldne na sejo v navadnih prostorih, ker se bo izvolilo novega tajnika. Mr. Gabrenji želimo, da bi se čim preje zdrav povrnil v krog svoje družine!
Program Mendesa France
Mendes France je svojo politiko, če jo bo imel priliko izvajati, označil kratko s temi besedami; Novi ljudje, nove metode! Kolonijalno politiko označuje za stvar preteklosti. Kolonijalni sistem je bil aktualen v prejšnjem stoletju. Francija naj se torej sprijazni, da so dnevi kolonijal-nega gospodstva minuli.
(Francija ima svoje kolonije tudi v severni Afriki. Do sedaj smo slišali, da so se domačini upirali, njihovi napadi pa so bili namenjeni večinoma mestom in krajem, ki so sedeži francoske kolonijalne oblasti.
Očividno ohrabreni po komunističnih uspehih v Indokini, so domačini, v francoskih severnoafriških kolonijah v Maroku in v Tunisu začeli napadati naselja, kjer so samo francoski prebivalci, tudi samo kmetje, tudi samo trgovci ali delavci. Upor se je torej razširil na "deželo.")
Ali bo koalicija bivše francoo-ske Ljudske fronte podprla Men-desa France sedaj, ko je kriza v Indokini na vrhuncu? Ali se bodo francoski levičarji odrekli francoskemu kolonijalnemu posestvu?
Krvavi boji v Indokini
Gre za severovzhodni del In-dokine, znan pod imenom rokav-skega idiva Rdeče reke in glavnega mesta Hanoi. Komunisti hočejo pretrgati vse prometne zveze z mestom Hanoi, da bi preprečili vsak francoski dovoz bodisi hrane ali municije temu središču. Raztrgali so železniške proge v dolžini nekaj milj, vsa njihova strategija pa gre za tem, da se bo komunistična armada prehranjevala s pridelki te pokrajine, z drugimi besedami — komunisti računajo, da bodo z Hanoi okolico vred zavzeli še pred žetvijo.
Posnemanje vzgleda osvobodilne vojne
Prebivalstvo imenovane pokrajine je deloma prestopilo h krščanstvu. Krščanske verske sekte imajo svoje močne naselbine, razne zavode in učilnice. Položaj tega prebivalstva se redko omenja. Verjetno prava slika ne bi šla v račun niti Francozom, niti njenim zaveznikom. Zato poročila v uradnem dnevnem tisku o stanju v teh naselbinah redno izostajajo. Eno od teh poročil pa se glasi;
Pristaši teh verskih sekt imajo pred seboj vero. So domačini
in kot taki sovražijo Francoze, z verskega stališča pa še bolj komuniste. V eni taki naselbini je prišlo do borbe nož na nož, za hišo, za sobe, za življenje in smrt posameznika, šlo je za šolsko poslopje. Ker je zmanjkalo municije, so govorili kuhinjski noži, stoli in koli. Samo ob tej prilika je bilo pobitih 800 gojencev te učne ustanove.
Komunisti obračunajo povsod enako z enakimi odpori. Poročila nadalje navajajo, da borbe ne zavzemajo velikega obsega samo v okolici Hanoi, marveč tudi v celi pokrajini Vietnam. Vendar pa so glavne komunistične operacije osr^otočene okrog mesta Hanoi.
Francosko vojaško poveljstvo trdi, da bo rabilo najmanj 30,000 svežih čet, če naj obrani porečje Rdeče reke in če naj ne dopusti, da pade mesto Hanoi.
Švicarji so nezadovoljni
V Ženevi domačini Švicarji računajo, da se zna konferenca še zavleči. Danes ni bilo nobenega uradnega zasedanja. Šefi posameznih delegacij so imeli le privatne sestanke in privatne razgovore. In če se konferenca zavleče, ker gre to v račun komunistom ?
Ženeva je znana po svoji industriji, po švicarskih urah, po izredno visoko razvitem kmetijstvu, toda najbolj po svojem turizmu. Švicarski turizem vleče tujce tako poleti, kakor pozimi. Dohodki od turizma so ogromni. Za letos je najavljenih v Švici poldrug milijon tujcev. Če vzamemo zalogo zlata v kaki državi, potem pride v Združenih državah na primer na glavo $138, v Švici pa $306. Nezaposlenost je v Švici na najnižji stopnji. Znaša komaj 3 desetinke odstotka.
Ženeva je letoviško mesto. Od uradnih delegacij, katerim so bili rezervirani hoteli in tujske sobe, nima mnogo dohodkov. Rada bi se jih že znebila, ker sicer bodo šli turisti drugam. V bližini Ženeve so krasni letoviški kraji kot Monteaux ali Lausanne, ki sprejemajo turiste, katerim Ženeva ne more ustreči, ker je sedaj v dobi visokega turizma zasedena
po politikih in diplomatih.
#
Molotov kliče Edena
ŽENEVA, 15. junija — Včeraj je angleški zunanji minister Anthony Eden zavzel odločno stališče. Ali se v Ženevi kaj napravi, kaj pogovorimo ali pa pojdimo vsi skupaj domov.
Danes je sovjetski zunanji minister Molotov povabil Edena na nujni sestanek. Pričakujejo novih sovjetskih predlogov.
Države, ki so se bojevale na Koreji, se bavijo po svojih zastopnikih v Ženevi z mislijo, da izročijo korejsko vprašanje nazaj Združenim narodom v rešitev.
ZADNJE VESTI
Zopet vroče in vlažno, S to razliko, da bo лтос tudi večer. Najvišja temperatura bo 92 stopinj, najnižja pa 72 stopiitj. Morda bodo nevihte z grmenjem. Enako vreme se napoved uj<' za jutri.
____ f
V	Washingtonu so danes zjutraj krožile vesti, da je vojska v Guatemali dala predsedniku republike Arbenzu (Juzmami nltimantnum, da tekom današnjega dne prostovoljno odstopi. Guzman ,j<» po teh vesteh pripravljen odstopiti, hoče pa garancijo, da se njegovim političnim prijateljem ne zgodi ničesar slabega.
V	Washington« so danes potrdili vest, da je državni tajnik John Foster Dulles pripravljen, da umakne ameriško pomoč Franciji in Italiji, da pa se z Ijon-donom že razgovarja kako naj se zapadna Nemčija oboroži sama zase, seveda z ameriško pomočjo,	—
V	bližini Phoenixa, Ariz., so našli zavoje z denarjem. Ta denar pa je odkupnina $75,000, katero je plačal trgovec Smith za svojo ugrabljeno ženo. Računajo, da ni nobenega primanjkljaja. —
Politično senzacijo ima Trenton, N. J. Bivši republikanski governer Harold Hoffman je za časa, ko je imel razne javne službe in bil tudi governer, prilastil si na nepošten način iz ja\Tie blagajne $300,000. Pred svojo smrtjo je diktiral svoji hčerki Adi pismo, katerega vsebina pa naj bo javi jena šele po smrti. To se je tudi zgodilo in na tiskovni konferenci je sedanji demokratski governer Robert MejTier izjasnil zastopnikom tiska zadevo pokojnega governer ja Hoffmana. Baje je hčerka z ostalim sorodstvom pripravljena, da se bo denar povrnil odkoder je bil nepošteno vzet.
Med Turčijo in Pakistanom
ANKARA, Turčija, 13. junija — Pakistanski predsednik vlade Mohammed Ali je sklenil s turško vlado dogovor o skupni obrambi obeh držav. Pri tej priliki je bilo napovedano, da bo prišlo med obema državama do ožjega sodelovanja tudi na drugih poljih.
(Ideja bloka turških držav je tudi ideja Washingtona. K zvezi Turčija-Pakistan, kateri imata prebivalstvo muslimanske vere, naj bi pristopila tudi država Iran, kjer je prebivalstvo enako po večini muslimansko. Tako Turčija, kakor Pakistan bosta dobili potrebno orožje in vojaško opremo od Združenih držav. Dobava tega blaga, tako je bilo najavljeno v Washingtonu, se bo celo pospešila.
(Turčija ima svojo posebno politično in obrambno zvezo tudi z Jugoslavijo in Grčijo).
Na obisku
Iz Orlando, Fla., je prišla na obisk nekdanja Clevelandčanka, Mrs. Agnes Lovelock. Tu ostane par tednov. Prijateljice jo lahko obiščejo pri sestri Mrs. Regina Beno na 1419 E. 51 St. Dobrodošla!

№AN2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST''
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za tno leto)_____________________
For Six Months—(Za šest mesecev)____
For Three Months—(Za tri mesece)___
.$10.00 _ 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske drŽave): For One Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three M.onths—(Za tri mesece)
-$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ANGLEŽI, INDOKINA IN AMERIKA
Britansko časopisje presoja hladno položaj na jugovzhodu Azije; položaj, ki je nastal v zvezi z zadnjimi dogodki V Parizu in v Ženevi. S posebnimi očmi gleda tudi na Ameriko. Ali bo ameriška republikanska stranka, ki je odgovorna za trenotno ameriško politiko, res prešla k dejanjem po principu "Zob za zob"! in ali bo v Indokini govorila tudi atomska bomba?
Angleži pravijo, da ne. Združene države so v volilnem letu. Tudi ameriški republikanci, da si ne bodo upali naprtiti na sebe odgovornosti za kako ameriško vojevanje, po vzgledu Koreje zopet nekje v tujini.
Toda če zmagajo komunistični elementi v Indokini, ali bodo posledice postale omejene le na Indokino?
Angleži obravnavajo s teg^vidikT dva""svoja^omini-jona muslimanski Pakistan in Indijo Nehruja. Indija Ne-hruja je v. najbolj rahlih zvezah z zvezo dominijonov. Indija je edina, ki ne pripoznava britanske kronfe za formalno svojo krono. Indija gre svoja pota, ima se pa boriti enako zoper komunizem, kakor je to slučaj pri sosedi Pakistanu. Ta je trenotno še važnejši od Indije. Vzhodni Pakistan, ki je po prebivalstvu močnejši kakor pa zapad-ni, živi v notranji revoluciji. Zapadni Pakistan, kjer je tu-di sedež centralne vlade v Karachi ju, je odstavil vlado v vzhodnem Pakistanu, ki je delala za odcepitev. V resnici pa je šlo za komunistični vpliv in so dognali, da so razpolagali krajevni komunisti z najmodernejšim orožjem, ki je prišlo v deželo iz tujine. Torej vpliv komunizma tudi v Pakistanu, ki je sicer kot muslimanski element zoper komunizem še najbolj odporen.
Skoraj soseda Indokine je država Burma, ki seje leta 1947 kot prva otresla angleške kolonijalne oblasti in postala samostojna država. Toda od takrat naprej živi v stalnih notranjih nemirih, v teh nemirih pa imajo poleg raznih nacionalistov važno besedo tudi domači komunisti. Ce pade celotna Indokina, je ogrožena država Thailand, za njo pa tudi Burma.
Angleži se pečajo v zvezi z Indokino tudi z Indijo Nehruja. Spričo današnjega položaja jo presojajo drugače kot pa je bil to slučaj pred nekaj dnevi. Po angleškem mnenju so se izvršile spremembe v mišljenju odgovornih indijskih krogov, predvsem predsednika vlade Nehruja. Angleži trdijo, da bi Indijci raje videli, da v Indokini Amerika intervenira z oboroženo silo, kakor pa da celotna Indokina pade v roke komunistom. Indija Nehruja računa s tem razvojem nadaljnih dogodkov v obgh velikih blokih:
Ce Združfene države na čelu enega bloka ne dopustijo, da bi postala Indokina komunistična, bi tudi Kitajska, kakor Sovjetska zveza, ne hoteli, da se spor v Indokini razširi na celotni svet. Stanje mrzle vojne bi se nadaljevalo. Ce bi trajalo dalje časa, potem bi oba bloka morala vzdržati vsak v svojem položaju, če bi bilo to mogoče. Tako trajno stanje pa bi šlo po mnenju Indije na škodo le— komunistom. Sicer udarni komunizem bi postal bolj po-
hleven.	S*etSillMil
Ko je ameriški državni tajnik John Foster Dulles najavil svoj program, da se osnuje južnovzhodna azijska obrambena zveza, Nehru te zveze ni pozdravil. Mislil je, da bo podžgala komuniste k še večjim naporom. Toda trenotno Nehru pozdravlja po mnenju angleškega tiska take zvezo. Nehru se zavzema za samostojnost dveh pokrajin Laosa in Cambodije v Indokini. Ce bi bila sicer komunistična zmaga v Indokini popolna, bi tudi ti dve samostojni državi izginili.
; Vape so ugotovitve angleškega tiska, da naj Ameri-
' 5 svdjo vojaško pomočjo ne sili preveč v ospredja, naj raje pomaga gospodarsko. Drugo se, nmiaša ha %d% kot; tako. Idnija je zđ Kitajsko po številu prebivalstva največ-^ ja država sveta. Ker je sosednji Tibet pod upravo Kitaj-; ske in je Indija od tam že umaknila svoje čete, je postala neposredni sosed Kitajske. Toda ta Kitajska je spričo ekspanzije komunizma tudi za Indijo po mnenju Nehruja "nevarni sosed."	'
Tisk in današnje zadeve
EUCLID, Ohio—Današnji cirkus v Washingtonu gre za nohte celo nekaterim največjim republikanskim kolovodjem, ki so računali, da bodo tu nudili Mc-Carthyu priložnost, da si otme padajočo slavo. Toda vsi načrti so se nekam skisali in izgleda že tako smešno, da bi ga radi ustavili, da se ne bo McCarthy še bolj diskreditiral, ker ga veliki meščanski listi in člankarji ne podpirajo z isto vnemo, kakor so ga v pričetku njegovega lova na politične nasprotnike.
Meščanski tisk je dolgo časa vlekel ljudstvo za nos z Mc-Carthyevimi pustolovščinami. Končno pa se je zdanilo v glavah raznih člankarjev, da je McCarthy dosti škodoval ameriški demokraciji doma, še več pa na ugledu v zunanjem svetu, ki se iz nas naravnost norčuje in nas zapušča.
Veseli me, da mu Slovenci nismo nasedli, dasi je AD skušala in še hvali lov na čarovnice.
Iz tega je razvidno, kako močno potrebujemo napredno časopisje, ki nam razlaga politično trenje v Ameriki in ostalem svetu v luči realnosti, ko poda jedro spora in vojne napetosti, ki izvirajo iz kolonijalizma in izkoriščanja majhnih in velikih dežel, ki se bi rade otresle starih izkoriščevalcev, da bi same razpolagale s svojimi naravnimi zakladi, poleg tega pa tudi same nastavile svoje neodvisne vlade.
V današnji politični konfuziji je težko dobiti resnično sliko. Iz meščanskega tiska navadni delavec ne dobi nič, razen ako zna citati med vrsticami. Ce bi se slovenski delavci bolje zavedali svoje dolžnosti in interesov delavskega razreda v teh kritičnih dneh, bi bili naročeni na slovensko napredno časopisje. Današnjo mlačnost v delavskih vrstah moramo pripisati v veliki meri ameriškemu unijskemu gibanju, kajti le močno in dosledno unijsko gibanje je zmožno voditi uspešen boj za ekonomsko demokracijo in delavske pravice. Listi pa služijo samo za pouk in agitacijo, da pojasnuje-jo delavske smernice, želje in potrebe.
Ameriško delovno ljudstvo se je zganilo šele v zadnji depresiji za politično akcijo. Roosevelt in novi deal so bile posledice tedanje politične borbe. Potem j^ med vojno prosperiteto vsa politična aktivnost zamrla in to se danes maščuje. Delavski voditelji so zanemarili politično aktivnost, česar posledica je bila pojav mekartizma. Poleg tega so zanemarili tudi svoj tisk. linijska glasila poudarjajo, in še to nezadostno, samo pogodbe in ikonomsko stališče, toda za najvažnejše so pozabili.
Za Adamičevo ustanovo
Mr. in Mrs. Frank Ipavec sta darovala za "Spominsko ustanovo Louis Adamič" vsoto dvajset dolarjev. Hvala lepa! Mr. Ipavec je solastnik poznanega podjetja Double Eagle Bottling Co. na St. Clair Ave.
Sprejem častne kupe
CLEVELAND, Ohio — Člane in članice društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. se prijazno vabi, da pridejo na redno mesečno ^ejo v petek, 18. junija v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
Poleg običajnega dnevnega reda, bo društvo tudi prejelo častno kupo, ker je zmagalo v zadnji kampanji za pridobivanje novega članstva. Lahko smo ponosni na to našo čast, še posebno pa zato, ker je nas sedaj že osmič doletela.
Torej, na svidenje v petek zvečer na redni seji.
Mary Golob, poročevalka.
Delavska nezavednost in ne-ooznavanje ekonomske in politične znanosti je v Ameriki na višku. Ampak začeli so se žc kazati znaki delavskega prebu-icnja, ker so tu žc znaki brezposelnosti. Tri velike unije so že prišle do zaključka, da morajo nekaj začeti glede brezposel nosti in protidelavskega zako na. To je Je začetek v prave smer. Nekega dne sc bodo lotile tudi mekartizma.
venip; John Lolcar si
Krožek št. 1 Prog. Slovenk
CLEVELAND, Ohio — Pri krožlcu št. 1 Progresivnih Slo-venk so (Jarovale,. га boliušničo za umobolne sledeče: Jennie Gorjup $5. v spomin pokojnega A. bolinar; Helen Tibjash $2.'v spomin pokojne Urške Česnik in Jennie Trebeč $2.
Najlepša hvala vsem!
Tlieix'sa Gorjaue, tajnica.
Lz življenja naših ljudi po Ameriki
DULUTH, Minn.—Dne 27. aprila je v bolnišnici umrl Joseph A. Mertel, dolgoletni tajnik in večkratni delegat društva št. 200 ABZ, Ely, Minn., in pred tem nad 17 let tajnik društva št. 1 ABZ istotam. V tej deželi zapušča soprogo, sina, dve hčeri in 6 vnukov, v Sloveniji pa sestro. Pokojnik je bil rojen 20. aprila 1888 v vasi Cerklje pri Kranju v Sloveniji in je bival v Ameriki od leta 1910.
AURORA, Minn.—Umrl je Frank Kocjan, star 68 let, član ABZ. Zapuča soprogo, dva sina, tri hčere in tri vnuke, v Jugosla-ciji pa brata in sestro. Doma je bil iz vasi Staje pri Igu v Sloveniji in je bival v Ameriki 46 let
WHITE VALLEY, Pa.—Umrla je Frances Jelovčan, rojena Jereb, stara 70 let, članica ABZ. Pokojnica je bila doma iz Gorenje vasi nad škof jo Loko v Sloveniji.
JOLIET, 111.—Umrl je Anton Šeme. Domov je prišel iz cerkve in se zgrudil. Poklicali so inha-latorsko pomoč, toda bilo je zaman. Pokojni je bolehal več let. Zapušča sina Joseph A,, kjer je živel, dalje hčer Ann Prince in tri vnuke. Soproga Catherine je umrla v 1942 kakor tudi trije sinovi. Bil je član KSKJ.
—Umrl je John Culik, star 52 let. Rojen je bil v Jolietu in je pred par meseci, nenadoma nevarno zbolel. Saj je izgledal zdrav in močan; bil je takore-koč "kerlc." Na seji za cerkveno pokopališče, je bil izvoljen za predsednika St. Joseph Ceme-tary Association. Podlegel je za moderno morilko—za rakom. Zapušča soprogo Antoinette, roj. Stefanich, sinova John Jr. in Donald, hčere Anna Mae in Nancy v Jolietu, ter Mary Lou Birick v Boston, Mass., enega vnuka, brata Anton in Frank, sestre Mayme Altland, Ann Skoff, Frances Kalcic, Caroline McGulkin, in Bertha Gregory, ter veliko drugih sorodnikov. Ko je zapustil šolo, je pričel delati v uradu The Texas Co., kjer je bil uposlcn prav do svoje smrti. Bil je član KSKJ.
—Matijja "Bib" Slana, gl. bla-£?ajnik, .je',,nanagloma- «bolcl, pa je tudi menda kar nanagloriia Qzdravel-^Mr. Joseph Jerman, dolgoletni gostilničar., je žc več tednov v bolnišnici sv. Jožefa. S soprogo bosta obhajala letos svojo zlato poroko.—Mr. Louis Martincich je srečno prestal operacijo in je sedaj doma.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
Te dni bodo primarne volitve v Kaliforniji. Vsake volitve v Ameriki imajo nekaj tednov, da pokažejo kandidat je svojim volivcem, kaj so vse storili za ljudstvo. To velja za take, ki so bili prej voljeni v gotove službe. Potem pridejo novinci, ki nimajo drugega pokazati kakor obljube, kaj bodo storili za naše dobro ljudstvo. Mi, ki nismo od včeraj, se smejemo prvim in drugim. To se pravi, za smeh je stvar malo preresna. Si morate misliti, da so politiki zapravili na milijarde dolarjev ljudskega denarja. Tak dolg imamo, da ne bo nikdar plačan.
Pa pride človeku na misel, da bi povedal javnosti, kaj in kako. Vprašanje nastane, kje pa? V kaki zbornici? Na cesti, v dvorani, na veselicah in shodih— povedal bi, vprašanje pa nastane, če bi to kaj zaleglo. V demokraciji zmaguje večina. Ti si pa sam. Mnogi so poizkušali z vero v srcu, govorili tukaj in tam, trudili se dan in noč. In kaj so dosegli? K večjem pomilovalen nasmeh. Upijejo, da imamo splošno, tajno volivno pravico in volimo, kogar hočemo.
Da, ljudstvo ima pravico izbirati kandidate—nima pa pravice postaviti jih. To je delo ma-šinc, republikanske in demokratske. Dajo ti listo z imeni kandidatov—če voliš tako, kakor zahteva formular, je vse dobro. Če pa začneš postavljati svoje kandidate, si pa navadno izgubljen.
Pri nas imamo imenitno metodo, kako se vlada. Najprej dobi vajeti v roke ena stranka. Ta fura tako dolgo, daje vse zafu-rano. In volitve pomagajo oni nasprotni stranki, da pride nepričakovano v vlado. Ta ga tudi vozi nekaj let, oziroma tako dolgo, da se grehi prve stranke pozabijo. To se pravi, dajo zopet privlečejo na dan. Pravijo, da je veliko boljše imeti dve stranki, kakor eno samo. Tako človek lahko ves drek zmeče na nasprotnika.
V nasprotnem slučaju pa ostane vse doma. Večine ne dosežeš, pa če se na glavo postaviš— namreč večine, kot si jo sam predstavljaš, da je zares dobra, poštena in pravična. Boriš se nekaj časa za svoje ideale, potem pa zmečeš vse skupaj in iz-kušaš pozabiti. Kar ne gre, to se ne izplača. Zastonj trud, čas in denar.
Tako je na splošno. Vendar pa imamo v zgodovini dovolj dokazov, da tudi en sam zmaga, če je dovolj vztrajen in delaven. Vam bom povedal malo povest, ki sem jo čital v nekem časopisnem izrezku. Zanimiva je zate in zame, četudi sva oba izgubila vero, da bi bilo še kdaj mogoče prepričati ta svet, da se da tudi drugače živeti. Čitali boste o značaju, ki se ni vstrašil večine, take večine, ki ima navadno denar in glas na razpolago. Tako nekako je bilo;
Nekega dne leta 1899 je prišel v San Lorenzo Valley v tistih časih dobro poznan umetnik k slikanju in fotografiji Andrew P. Hill. V kraju, ki je bil poznat kot Felton Grove, je prišel pred ograjo, koder se je šlo notri proti vstopnini. To je bilo kar v sredi gozdov in vstopnina je veljala mogočnemu drevju vrste Red Wood, ki spada med Sekvoje. Železniška družba je dobila vse to v svojo last in iz-kušala porabiti, kar se je pač dalo. Kdor je hotel do veličastnega drevja, je moral plačati.
Umetniku Hillu so vzeli pred vstopom fotografični aparat, ker ni bilo od družbe nikomur dovoljeno slikati .tisočletne; velikane. Pa to ni bilo vse. PaV milj^ od tam so stale velikanske žage, ki so žrle mogočno drevje in vni-čevale to, kar je narava dala človeku. Ko je umetnik Hill plačal predpisano vstopnino, mu je prišla v glavo nova misel. Kaj. ko bi se nekako dalo vzeti iz rok
teh oholih korporacij to, kar je namenjeno vsem ljudem in ne samo nekaterim, če bi se dalo spraviti vse to v ljudske roke, pa bi ohranili ta naravna čuda za vse čase.
Umetnik Hill je bil sam. Zraven tega pa še reven, kakor je po navadi med umetniki. Imel pa je dober dar govora in pa precej prijateljev. Tem je začel praviti o večnih lepotah tisočletnih sekvoj, ki so prestale vse nevarnosti in ostale žive do danes. In to ni malo, bratje moji, če pomislite, da cenijo starost največjih sekvoj nad štiri tisoč let. Pri nekem takem zborovanju je prišlo na dan, da je 20 milj od kraja, ki je poznan kot Felton Grove, še druga skupina velikanskega drevja, še vse večja in čarobnejša od prve. Tudi tej drugi skupini preti smrt v obliki kompanijske žage.
Kaj je bilo bolj pametno, kakor izlet v tisti skrivnostni gozd, koder žive rastlinski velikani in uživati to, kar se ne najde nikjer na svetu. Poleg velikanskih sekvoj je bilo sevedti vscpolno drugega drevja in gozd je bil pokrit z vsemi mogočimi gozdnimi cvetovi. Kaj je bilo bolj naravnega, kakor to, da so izletniki sklenili ustanoviti poseben klub, ki bi posvetil vse svoje sile, da se tisočletno drevje reši žage in človeka ter ohrani tako na vse večne čase.
Skupina, ki je bila organizirana, se je imenovala Semper-virens Club. Sklenjeno je bilo na eni izmed prvih sej, da se tisti del gozda kupi in se ga iz-premeni v ljudski park.
Prva pot je bila v zbornico države Kalifornije. Tam so bili modri in previdni možje, ki so močno žvečili in kadili ter se delali, kakor da celo zgodbo poslušajo s tihimi simpatijami. Svet bi se dobil za četrt milijona dolarjev. Najboljše bi bilo, da kupi država in spremeni gozd v ljudski park. V resnici pa je bila le-gislatura kar se da mrzla, kadar se je šlo za to, da se z ljudskim denarjem kupi res nekaj takega, kar je za vse ljudi in za vse čase. Kalifornija je bila tedaj še mlada in dohodkov v obliki taks res ni bilo preveč.
Vendar so pa vsprejeli predlog, da se izbere umetnika Hilla v ta namen, da gre vsepovsod in skuša z vsemi močmi, da se izpelje ta velika misel. Hill je tudi šel takoj na delo. 'Obiskal je vse, za kogar je vedel, da ima kak denar ali vsaj vpliv. Zakaj zbornica ni kazala posebne naklonjenosti. Enako je bil proti tudi governer. Železniška družba je imela seveda na razpolago milijone in je z lahkoto podrla vsako zgradbo, ki jo je postavil Hill ali njegov klub.
Kakor se rado zgodi tistemu, ki nima in tistemu, ki ima, tako je bilo tudi v tem slučaju. Kom-panija je skušala preprečiti to misel s tem, da je dvigala ceno. In ne samo to. Razveljavila bo vsak kontrakt. Hill pa ni obupal. Šel je najprej v §an Francisco, koder je toliko časa moledoval agenta tiste družbe, da je res dobil nov kontrakt, ki pa je bil dokaj oster. Zahteval je, da nekdo stoji dober za izvedbo kon-trakta in da položi kavcijo v znesku 50,000 dolarjev.
Hill je zagotovil agenta, da bo našel še tisti dan človeka ali ljudi, ki bodo založili potrebni denar. Sel je na delo. In nI miroval prej, da je še tisti večer precej pozno naznanil, da je denar tukaj. Drugi dan je imela priti zadeva na glasovanje y zbornici., Tbda naznaniti je bilo treba vsem izbranim zastopnikom in sicer pod naslovi in datumom tistega dne, ker bi drugače ne moglo priti na glasovanje.
Kdor išče, ta najde. Umetnik Hill se je spor.iiiil na bližnje me-
sto San Jose, koder je bil
j an in tiskan časopis za zbor# co in ljudstvo. Z velikimi težavi mi je prišel tje in videl, da tel" že stroji in da izgleda, dat#* vse skupaj stvar prepozna. Sp"* vil se je nad urednika in toliko časa obdeloval, da so je ustavili. Potem sta na hH* spisala nov uredniški članek, katerem je bilo nazpanjeno, ^ seje dobil denar za ves pleks gozda ter da se bo reSi*
vso zadevo z uspehom. Ko je bil list dotiskan, je
najprej v zbornico države lifornije. Ko se je delal dan, polagali na mize feh zastop'"' kov po eno izdajo časopisa-je bilo poročano, da je kup« končana. Zakonodaji ne preo' ja drugega, kakor da potrdi W čijo in določi, kdo bo upravlJ^ ljudski park od zdaj za napfO imenu države Kalifornije. Četudi se zbornica ni m
џ
umakniti zahtevi ljudstva, lo še tako gotovo, da bi ta za*
kateff uz> ■gdloj
podpisal governer, brez ga dovoljenja se ne more
koniti noben vsprejet pr Umetnik Hill si je pomaS®' j tem, da se je obrnil na števi svoje prijatelje ter jih brzo}^' no prosil, naj preskrbe kar ^ goče dosti brzojavov z z*, vo, da se sklep zbornice podP' ^ In tako se je zgodilo. Imen®^. se je ta sklep Redwood P® Bili.	^ j;
Vse to je bil samo začetek, se je ljudstvo prebudilo i" htevalo, da država pokupi ^ ^ take prostore in jih izpreme"' ljudske parke. In res, že 1902 je bilo kupljenega doda^ 3,800 akrov
0'
Danes imamo na tisoče ak^ . vsega naravnega bogastv; katero spada gotovo mati
živega stvarstva — sekvoja-mislite, ljudje, tedaj ko se Krist rodil, so bile ene teh
itar« lil-
kvoj že po dva tisoč let s Ampak to ni oviralo brezdus", lesnih kompanij, da ne bi " , čile vsega, kar je lepega in nega na tem svetu zastr^n mega—profita.
Danes se imenuje povečan združen ta začetni park — ^'j Basin Redwood State Park, mor romajo leto za letom ti* in tisoči naroda od vseh ^ sveta, da se poklonijo veli^^® nemu drevju, kakoršnega
in
najdete nikjer drugje. Vse j® ,
gglW
enega človeka—umetnika
šeno, in sicer samo po
Pri vhodu v park je dane* peljana studenčnica, na ka'®^ je v bronu napisan spomin tega velikega človeka. Cit* tako;
lit""
A"' j«
In memory of the public servicc of Andrew P. Hill 1853-1922 HE SAVED THE REDWO' Po naše se to čita: "V sp" na delovanje za ljudstvo od dreja P. Hill, 1853-1922. On rešil sekvoje."
Dostikrat me kdo vpras^i ^ ko je to, da še vedno delB^!-), javnosti. Pa se spomnim zgodovinskih dogodkov in P vim pri sebi: "Nobena stva' izgubljena ali zavržena, čas, ko pride vse na vrsto
pr
USODEN PADEC S PODSTREŠJA
Anica Basa, roj, 1926

stanujoča v Hrastniku, je
•ilo-
ffi
podstrešje razobešat реп'"- ^ tem je stopila na nezavar®^ mesto in padla 7 metrov v kinodvorano. Padec ji j® џ dejal tako hude poškodbe, naslednjega dne umrla v ^ veljski bolnišnici. Komisija je pregledala kraj nesreče, ^ da leti precej krivde na' društva Svobode .1 v Hrastn' ki stanovalcev ni opozorii^ ^ nezavarovana mesta na P strešju poslopja.
КЕМШОРШШОВЗ 1
STRAŠNE ZIME
Zima je bila od nekdaj velik ^^r&žnik človeštva. To pa je
bilo
v tisti dobi, ko še ni bilo in-
v ko je bilo segrevanje ®<^veških bivališč zelo primitiv-tedaj, ko so bile hiše zelo grajene in rudnikov še ^ ni izkoriščal. Poleg tega pa ^ bile zime, kot to trdijo zgodo-"^^rji, tudi veliko bolj ostre kot ^^nee. Velikokrat se je zgodilo, iGd na rekah odnesel mo-cela naselja ob Д Po vsej Evropi so ®68tah ležali mrliči, ki jim je 81	življenje. Oglejmo
dih "	kroničarji o hu-
zlmah v preteklosti.
544 in 547 so bile zime ostre in mraz tako stra-y so bili prebivalci prepri' rart"' svetu bliža konec za-v	mraza in snega. Po
kih • ^^^(^^loevropskih veleto-je bil led debel več kot en me-g ! niso mogle več letati in zavetja v človeških na-Leta 1124 je bila v zapa-' Evropi zopet strašna zima. pisano je ostalo, da so v ne-nit jegulje zapustile rib-šo k poiskale zavetja v ka-n. Francoski kroničarji pra-je bila leta 1400 v seve-^hodni Franciji taka zima, ki ^ ^ tedaj se nikoli niso doživeli.
t'sočc in tisoče trupel je leža-ij, ^®®Pov8od raztresenih, nihče ђ,Ј pokopoval, kajti zemlje ni ° Mogoče kopati, bila je trda diamant. Vasi so bile vkova-\ led, ki je tedaj odnesel poz-
Novi most in več hiš okoli '»lega.
^"^aka zima se je ponovila v 1544. leta. Mraz je bil ta-l^,^"Ud, da so gostilničarji s se-sekali sodove in potem 1; ^јепо vino prodajali kar na _|^ograme. V 17. stoletju, kot iz-!ii bilo tako hudih zim; še-^ ^^^6. leta se je zopet pojavil temperatura je padla pod • stopinj. Seina je zmrznila po svojem toku in nosila količine ledu v morje, jc bila morska površina
pokrita z ledom 8 km na široko. Kljub vsem varnostnim ukrepom so postnq kočije zmrznile s konji in potniki vred kar sredi ceste.
Zgodovinsko znana je strašna zima 1812. leta, ki je mnogo doprinesla k porazu Napoleona v Rusiji. Tedne in tedne je bila temperatura izpod minus 37 stopinj. Na deset in deset tisoče njegovih vojakov je našlo na ruskih stepah smrt. Zanimivo je, da je bila zima 1941—42, ko je Hitler bil pred Moskvo, še hujša in temperatura še nižja; na toplomeru so zabeležili minus 50 stopinj.
Take so torej bile zime v preteklosti in letošnji mraz jim je bil precej podoben. Vendar se je oster polarni mraz, ki je vdrl tudi v Jugoslavijo, pričel že umikati in ozračje se počasi segreva. Kljub temu pa v Franciji še vedno zabeležijo smrtne primere zaradi mraza. V največji meri so to brezposelni brezdomci, ki kljub hudemu mrazu morajo tavati po ulicah, ker nimajo nikjer prostora, da bi se vsaj malo pogreli.
Nove angleške potniške ladje
Nagel napredek zračnega prometa v drugi svetovni vojni je močno vplival tudi na pomorski promet, na potniške ladje, njihov obseg, opremo in hitrost. Nič ne kaže, da bi katera koli dežela v prihodnje gradila velike potniške ladje, kakršna je "Queen Elizabeth" s 83,000 tonami ali 81,000 tonska "Queen Maiy." Izdatki za takšno ladjo so namreč preveliki in brez državne pomoči je nobena družba ne bi mogla zgraditi. Stroški za "Queen Mary" so znašali 1.1936 "samo" 5,250,000 funtov, zdaj pa bi znašali najmanj 20 milijonov.
Največja, v Angliji do konca druge svetovne vojne zgrajena potniška ladja je "Caronia" s 34,000 tonami. Zgradili so jo za družbo "Cunard" leta 1948. To je pravzaprav največja jahta
ZA OHLAJEVANJE
v TEH VROČIH DNEH, PRIDITE K NAM ZA
fine ventilatorje (fans),
DOKLER JE ZALOGA.
OBLAK FURNITURE GO.
^12 St Clair Ave.	HE 1-2978
V vsak! slovenski družini, ki se Zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
( 'f ' .1^,
sveta, saj je po krasnem zelenem trupu podobna jahti. "Caronia" je nekoliko manjša od nove ladje "Mauretanie," dograjene tik pred vojno. Z njo so med vojno prevažali vojake in vojne potrebščine. Za tema dvema so največje linijske ladje angleške trgovinske mornarice.
Po vojni pa so se ladjedelnice odločile za 20,000 do 30,000 tonske linijske ladje. Nove ladje, ki jih izdelujejo zdaj za promet med Veliko Britanijo in Kanado za družbi "Cunard" in "Canadian Pacific Steamships" bodo 22,000 tonske. Prva, ki bo vozila po reki St. Lawrence do Montre-ala, bo "Saxonia." Prvo potniško ladjo, ki bo dobila ime "Empress of Britain" po sloveči 42,-000 tonski linijski ladji istega imena, potopljeni leta 1946, so začeli graditi lani septembra.
Skupna značilnost novih linijskih ladij srednje velikosti je velika udobnost v turističnem razredu. Na ladji "Empress of Britain" bo v turističnem razredu prostora za 900 potnikov, v prvem pa samo za 150. Gospodarji ladjedelnic in ladijskih družb so spoznali, da ne bodo mogli tekmovati z zračnim prometom, če ne bodo voznine znatno znižali. Tudi ladij, ki bi se odlikovale z veliko hitrostjo, ne kaže več graditi. Kdor namreč hoče hitro kam prispeti, potuje z letalom. Na ladji pa hoče človek imeti vse udobnosti, vožnja po morju naj bo čim prijetnejša.
Ladje za južnoafriško in avstralsko plovbo so nekoliko večje od ladij za severnoatlant-sko, nobena pa nima nad 37,000 brt. Dve sta po 29,000 ton in na vsaki je prostora za 272 potnikov v 1. razredu in za 480 v turističnem. Vsaka prevozi 9655 kilometrov dolgo pot v dveh ted-
nih. Najnovejša potniška ladja družbe "Orient" je 29,000 tonska "Orsova," ki je letos marca odplula iz londonskega pristanišča v Avstralijo.
Od drugih linijskih ladij se razlikuje po tem, da nima jambra. "Iberio" so spustili na morje v začetku letošnjega leta, Omeniti je treba še dve novi angleški potniški ladji "Himalayo" z 28,000 in "Crusan" s 24,000 tonami. Vse te ladje se odlikujejo s tehničnimi pridobitvami, udobnostjo in praktično razdelitvijo prostorov.
ODKRIVANJE RUDNIN IN KRAJEVNIH ZNAMENITOSTI NA DOLENJSKEM
Zemlja na Dolenjskem je še zelo malo raziskana. Ne vemo, kaj skriva v svojih nedrjih. Le tu in tam izkoriščajo manjše količine premoga in v zadnjem času v nekoliko večji meri kremenčev pesek v novomeškem okraju. Ni' pa nobenega dvoma, da ima zemlja tudi na Dolenjskem še kaj drugega. Železno rudo so kopali na Dolenjskem že v davnih časih in je bilo tudi več topilnic, kot na primer na Kučeru pri Podzemlju, v Grada-cu, na Dvoru in drugod.
Nad Dolžem pod Gorjanci je bila nekoč steklarna (Glažuta). Za to steklarno so nekje v bližini kopali tudi premog. Premog so zasledili v večjih ali manjših količinah tudi na drugih krajih po vsej Dolenjski. V Beli krajini je že pred vojno med Zagož-dacem in Podgoro takratna Trboveljska premogokopna družba odkrila premogovo žilo, pozneje jo pa spet zasula. V hribu nad Brezovico, pod vasjo Priri-gelj, je prav tako neki privatni podjetnik vrtal v hrib za sledjo prav kvalitetnega premoga. Ta
rov je še danep odprt. Sledovi rude so po vsej Beli krajini; pri Žrezniku, občina Dragatuš, so še vidni rovi, kjer so kopali železno rudo za topilnico v Gradacu. Takih sledov je veliko tudi v Suhi krajini.
Za pravilno usmerjanje industrije je zelo važno poznavanje zemlje in njenega bogastva. Raziskava sama je posel geologov, vendar lahko pri tem pomaga prav vsak domačin. Potrebno je samo, da vsak, ki ve za kakšno rudnino ali najde kaj posebnega, to sporoči gospodarskemu svetu pri Okrajnem ljudskem odboru, ki bo poskrbel, da se bo raziskalo in ugotovilo, kaj je tam v zemlji, v kakšni količini in kvaliteti.
Koliko je na Dolenjskem samo neraziskanih jam, prepadov in podzemeljskih votlin, ki so bogate s kapniki in drugimi značilnostmi! Tudi take in podobne znamenitosti moramo odkrivati in ohranjati.
V	Belo krajino bo letos prišla večja skupina geologov in drugih strokovnjakov, ki bodo raziskovali geološki sestav zemlje in razne zanimivosti. Na zadnji seji Okrajnega ljudskega odbora Črnomelj so posebej povabili vse odbornike, da sporoče gospodarskemu svetu znana in neznana nahajališča rud in druge posebnosti zemlje, ki jih ljudje poznajo.
(Dolenjski List)
DROBNI PODATKI
V	novem mestu sc je v tednu 17. aprila rodilo 23 otrok, in sicer 13 dečkov in 10 deklic.—Poročili so se: Franc Franko in Frančiška Mirtek, Milan Kuko-vec in Gabrijela Knafeljc, Janez Šmalc in Terezija Ilaš.—Umrla sta Peter Kobe, otrok, in Marija Repovž, gospodinja.
V	Črnomlju sta se poročila Martin Majerle in Marija Matel-
ko.—Umrli sta gospodinji Marija Novak iz Jerneje vasi in Ana Špehar iz Dolnje Pake.
V	Celju se je od 12. do 19. aprila rodilo 40 otrok, in sicer polovica dečkov in polovica deklic.—Poročili so se: Slobodan Mavrič in Ivana Zalokar, Avgust Belcer in Marija Golež, Jožef Germadnik in Antonija Mrakov-čič, Mojmir Druškovič in Ida-Nadica Ošlovnik, Avguštin Je-seničnik in Ivana Apat Janez Pungaršek in Rozalija Mikša, Franc Vrunč in Jožica-Antonija Špiler, Anton Vetrih in Ljudmila Višner, Stjepan Pratnekar in Nada Puh, Jožef Križnik in Jožefa Koren, Vincencij Apnar fti Marija Romih, Janez Klanšek in Karolina Umek, Franc Guček in Angela Dobo višek, Franc Kme-tec in Marija Mohorko-—Umrli so: Franc Klemen, 32 let; Terezija Rakef, 81 let: Alojzij Zupane 42 let; Stanislav Očko, otrok; Cecelija Rožič, 84 let; Jožef Golež 55 let.
V	celjskem okoliškem okraju se je od 12. do 19. aprila rodilo 14 otrok, in sicer 8 dečkov in 6 deklic.—Poročili so se; Jožef Bovha in Rozalija Alegro, Franc Lever in Neža Koprivšek. Jožef Leber in Ljudmila Povše, Pavel Dobrotinšek in Neža Kožuh, Anton Kostanjšek in Barbara Milo-šič.—Umrli so: Alojz Mastnak, star 33 let; Frnc Ratajc, otrok; Jožef Tacer, 63 let; Ana Ažman 87 let; Blaž Ramšak 45 let; Mihael Povše 61 let; Ema Kova-čič 79 let; Ivan čulk, 75 let; in Marija Vrečar 85 let.
V NAJEM
DVE OPREMLJENI
sobi se odda v najem poštenim fantom.
Vpraša se na 1110 E. 72nd St. — EN 1-8354
Zo^^fiYiNo In f>odlu6ho j! ;:,
priljubljen« pov«fsfi




* ^ *
-A.: .:

' -i/, i .1 « t
KEEP HER WARM...BUT KEEP HER
j»
-	-	x%	.	-
Before'the bombs came, her needles flew as ; r—even the laundry soap needed Lo wash them.;
quickly—as ably—as your own grandma's. '■ CARE uses your dollars cai-efully. CARE
I But now—when a sweater, socks, or a shawl	is completely non-profit. And, because CARE
might ward off freezing cold—this Korean	buys in big lots, every dollar goes further.
grandma has no needles. Has no wool. _Send what you can (even $1) to CARE,
y Yet you can give them to her for just $10.	New York. Or stop in at your Railway
You can put the warm wool—some 2M	Express ОШсе. No shipping charges or duty.
pounds of it—in her hands. You csm set the

; ni^dles fl^ihg again, W № фШЖз ргоц^
with CARE. Ч
And $7 more of your CARE money will send someone the yardage for a smt—a dress of cotton, plus precious buttons, needl6s, thread
£"X;" YOUR MONEY TO CAtE'l NEW YOKM O* ©6 TO YOUR RAILWAY	ОГРЈС"
KOKL I'Kl SeRAŠEVANJO ■
Ko se je Korl ženil, ga je žup nik pri spraševanju pobaral, zakaj dajo človeka pied smrtjo v sveto olje.
"I kaj ani sami tega ne vejo?"
"Jaz že vem," je odgovoril župnik," a zanima me, čc veš ti."
"Nu ja, bom pa povejdal. Z olem ga namaže jo zatu, da se bulj lahku hudič zmuzne!"
(ISTO PO ITALIJANSKO . . .
V Neaplju je 70-letni I^uigi Cioffi na trgu zagledal svoji ga starega sovražnika, 80-letacga Gennaro Carella, potegnil pištolo in sprožil 15 strelov. Šele ko je izpraznil ves okvir, se mu je mogla približati policija in ga laz-orožiti. Ugotovili pa so, da od vseh 15 strelov ni Carella zadel nobeden.
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA ZA ENO DRUŽINO SE PRODA
7 sob, fornez na plin, garaža, klet pod vso hišo. Zimska okna in mreže. Dobi se na zalitevo tudi pohištvo.
Vpraša sc kadarkoli na 971 EAST 76lh STREET
19701 South Lake Shore Blvd. v fari sv. Križa
Nov-zidan bungalow s 5|^ su-bami; ena spalnica, pršna kopel in stranišče na prvfem nadstropju; kopalnica obita z ilovnatimi ju. Dve gaiaži in dovoz. Cena $26,000.
ploščicami na drugem nadslrup-Se tudi zamenja. KOVAČ REALTY KE 1-5030 960 E. 185 St.
RAZNO
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
The Hotel has 30 rooms witli co.mioctinK showers. Central dining room, with Ameriean Slovenian eookin'4. All sports, private b-'acli, boating and I'ishinj^. Cater to overniglit guests. 2вО miles from Cleveland. Loeated on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasovcc, prop.
Rt. 1, Box 175,
Edwardsburg, Michigan Phono 912& F5
(IIUŽENE ŠKEKLJ)
ANGLEŠKO SLOVENSKI SLOVAR
DRUGA IZDAJA
JE KONČNO DOSPEL.
Dobi sc pri
August Kollander
6419 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND 3, OHIO
Cona s poštnino jo
$5.25
TVUDKA KOLLANDKU IMA NA ZALOGI TUDI
SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR BERILO
ter DR. F. J. KERNOVO
(DR. KOTNIKA) Naročite so na te knjige, preden zaloga poide!
STRAN*

r
t
y
v
T t 5*
t
?
HENRY BORDEAUX
POŠTENA ŽENA
ROMAN
t X
v ❖
i y
T
t ?
? v
J
t	T
(Nadaljevanje)
Zasmejala se je, medtem ko je trak di'sel z vabljive okrogle rame. Sedla je in si ogrnila šal ki ga je držala v roki. Zaradi te ga se je užalostil, toda medtem ko je sedel za mizico, je opazil da čipke služijo bolj za to, da o pravem času pokažejo roke in vrat, kakor pa da jih skrivajo
"Ali veste," je vprašala, "kdo bo večerjal z nama?"
"Ali ne bova sama?"
"Pogrnili so za štiri."
Gospa Ferriere je prišla k njima vsa blesteča. Sama je poka zala njuno mizo svojemu sprem Ijevalcu, pohlevnemu in začud enemu gospodu Artenu, bivše mu uradniku.
"Vidite, tule!"
Saj ji je mož ob odhodu za mrmral obenem s čestitkami njeni lepoti: "Poskusila bova ve čerjati skupaj." Dobesedno je
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
FEMALE HELP WANTED
NURSES
Graduate or Undergraduate
Can use part time workers. Pleasant working conditions. Good wages. — Paid vacations Paid life insurance, Blue Cross optional.
Openings on all shifts.
Apply in person, write, call or wire
FLINT OSTEOPATHIC HOSPITAL
FLINT. MICH. Tel. Cedar 2-7457
REAL ESTATE
ROOMING HOUSE — Clark near Belden. Buildings and furnish ings. 17 rooms and basement automatic.oil heat; gas hot water Phone Lincoln 9-7518
WHEATON — 4 bedroom home outside of Whoaton. Near Whea ton school and transportation Large lot landscaped. By owner Reduced to $16,000.
WHeaton 8-6223
WANTED TO RENT
OWNERS & LANDLORDS! Sub stantial Couple, 3 well behaved children (2 school age), need 5-6 room apartment or 3 bedroom house; any desirable location north, northwest, at a moderate rental. Ideal tenants.
Michigan 2-5248
RESPONSIBLE Couple, 2 children 11 years and 3 years, pet dog Good location N.W. on Logan Square. Moderate rental.
GLadstone 3-2869
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN FOR SALE at Bargain Price. Must close estate. Cadillac Lounge, 236 S. Halsted St. Call Mr. Aron.
FRanklin 2-0636
TAVERN for Sale — Good location. Fine business.
Call owner — Bishop 7-9208
GROCERY STORE for Sale -Comfortable living quarters with store. Leaving city. Must sell immediately. Contact owner after 4:30 p. m.
Virginia 7-1664
For Sale by Owner — PIZZERIA 1137 S. Pulaski. Well established, excellent business and location. Ideal set-up for couple. Selling very reasonable.
Call SAcralTiento 2-8691
vzela ta dokaz ljubezni, kajti ljubila ga je še kot zaročenca, po petih letih zakona, z dvema otrokoma.
Oblečena je bila v belo svilo. Labodje bel obšiv se je ratezal ob životcu in se skoraj prelival v medlo belina kože, ki je skozi njo prosevalo omrežje modrih žilic. Njena poročna obleka je ne bi napravila nedolžnejše in skromnejše, kakor jo je ta večerna obleka. Velika, vitka in s ponosno držo je nosila na obrazu in telesu tako dostojanstveno sramežljivost, kakor jo dajejo ženskim portretom angleški slikarji. Iz vseh njenih kretenj je dihala odkritosrčnost; pod gostimi, črnimi lasmi se je v luči odražal njen čisti obraz s temno-modrim pogledom, ki so ga na pol zakrivale dolge trepalnice.
Pozdravila j^ gospo de Cheran s tem, da je lahno naklonila glavo, in gospod Artene, ki se je zanimal samo zanjo, je rekel njenemu možu z nasmeškom:
"Nihče ne dvori srečnim ženam. Samo stari gospodje imajo to prednost, da so njihovi kava-lirji."
Nadaljeval je, kakor bi odgovarjal mislim gospe de Chera-nove:
"Tudi zelo lepe žene moški malo oblegajo. Lepota, prava lepota je nedostopna kakor čednost."
Lice gospe Ferrierove je obila rdečica; zardela je kakor deklica. Berta de Cheran, ironična in mačja, jo je opazovala z jezo nad njeno prisotnostjo in skušala pomnožiti svoje prelesti. Pavel, ki ga je motila ženina zakonska ljubezen, je nalival šampanjca in skrbel za dobro postrežbo. Bistrovidni Artene pa se je kljub letom razmahnil in spravil malo družbo v dobro Voljo s svojo strastjo do razpravljanja.
"Ali verjamete, da možje so vraži jo zgubi jan je časa? Zato napadajo samo slabo hranjene trdnjave."
"So pa tudi presenečenja," je rekla nezadovoljna Berta.
"In tudi nepredvidene zapreke," je odvrnil stari gospod, opazujoč mlado ženo in Pavla Fer-riera.
Gospa de Cheran, ki je razumela namigavanje, pa je hotela razburiti Germano Ferrierovo, ki je le na pol poslušala in se malo menila za te govorice.
"Slabosti žena," je rekla, "spravijo moža na dober glas."
"Naše spoštovanje," je povzel gospod Artene, "vas dviga tako visoko, da vas više več ne more."
Pavel je posegel vmes z advokatskim stavkom, ki ga je s smehom izgovoril:
"Naše hinavsko spoštovanje postavlja v , moralni lestvici dvorljivega moža in pošteno ženo v enako višino."
Bivši uradnik je presenečeno pogledal mladega moža:
"Dvorljiv mož ne v tistem smislu, kakor vi mislite."
Ne, toda beseda je zelo točna."
Raztreseno je gospa Ferriero-va brskala po krožniku z rupko salato, gospa de Cheranova pa se je igrala s šalom, tiospod Artene se je zdel poparjen, ko je rekel:
"Vi greste, nad sovražnika, moj dragi."
Berta se je obrnila k svoji sosedi:
"Sovražnika sva medve."
Stari gospod se je nasmehnil: "Naš sovražnik je naš gospodar,"
In ker je rad razpravljal, je zasnoval teorijo:
"Pavel, prijatelj, ne zametu j. te v svojih sodbah nikdar moških in'ženskih strasti, kajti moška in ženska narava sta različni. Samo mi imamo samoglavost, ki je vedno pripravljena, da vzki-pi ali da umre."
"Ta je pa lepa," je ugovarjala Berta.
"Toda žena nas b/ezmejno prekaša v ljubezni. Strast jo vso prevzame, mi pa ji često ne damo niti srca niti duše." Gospa de Cheran se je ujezila:
"To je neumno . . . seveda udobno za vas!"
Ko je sosedo vprašala, kako misli o tem, je Germana Ferrie-rova v zadregi zardela in odgovorila :
"Na te stvari nisem nikoli mislila."
"Ženske nas ne razumejo," je nadaljeval gospod Artene. "Mož, ki ljubi neko žensko, si lahko želi še druge, zaljubljena žena pa misli samo na svojo ljubezen."
"Vedno nas imate za norca," je vzkliknila Berta."
"In prav zato lahko nezvest mož ostane še vedno dober, ne more pa nezvesta žena ostati poštena."
* Gospa Ferrierova je sladko in zmagoslavno pogledala svojega moža in ta pogled je pomenil: "Ta starec je bedak."
Bedak pa se ni več ustavil. Sam sebi je zagotavljal:
"Čisto jasno! Žena lahko odpusti svojemu možu, mož pa svoji ženi ne odpušča."
"In čemu?" je goreče ugovarjala Berta, medtem ko je naramnica njenega životca znova zdrsnila in odkrila ljubko oblo ramo. "Ne razumem razlike."
"Mož, ki odpusti, ne more pozabiti."
"Nekateri pa le pozabijo," je menil Pavel brez osebnega prepričanja.
"So tudi taki, ki zapro oči. So
še celo taki, ki izkoriščajo uspehe svoje žene. Vendar imate prav, da moževa poštenost v ljubezni ni takšna kakor ženina."
Da ne bi predolgo molčala in bolj iz vljudnosti kakor iz zanimanja, je gospa Ferrierova vprašala govornika:
"In žena? Ali mislite, da lahko pozabi?"
Gospod Artene jo je pogledal s prijazno radovednostjo:
"Brez dvoma! In včasih nezvestega še bolj ljubi!"
"Ah!" je rekla Berta, ki je videla v vsaki teoriji samo sebe. "Če bi mene mož varal. . ."
"Kaj bi napravili?" je vprašal Pavel, ki ga je ta neverjetna misel zabavala. In gospod Artene je odgovoril:
"Ušli bi."
Berta ga je udarjla s pahljačo po prstih.
Od mize so se že dvigala mlada dekleta in njihovi častilci, ki jih je vabil glas gosli.
"Peljal vas bom na plesišče," je dijal bivši uradnik in ponudil roko gospe Ferrierovi. "Človek vaših let mora biti nor na valčke."
Skoraj zmedeno je odgovorila dražestna Germana:
"Hvala, gospod. Rada sem ple sala samo s svojim možem in zdi se mi, da to sedaj ni primerno.'
Ob, prvih zvokih orkestra je Pavel odplesal z gospo de Che ranovo. Prva se je upehala ona ali pa se je samo pretvarjala prosila je počitka:
"Zelo dobro se bova počutila tam v kotu cvetnjaka."
"In kotiljon?"
"Semkaj naju ne bodo prišli iskat. Od tod tudi lahko gledava ne da bi naju opazili. Trojna ograja gizdalinov in klepetulj na ju varuje tega vrveža in klepeta."
"Ali ne boste več plesali?"
"Rajši koketiram."
Zasmejalj se je:
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti naznanjamo, da je umrl naš ljubljeni oče
JOHN KAVČIČ
Preminil je dne П. maja 1954.
Pogreb se je vršil dne 14. maja iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po oprav-Ijeni^sv. maši' na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili poleg njegove žene, naše ljube matere k večnemu počitku.
Rojen je bil 26. decembra 1875 leta v tirih nad Škofjo Loko.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili vence k njegovi krsti.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale zi mir njegovi duši. Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče, vsem, ki so ga prišli kropit ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Lepa hvala tudi čst. g. g. duhovnom Viictor Cimperman in Mathias Yager za molitve, opravljeno sv. mašo in pogrebne obrede. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za lepo voden pogreb.
Končana je Tvoja zemeljska pot, dragi oče. Nisi mogel preboleti izgube svoje družicć, naše mame, ki je umrla v januarju' letos. Odšel si za Njo in sedaj počivata skupaj na veke združena. Mi! se Vaju bomo vedno spominjali v molitvi do konca naših dni.
Žalujoči ostali:
KATHERINE ČESEN in MARY STIMAC,
hčeri EDWARD, sin
zeta, sinaha in vnuki ter več sorodnikov V stari domovini sin IVAN, ki je bil pogrešan v zadnji vojni, sinaha, vnuki in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 15. junija 1954.
"Jaz sem se že odvadil."
"Res je," je rekla zasmehlji-vo, "vzoren mož! To je najbolj varno. Bežim, že bežim."
Zadržal jo je lahko, ker sploh ni nameravala oditi:
"Počasi ! Ali niste slišali gospoda Artena? Samoglavost je dovoljena. Vi se odlikujete s tem, da jo lahko privabite."
"Jo lahko tudi odpodim!"
"In kako?"
"Tega vam ne bom povedala."
"Da, vi mislite, da s tem, da vam jo spolnim."
V enem gibu ji je šal zdrsnil z ramen in jih odkril.
"Ne varjamem," je dejal resno.
Njune male predrznosti so ju sčasoma opojile. Že dva tedna, od tistega občudovanje vzbujajočega zagovora dalje je mladi mož z zanimanjem sledil zvijačnim poskusom ljubke žene, ki ga je odlikovala s posebno pozornostjo.
Presrečen v svojem čustvenem življenju, se je z rahlim obžalovanjem spominjal svojih nekdanjih uspehov. Ngi deželi ni nikdar priložnosti za toliko pustolovščin.
"Vaš gospod Artene," je nadaljevala, ko je uživala spričo njegove zmede, "prav nič ne razume o ženah. Tudi one so lahko muhave in .samoglave."
"Samo nekatere imajo to prednost," je pripomnil popustljivo.
"Ali sem jaz ena izmed teh?"
"Gotovo."
"Na čem pa to vidite?"
"V vaših očeh. Njihov pogleS je navadno miren. To je pogled nevažne in navadne ženske. Hipoma pa zableste kot demanti, ki jih nosite na prstih, kadar posije nanje žarek svetlobe. Nato njihov blesk ugasne. To je blisk: treba ga je zajeti, ko hiti
mimo. Medtem ko strastne ske ..."
"Strastne ženske?"
"Njihov pogled je bolj koj prneč. Žge, vaš pa se leskeče-
Bila je zadovoljna in zdelo s' je, da se hoče zbrati. V cvetnF ku so dehtele rože, iz odprts?® salona so prihajali k njima zV*" ki godbe in se mešali z vonj«® španskega bezga in mimoz.
"Ta valček je sijajen,"
nila s pol zaprtimi očmi. den se konča, mi priznajte jo ljubezen. Saj umirate v ž# da mi to poveste."
Sledil je vsem gibom telesa in zamrmral z glasom:
"Ali hočete? No dobro: ljubim vas."
Vsa je vzdrhtela in tako petajoča mu je še bolj ugaj®
"Ah! To je vaša izjava?"
(Dalje prihodnjič)
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko užaloščeni in potrtih src naxnanajamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrla naša ljubljena soproga, dobra, skrbna mama in draga sestra
1894
19s4

Kristina Uraniiar
rojena STOPAR
Zatisnila je svoje mile oči dne 10. maja 1954.
Pogreb se je vršil dne 13. maja iz pogrebnega zavoda Joseph Zeie m sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni zadušnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo jo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojna je bila rojena 29. avgusta 1894 leta v vasi Do bravlje na Primorskem. Bila je članica društva Kras št. 8 S.D.Z.
Slovenske ženske zveze. V Ameriko je prišla
1920 leta.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, KI so položili tako krasne vence cvetja k njeni krsti. Ta do-kaz vase ljubezni do nje nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti.
. Srčno zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so darovali za sv. mase, k^se bodo brale za mir duši pokojnice.
Našo globoko zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. • .	vsem, ki so prišli kropit in se poslovit od pokojne
ko je ležala na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so jo sprejmili na njeni zadnji poti na pokopališče. Hvala nosilcem krste.
Lepa hvala čst. duhovščini cerkve Marije Vnebovzete za podelitev sv. zakramentov za umirajoče, za opravljene cerkvene obrede, za spremstvo in molitve na pokopališču.
v Srčna hvala članicam Slovenske ženske zveze in članicam društva Najsvetejšega Imena za molitve.
Enako hvala lepa pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Prav posebno zahvalo izrekamo vsem, ki so nam stali na strani, in nas tolazilil ter nam bili v pomoč ko nam je tako nenadno smrt ugrabila drago pokojnico. Hvala vsem, ki so nam izrekli osebno ah pismeno svoje izraze sožalja. Bog vam plačaj za vse!
Ljubljena soproga, mama in sestra! Kruta smrt je tako nenadno pretrgala nit Tvojega življenja, da nam je težko doumeti to težko izgubo. Zaprla si svoje oči in prenehalo je biti Tvoje bla-^'5^' f	i® odšla k Bogu, da sprejme plačilo za vse,
kar SI dobrega storila v življenju. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v molitvi dokler se ne snidemo na kraju večnega miru m blazenstva—nad zvezdami!
Spavaj mirno večno, nezdramno spanje!
Žalujoči ostali:
FRANK, soprog KRISTINA, hčerka
FRANK, STANLEY in WILLIAM, sinovi ANGELA KALIN, sestra V stari domovini zapušča dve sestri in brata ter več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 15. junija 1954.