!tcvmra « LlilHinf,»peteR 19. decembra 1)24. Cena Đm 150. ihafa vsak dan popoldne, I s ritali Misli« la »raaalka. — Uaaratt : do 30 petrt A 2 D, do 100 vrst *2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; norJee, poslano, iijave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — MSlovanski Maro4<* velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i Zakaj plačuje država ? 7000 dinarjev mesečne plače bo prejemal od države ljubljanski škof, zagrebški celo 10.000 dinarjev. Duhov-ništvu brez razlike konfesije se urejajo draginjske doklade in se boljša gmotni položaj. V vladni uredbi, ki se pravkar pretresa v finančnem odboru, spozna« mo širokopotezno državno politiko napram verstvu in cerkvi v naši državi. Vlada najprvo izenačuje vsa verolzpo-vedania in tretira vse enako. S celokupno uredbo in z njenim pravičnim duhom pa dokazuje, da daje veri in cerkvam potrebno gmotno in moralno podporo za visoko religljozno in moralno misijo med jugoslovenskim narodom. To so činjenice, ki se ne dajo zanikati. Grda hinavščina je, ako trdi današnji ^Slovenec«, da pomeni nova vladina uredba samo volilni manever. Nočemo se spuščati v brezplodno debato o takih in podobnih klevetah. Ljubljanski škof in duhovščina Jugoslavije ne nosta vprašala po »SlovenČevih« motivih nove uredbe, marveč bosta to firedbo priznala z objektivnega stališča. Uredba stopi v kratkem v veljavo, postavke se bodo izplačevale in vsak pameten človek mora priznati, da je država storila koristno delo, ko je to uredbo izdala in s tem dokumentirala z velikim gmotnimi žrtvami svoje dobrohotno stališče napram pozitivnim verstvom v na?i državi. Prepričani smo, da bo v vsem jti-goslovenskem dtihovništvu brez razlike konfesije prodrlo pravo spoznanje o Jojplni državni politiki napram verstvu in da bo temu primerno duhovnl-stvo rec?rt*o pravoslavne cerkve ceni« fo po zaslugi novo uredbo in priznalo sedanii vladi, kar jI gre. Ali se to zgodi tudi v Sloveniji? Na naša mirna včerajšnja izvajanja, ki so jih diktirali dobri nameni, odgovarja, kakor gori navedeno, »Slovenec« in se robato zaganja v lastno fa-rizeistvo. Res je. teea dejstva ne bo mogla nobena katoliška moralka spraviti s sveta: v Sloveniji je oficijelna katoPška cerkev, odnosno so njeni vtd-nf predstavnik! s svojo politično organizacijo na čelu uvedli nemoralno razlikovanje dveh vrst vernikov in ustvarili v slovenski družbi In med slovenskim ljudstvom od človeka do človeka prenad. ki nasprotuje bistvu verskega življenja. Klerikalni voditelji v Ljubljani so izenačili svoje gospodarske, oo-litične ter državnopravne programe z verskimi resnlrnmi In s to zablodo agitira jo po dežen In v mestih, da si po-mro^ft armndo svojih strankarskih pripadnikov, sicer tega z drugimi sredstvi samopolltlčnega prepričanja ne inore?o doseči. Padi tega oolitičnega stališča slovenske duhovščine, ki pa že posta ta manjšina, se danes nahaia katoliška cerkev med Slovenci v Čn^nem raz-merfu do države. Drugje išče cerkev pozitivno razmerje do države In državo tud? pozavno vzdržuje In podpira. S?mo v Sfovenlti le n^talo n^-nortnalno razmerje, ki Vrr\ cerkev v direkten boj z ćrrnvno oblastjo In z ćr-i^vno ter nncljonr?lno Idelo. d^si tega nikjer načelno vera ne zahteva! Predstavnik? cerkve v Slovenci se torej ?dent?flclra?o z Interesi klerikalne stmnke in za lnferese te stranke delijo slovansko ljudstvo v dva verska tabora. Ti predstavniki pa so s tem prišli v nasprotje tudi s samo državo, ki pa pravkar te dni dokazuje, da drugače pojmuje razmerje cerkve do ljudstva. Država vzdržriie cerkev In nodol-ra verstva Iz splošnonarodn'h Interesov. Kar podpira država, n*j bo namenjeno vsemu narodu in n?»j se ne fzra*>-l?a v lokalne strankarske namene. V trenotku. ko prejema ljubljanski škof od države 7000 dinarfev me«p?no, bi se moml odpovedati vsaki pouW«l aglta-c*il In podpihovanln ter se fotnlno ome-i?tf na tiste cWe. katere podpira država s te«*i, da želi veri In cerkvi svobodno misijo med jugoslovenskim narodom. Že s stališča vesti in morale mora od danes naprej slovenska duhovščina 1 Invalidom se v kratkem izplača invalidnina. Nikakih važnih političnih dogodkov. — Ministrske konference. — Povratek dr. Rybafa. — Zunanji minister v Parizu. — Beograd, 18. decembra. (Izv. Ob 1230.) V ministrstvu za socijalno poli* tiko pripravljajo, odnosno izdelujejo uredbo, na podlagi katere se izplača nivalidom po vsej državi znesek 100 milijonov na račun invalidnine in inva* lidskih pristojbin. Minister za socijalno politiko Marko Gjuričić je danes iz jas vil vašemu dopisniku, da bo uredba gos tova že v nekaj dneh in se takoj nato na eni prvih sej predloži ministrskemu svetu v odobrenje. Minister je dalje Iz* javil, da se bo ta znesek 100 milijonov dinarjev razdelit na vse invalide v drža* vi. Invalidnina se izplača invalidom za vse leto. Znesek se razdeli med inva* Ude po stopnji njih nesposobnosti. Danes dopoldne ni bilo nikakih važnih političnih dogodkov. V par!a* mentu je bila edino seja Davidoviće* vega glavnega odbora, ki je razprav* ljala o načinu, kako bi se v stranki od* stranili medsebojni spori in tako prepre* či1. proces nad al j nega cepljenja in raz* kola. V Davidovičevi stranki je zavla* dal pravi kaos in poznavalci razmer ka* tegorično trde, da bo težko premagati vse težkoče in sebo razkol še razširil. V ministrskem predsedstvu je bilo danes dopoldne ze^o živahno. Ministr* ski predsednik Nikola P a š i ć je naj* preje konferiral z zastopniki takozva* nega ožjega izvršilnega odbora radikal* ne stranke, tako s skupščinskim pred* sednikom Ljuba Jovanovićem in z Joco Jovanovičem. Dalje se je ministrski predsednik posvetoval z mi* nistri dr. Grisogonom, Marko Gjurišićem, Krsto M i 1 e t i ć e m in Vel jo Vu k i č e v i ć e m. Ministrski predsednik je dopoldne sprejel deputacijo vojvodinskih dobro* voljcev, ki so pri njem intervenirali radi razdelitve zemlje in kolonizacije v Vojvodini. Sprejeta je bila tudi de* putacija vojnih oškodovancev, ki so prosili, da vlada nakloni večje zneske na račun reparacij. Namestnik zunanjega ministra, mi* nistrski podpredsednik Marko Tri* kovic je lahno obolel, zato danes ni mogel sprejeti ameriškega poslanika D o d g e j a. ki je posetil zunanje mi« nistrstvo. Sprejel ga je ministrov po* močnik M a r k o v i ć. Povratek načelnika zunanjega od« delka za izvedbo mednarodnih pogodb dr. Otokarja Rvbafa v Beograd se je zckasnil. ker je dr.Rvbaf ostal za nekaj dni v Benetkah v svrho ureditve admi* nistrativnih poslov pri naši delegaciji. Dr. Rvbar se povrne v Beograd šele v soboto. Po brzojavnem obvestilu iz Pariza je danes prireien na čast zunaniemu ministru dr. Ninčiću galaobed. Popol* dne se dr. Ninčič ude^ži konference z ministrskim predsednikom Herriotom. Dr. Ninčič odpotuje zvečer v Beonrad s simp!om*orijer»t*ekspresom. V Beo* grad prispe v soboto. Odločen nastop vlade proti KRSS. Važna seja ministrskega sveta. Hrvatskem. — Proti HRSS se v — Beograd, 18. decembra. (Izv.) Za včerajšnjo, od 16. do 20. traja očo sejo ministrskega sveta je vladalo v političnih krogih največje zanimanie, ker se je vedelo, da pride v razpravo politič. situacija na Hrvatskem oz. vprašanje, kakšne preventivne odredbe ima vlada ukreniti proti destruktivni propagandi HRSS. Seja vlade je izzvala v narodno-političmh krogih veliko zari-manje, v blokaških krogih pa konsternacijo in strah. Verjetno iz istega vira poročata današnja dopoldne vnika '»Politika« in »Vreme«, kakor tudi nekateri provincijalni listi, da je vlada po enomesečnem opazovanju prišla do prepričanja, da separatistične skupine v naši državi ne upoštevajo dobrohotnosti vlade In ne nastopajo lojalno napram — Razprava o položaju na porabi zakon o zaščiti države. državni obliki. Vlnda je zato odločen,, da začne energično vporahljatl zaKon o z r ščiti države, to Iz razloga, da se varuje državna avtoriteta in prepreči vsaka subverzivna propaganda. Ministrski svet je na snočni seji razoravljal tudi o poročilih, ki so prispela od zunanjega ministra dr. Nlnči-ća ic Kima odnosno iz Pariza. Politični krosi naglešejo, da vlada posveča posebno pozornost vprašanju ustanovitve protibol jševiškega bloka. O tem je raz-pi ovijal zunanji minster tudi z Mussu-linijem. Na sinočni seji ministrski svet Še ni definitivno odobril vseh odredb proti subverzivnim elementom. Razprava o vrorabi zakona proti HRSS se danes nadaljuje. Solidarnost Francije in Jugoslavije. Ustanovitev protibol j deviškega v Jugoslaviji. — Značilen člane notranji — Beograd. 18. dec. (Izv.) Dana5n i a »Politika »objavlja posebno poročilo iz Pariza glede misije zunanjega ministra v Rimu in Parizu. Zunanji minister dr. N! n-č i ć je zelo zadovoljen s svojimi rimskimi razgovori. Sodelovanje Jugoslavije z Italijo se vedno bol! razvija in postaja intim-nejše. Dosežen je sporazum z italijansko vlado v albanskem vprašanju. Obe strani soglašate v tem, da je treba dogodke v Albaniji smatrati za interno albansko stvar, v katero se nimata vmešavati niti Rim niti Beograd. Zunanji minister dr. Ninčič Je potoval v Pariz z namenom, da pride v osebne stike s francoskimi vodilnimi državniki, s katerimi se še ni osebno poznal. Zunanji minister dr. Ninčič se je razgovarjalo z direktorjem zunanjepolitičnega oddelka L a R o c h e m, predsednikom poslanske zbornice Painle vejem in bivšim ministrom za obnovo dežele Loucherjem. Jutri v petek popoldne priredi min. predsednik bloka. Bolj se viška propaganda k »Tempsa« o naši zunanji in politiki. Hcrriot. ki bo do tega dni najbrže okreval, obed rta čnst zun. ministru dr. Ninčiću. V Parizu zun. minfster dr. Ninčič nima specijalne politične misije, razpravljalo se vsi aktualno politični problemi. Dr. Ninčič se je razgovarjal tudi o ruskem problemu. fzjnvit je. da je bil pred meseci prepričan pristeš akcije za pr znanje sovjetske Rušile, toda skušnje zadnjega česa so ga pri' silile spremeniti svoje mnenje teko, da se priznanje sovjetske Rusije odgodi za ne-krj časa iz razloga, ker se tretja interna-cijonela javno trud:, da izzove nemire v Jugoslaviji. Jugoslovenska vlada je odločena najenergičnejše preprečiti akcijo bolj-ševi tov. Jngo stavi ?a je vedno korektno postopala proti Rtrs:ff, ter rti trpela na fngo-slovenskem ozemlju crrisf čne propagande. Nasprotno sovjetska Rusija vzdržuje in trpi na svojem ozemVu propagando, naperjeno proti Jugoslaviji. — Beograd, 18. dec. (Izv.) Politična javnost z veliko pozornostjo sledi misiji s svojim škofom vred spoznati temeljno zablodo svojega političnega udej-stvovanja ter se vpričo naklonjene državne politike napram cerkvi in veri pokazati vredne svojega visokega poslanstva med našim narodom. Obžalovati pa bi bilo, ako nadaljuje ta duhovščina in njen škof s klerikalno politično službo tudi sedaj, ko bosta oreiemala od države mesečno pla- čo in s tem stopita v moralno odvisnost od temeljnih idej naše nacijonaine države. Vse. kar pa piše »Slovenec«, je onemogia jeza ter prostaška kleveta, da se demagoško prikrile pravo razmerje države do vere In njeni pošteni nameni z regulacijo gmotnega položaja celokupnega jugoslovenskega duhovni-štva. UpramUtto: Kaailova ali o a stav. 9, pritličja. — Telefon štev. 304. Uredništvo t Snaflova ulica it. 991. nadstropja. — Telefon stev. 34. IV Poštnina platana v gotovini. zun. ministra v Parizu. Dobro poučeni krogi naglasaJjo da je velik del te misije posvečen akciji za astanovitev protiboljševi-škega bloka v Evropi. V vsakem oziru pa je zelo značilen članek poloficilelnega organa francoske vlade »Le Tempsa« o naši zunanji in notranji politiki. »Le Temps« predvsem konstatira da se namerava g. Ninčič posvetovati s francoskimi političnimi osebnostmi o vseh vprašanjih, ki osobito interesirajo Jugoslavijo. List pravi, da bo dr. N nčić deležen povsod najboljšega sprejema, ker je Francija ohranila topel spomin na zvestobo in junaštvo srbskega naroda za česa svetovne vojne. Francija ceni prijateljstvo herojskega naroda, ki zavzema eno prvih mest na pragu b'ižnjega vzhoda. Neodvisno od vseh prirodnih simpatij je tudi dovolj ostalih razlogov, da se zasledujejo z vso pozornostjo koraki, ki jih sedaj napravlja minister zun. del kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. G. dr. Ninčič prihaja iz Rima, kjer je imel z g. Mussolinijem posvetovanja, katerim pripisujejo splošno veliko važnost. Utrditev prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo je važna za ohranitev splošnega miru. Francija se veseli, da je med Rimom in Beogradom dosežen načelni sporazum v vseh težkih vprašanjih. Za časa treh let je reško vprašanje ležalo kot težka mora na obeh državah. Konferenca v Benetkah je imela nalogo, da se uredijo vsa vprašanja, nanašajoča se na aneksijo Reke od strani Italije. Sedaj gre za ohranitev jugoslovenskih interesov v reškem zaledju in ima se pravično organizirati promet z reškim pristaniščem. Glede notranje politike veli ugledni francoski list: Sedaj v tem času je stremljenje, da se sestavi veČina, v kateri bodo zastopani vsi trije jugoslovcnski narodi. To se Davidovičevi vladi in posrečilo radi revolucijonernega postopanja hrvatskega vod.telja Stjepana Radića, ki je podvržen destruJztivncmu vplivu Moskve. G. Davido-vič je moral odstopiti po trinedeljski konsultaciji, poskušalo se je sestaviti vlado na širši podlagi, a končno je dobil g. Pašič vlado v svoje roke s pomočjo radikalno-sa-mostalno demokratske koalicije. Skorajšnje volitve bodo brezdvomno razjasnile parlamentarno situacijo. V svojih izjavah, ki jih je dal za česa svojega bivanja v R mu je g. Ninčič neglašal, da je sedanja volilna borba v Jugoslaviji označena osobito po odločni volji nestopa proti boljševizmu. Znano je, da skuša moskovska komunistična internec jonala razširiti svoj vpliv predvsem v balkonskih državah, ker se s tem neda, da pogodi centralno Evropo. Moskovski propagandisti na Balkanu perfidno izrvbljcjo csrirccije narodnih manjšin in vzdržujejo agitac jo, ki bi bila sposobna podminirati temelje jugoslavenske države. Boljševiške intrige so ugotovljene v Romunski, na Bolgarskem in v Jugoslaviji. Zunanji minister dr. Ninčić je izjavil, da so vse tri države solidarne v pobijanju boljševiške propagande. Prvikrat se vodilni list »Le Temps« bavi z jugcslovenskimi zadevami na uvodnem mestu. Zelo značilno! Ravno ta okolnost najbolj pobija trditve separatistično-blokaškega tiska, da ste Angiiia in Francija proti sedanji vladi nacijonalnega bloka. Položaj na Hrvatskem. — Zagreb, 18. decembra. Ozv.) Za nedeljo napovedujejo proglasitev nove hrvatske stranke, kateri bo načeloval minister trgovine in industrije dr. Gju-ro Š u r m i n. Še ni danes pojasnjeno, ali vstopilo v to stranko tudi Radičevi disider.tje, ki se vedno bolj množe. V Zagrebu ima nova stranka ugodna tla za raz/oi, ker se jej bodo pridružili zlasti trgovski in pridobitni krogi. Za razpoloženje med zagrebškim meščanstvom je bil značilen včerajšnji Jan, rojstni dan Nj. Vel. kralja A^k^andia j. Pteišcja leta so privatniki demon-sirathno odklanjali izobesitev drža^'-i ih zastav ta dan. Včeraj je bilo po vseh rlicah opažati tudi na privatnih Lisah mnogo zastav. Ta pojav politični krogi tolmačijo tako, da zagrebško meščanstvo obrača hrbet republikanstvu, ker uvideva, da ga žene republika v neugoden gmotni položaj. Med samostojnimi demokrati in radikali še ni dosežen popolen sporazum glede skupne kandidatske liste za zagrebško županijo. V vrstah samostojnih demokratov se je pojavila precej močna struja, ki zahteva, da bodi nosilec liste bivši pokrajinski namestnik Juraj Demetrović, ki ima ravno v zagrebški, županiji zelo veliko število pristašev in je tu sploh zelo popularen. Kot nosilec liste je bil določen od glavnega odbora samostojno demokratske stranke minister pravde dr.. Edo Lukinić. Upati je, da se diference v kratkem odstranijo. Povratek kabineta dr. Marca? — Berlin, IS. dec. (Izv.) Po končani popoldanski seji je katoliški centrum izdal kratek komunike, ki povdarja. da parlamentarna frakeija centroma načeloma vztraja pri sestavi vlade narodne skupnosti. Frakeija odklanja sodelovanje cent ruma v desničarski vladi, ker taka vlada ne nudi nikakih garancij, da se nadaljuje sedanja polit ka srednje linije. Glavni organ centruma »Germania" komentira komunike ter pristavlja, da je b'l glavni razlog za sklep centruma ta, ke-ne more stranka zaupati ncmškonacijonalnf ljudski stranki, stranka zahteva vlado velike koalicije, ki bi nadaljevala dosledno sedanjo zunanjo in notranjo politiko. Li^t je za to, da se povrne na vlado odstopiva kabinet dr. Marxa. % Z ozirom na sklep centruma le snočl zunanji minister dr. Stresemann vrnil državnemu predsedniku Ebcrtu mandat za sestavo vlade. Danes je v ospredju vprašanje povratka dr. Marxovc vlade. Nemški naciionalci so napeli vse sile. da bi odstranili državnega koncelarja dr. Mar.va. Kot njegovega naslednilca navajajo ministra za narodno brambo v. Gesslerja. Borzna poročila. Dinar v Curihu 7-70, Ljubljanska borza. LESNI TRG Hrastovi železniški pragovi 250, 25X15, frco nakladna postaja, za komad: denar 54: hrastovi frizi 5, 6, 7, 8, 9. la, frco meja: denar 1440; plohi, 40 mm, monte, media 23. frco meja: blago 610; plohi, 50 mm, monte, media 23, frco meja: blago 610; trami 4/4, 4/5, 5'6, 5/7, 6/8, frco meja: blago 405; bukova drva, 1 m dolžine, na pol suha, frco nakladna postaja, 4 vagone: denar 25, blago 26, zaključek 25. 2ITNI TRG. Pšenica, domača, fco. Ljubljana, licnar 420; pšenica, bačka, par. Ljubljana, blago 470; oves, bački. fco. Ljubljana, blago 365. koruza, nova, dcf., sušena, fco. dom Ljuh« Ijana, blago 260; fižol, prepeličar, čiščen. b/n, fco. Postojna, trans., blago 550: fižol, ribničan, čiščen, b n, fco. Postojna, trans., blago 465; fižol, mandalon. čiščen, b n, fco. Postojna, trans., blago 450; laneno seme. fco. Ljubljana, denar 700; jabolčna mamic lada v zabojih po 12 in 24 kg. blago 2400: krompir, bel, fco. nakladlna postaja, denar 133. EFEKTI. 2Jj% drž. renta za vojno škodo 120, 7% fnvest. pos. iz leta 1921. 65, Celjska pos. d. d. 210—218, Ljubljanska kreditna banka 222. Merkantilna banka 124—130, Strojne tov. in livarne 130—147, Split cement Portland 1400 —1420, 4 34% kom. zad. dež. bke S9 Prv? hrv. šted. 885—905. ■ Zagrebška borza. Dne 18. decembra. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 12.965—13.065, Praga 202.75—205.75, Pariz 356.50—361.50. Newyork 66.625—67.625, London 313.sn —316.50, Trst 2S6.75—289.75, Dunaj 0.0936—0.0956. Efekti: 1% invest. posojilo 1921 65 do 65 50; 2V*% drž renta za ratnu štetu 124 do 125; Ljubljanska kerditna 22}—224; Cen* talna banka 29—30; Hrv. eskomptna banka 110—112; Kreditna banka. Zagreb. 109 do 110; Hipotekama banka 59—59.50; Ju^oban* ka 101—104; Praštediona 890—900; Slaven* sk banka 85—S7; Eksploatacija 75—77; Se* čerana, Osijek. 770—780: Isis d. d 66—68; Nihag 40—45; Gurman 730; Slavcks 210 do 215; Slavonija 66.50—67.50; Strojne tovarne 180; Trboveljska 415—450; Un^on, paromlin. 525; Vevče 90—92. Inozemske borze. — Curih, 18. dec. Borza: Beograd 7.70. Pariz 27.625, London 24.135, Newyork 516.60 Milan 22.18, Berlin 1.229, Praga 15.70, Dunaj 0.007275. — Trst, IS. dec. Predborza: Beograd 34.75—34.S0, London 109.10—109.25. Pari/ 124.25—124.75, Newyork 23.22—23.27, Curih 449.50—451, Praga 70.25—70.50, Dunaj 0.0325 —0.0375. — Dunaj, 17. dec. Devize: Beograd 1056—1060, London 333.000—334.000. Milan 3052—3064, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3807—3823, Praga 2151—2161. Curih 13.740 —13.790. Valute: dolar 70460—70.860, tira 3025—3045. češka krona 3130^-2146, dinar 1051—1057. Albanska vlada prej popolnim pora; Napredovanj* uporniških čet Ahmeda bega Žoga. — Fan Nofli zapustil Albanijo. _ Beograd, 18. decembra. (Izv.) Po poročilih iz Prizrena In ostafih obmejnih krajev postaja položaj albanska vlade boli ta boli kritičen. Uporniško gibanje zavzema velike dimenzije, akcija Ahmeda bega Zoge napreduje. Ahmeda bega Zoga. ki je sorodnik umorjenega Essada paše, sprejema narod povsod z velikim navdušenjem. Uporniško gibanje se širi na vse strani. Iz Podgorice javljajo, da se je pleme Kastratov pridružilo Ahmedu begu Zo-gu. Kastrati so pričeli ljuto borbo proti vladinim četam, ki so bile sicer moderno oborožene in so razpolagale z dvema topovoma, pa so kljub temu imele težke izgube. Begunci pripovedujejo tudi, da je ubitih več vladinih uradnikov. — Beograd, 18. decembra. (Izv.) Albansko poslaništvo je sporočilo Rea-terjevemu uradu v Londonu, da so se pričeli včeraj ljuti boji na jugosloven-sko-albanski meji. Jugoslovenske čete so vkorakale na albansko ozemlje. Reuterjeva brzojavka javlja, da se je prvi napad izvršil od strani jugoslo-venskih čet Borba se vrši ob celi meji. Po zadnjih vesteh je Skader v rokah upornikov. Reuterjeva brzojavka je napravila v Londonu prvotno globok vtis. Končno je državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Mac Ney sporočil poslanski zbornici, da je angleški poslanik v Beogradu prejel od ministrskega pred* sednlka Pašiča izjavo, da so dobile vse jugoslovenske obmejne oblasti nalog, naj varujejo napram dogodkom v Albaniji najstrožjo nevratnolst in naj se v nobenem slučaju ne vmešavalo v no- tranje albanska spore. Vesti, rasfirje-ne v inozemski tisk od strani albanske vlade, so popolnoma neresnične — Beograd, IS. decembra. Ozv.) Danes ob 2. zjutraj * prispela krsojav-na vest iz Pri n sam. Uporniki napadalo na vseh straneh. Vladine čete se umikajo. Zena kes 1» zavzel Krama. Bal* ram Cara zapuščajo njegovi pristaši. Uporniki so zavzefi sadi Ptfkopsje. Fan N->Đ Ja zaaestfl Albanijo. ITALIJA INTERVENIRA ZA ALBANIJO. — Rim, 19. decembra. (Izv.) »Štefani« objavlja danes: Ker Je na posUasJ iz Albanije prihajajočih vesti ~dnnamoi£— nost zapletljajev, je vlada iz previdnosti sklenila odposlali v ablanske vode dve volni edinicL Ta sklep le saočl storil ministrski predsednik no predkod* nem posvetovanj« z mornatiSHhn mini* stram admiralom Tkana de Reveieak »Štefani« obenem s to Izjavo objavlja poročilo albanske vlade iz Tirane, ki pravi: V vsej Albaniji so se vršile' manifestacije v znak protesta proti oboroženim tolpam, ki so se formirale v Jugoslaviji in na Orškem ter so nato prekoračile mejo. Ves albanski narod je sklenil prijeti za orožje in izdajalce pognati iz domovine. Albanska vlada je sklenila naprositi invervencijo Društva narodov in obenem storiti demarso pri velesilah proti Jugoslaviji in Grški, ker sta obe državi podpirali uporniško gibanje oz. voditelje upornikov. Poročilo dalje veli. da so vtatfme čete povsod odbile napade upornikov. MiRerand preti Herriotu. — Pariz, 18. dec. (Izv.) Usti nacijonal-r.ega bloka objavljajo izčrpno poli ti č nose n-zacijonal.i govor bivšega predsednika francoske republike Milleranda. Narodnorepub-likanska liga je priredila v dvorani Lunaparka prvo veliko javno zborovanje, na katerem je govoril tudi nje ustanovitelj Mllle-rand. V svojem govoru je najpreje naglasa!, da ves čas svojega političnega delovanja ni nikdar ločil Francije od republike. Ker sta danes obe ogroženi, zato je astanovil narod-norepublikansko ligo, poziva vso javnost in ves narod, obrača se na vse republikance brez razlike na strankarsko pripadnost, obrača se na katolike in svobodomiselce, da se strnejo v enotno fronto. Zborovanje lige ima namen alarmirati vso Francijo. Neka stranka je z vodstvom vlade pričela uničevalno delo. ki ogroža francosko vo.'sko. francoske finance in francoski mir. Millerand je nato zborovalce. ki so mu pri vsakem stavku viharno ploskali vprašal* Kie smo danes v zunanji politici? V Ženevi so podpisali neki protokol, ki bo, če ga Izvedejo, preje pomenja! kršitev, kakor pa ohranitev miru. V Londonu je Nemčija sprejela Davvesov načrt 1n Je že pričela z njega izvedbo. Nikdo ne pove ničesar novega, če trdi, da prinese ta načrt le tedaj nekaj koristnega, če ga Nemč'ja v resnici izvede. Da to vemo, moramo vprašati nemSko sfin-ro. Nikdar ni bila Nemčija tako enodušna kot danes. Nemčija skuša ođ sebe zval*ti krivdo na svetovni vojni, ker se dobro zaveda, da s tem razrahlja temelje za njeno odgovornost in tako tudi podlago Za njene obveznosti. Ali nI sedal irenotek. da M Frandlo os*abl? Svoboc*nt vfa<* nI treba staviti tega vprašanja, toda sedanto vlada |e pravi Wn?k m sicer letnik revotncUonnc-nita socUaPstov. Ostro je dalje napadel delovanje komunistične stranke in je omenil, da je francoska vlada priznata komiii'st'c^o v*ado Rnsf-je. vlado sramote In zločina. Mrtvi naj vstanejo in protestirajo, da so se nj;h ideali, za katere so se borili in prelivali kri, tako oneča stili. Mfllerand le končno pozval vse navzoče na boj proti diktaturi od zdola j. Tej diktaturi moramo zapreti pot! ARETACIJA FIVŠ1H BOLGARSKIH MINISTROV. — Sofija, 18. dec. (Izv.) Poleg bivšega finančnega ministra Torlakova Je bil aretiran tudi bivši glavni podtajnik not ran e-ga ministrstva Vlšegradskl. Oba sta obdolžena, da sta nahujskata bolgarske seljake proti bivšim ministrom Radoslavovom in tovarišem. Narodno sobranje je odobrilo vladni predTog, da se dvigne proti nekaterim ministrom bivšega Stambolijskijevega kabineta javna obtožba. Zaporno povelje je vta-da izda'a proti Janevu, Omarčevskertm, Sto-janovu. Obovu in Marajevu. 7X»)QQQQQ®GQQGXDGXiXDGOGOg)®@0 * KJE KUPIMO božična in novoletna darila? Pri tvrdkah, ki inserirajo v „SLOVENSKEM NARODU" SSO00O000OO@0(!!X9SOO(DOO€)€K!> Reform man srednjih šol. a že preja-, Bane* Je nja vlada, kise je nema Mokaškerna aksaaftnenta, reformo srednješolska izobrazbe v celi državi. CSavni namen te tefonne, ki srednjih Sol čne gimna-ješolske fe-raktični konju Srbov, kler imamo zadene nižji razrede (izvzete ao'samo h zije), je M izenačenje obrazbe, kar pomeni rak k dsmpvnema Hrvatov tat Slov namreč v atcupni drtevi tako različno, krajevno m časovno pfftrojeao šolstvo, sodstvo m deloma tad i spravo, lahko govorimo samo o formalnem, ne "pa o idejnem, praktičnem m taktičnem ujedinjenju, ki je pfjvi in glavni pogoj yza obstoj naše' državje. Zato je bih vlada, v kateri je sodeloval t odi sedanji prosvetni minister Svetozar Pribičević. na pravi poti, ko ie hotela izenačiti srednješolsko izobrazbo v duma modernega časa In prosvetnih principov ostalih evropskih narodov. Vsakdanje praktično življenje nam kaže. da Čim vidimo pri drugih narodih dalekosežne pokrete za zboljšanjem teh Žalostnih razmer, dočhn si skušajo drugod pomagati z najradika'nejšimi sredstvi tz katastrofalnega zastoja na polju duševnega dela. smo pri nas za vse te pokrete gluhi in slepi, kakor da bi živeli tja v en dan in ne mislili na bodočnost Napredni evropski narodi so Že davno uvideli numo potrebo reorganizacije srednjih sol ker je srednješolska izobrazba teoretična podlaga za poznejše praktično udejstvovanje in mora kot taka računati z energijo in časom, ki ga žrtvuje mlačna za to pripravo. Na tem mestu smo že go* orili o takozvani psihotebniki, ki pomeni v bistvu ra^ik^no reformo celokuovga šolstva. Narodi, ki so v vseh ozirih Ja-leč pred nami. so se zatekli k tetnu sredstvu pod pritiskom težkih socilal-mh in gmotnih razmer, v katerih živi njihova mtel^enca. Pri n^s se je ta najvažnejši problem umaknil politični b.>r-hi in nolemizir^m o teor*ttč>*h princi-nih skimn"^ živl«°n^. do^fm je vprašanje, kako hi se Srbi, Hrvati in Sloven-praktično zbližali. swraz!Tmeli in skr- ben' za svojo bodočnost, skrejno zanemarjeno. Na m ena van a reforma srednjih šol in izenačenje srednješolske izobrazbe } za vso drŽavo je bila prva lastovka, ki je oznanjala skorajšnjo pomtiad. Ali prišlo je drugače. Blokaška vlada je na pritisk prosvetnega mmfctra dr. Kor»>-Šca ukinila vladino odredbo o reformi .srednjih Šol ki tako smo čakali zopet -nekaj mesecev, p redno je secania vlada ponovno sprožila to miseL Reforma se tiče. kakor rečeno realnih gimnazij in realk od 1—4 razreda. V Sloveniji pride v poštev 10 srednjih šol. Izvzeti je l. državna gimnazija v Ljubljani, gimnaziji v Kranju in Mariboru ter Škofovi zavodi v St. Vido nad Ljubljano. Btšt-vo reforme je v tem, da dobe praktiem predmeti, naravoslovje, materinščina in srbohrvaščina v prvih štirih razredih več ur, da postane petje obvezen predmet m da se potisne latinščina in gT-ščina na višje razrede. Izjema je n~« pravljena samo za nemščino, ki tanko ostane neobvezen predmet 3 ure tedensko tudi v nižjih razredih. Reforma bo imela seveda dalekosežne posledice. Kakor vsaka stvar, tako ima tudi ta reforma svoje dobre in slabe strari. T?cr se 79 enkrat še nočemo spuščati v njene podrobnosti, naj omenimo samo to, da reforma srednjih šol niti od daleč ni teko strašilo, kakor se zdi nekaterim rrosvetnim in političnim krogom, ki gledajo na vse skozi prizmo svojih osebnih alt strankarskih interesov. Srednješolska mladina in starci bodo nedvomno z veseljem sprejeli vest, da bo odslej pouk v nižjih razredih znatno olajšan, da mladina ne bo več izgubljala dragocenega časa in enetgijc za predmete, ki h* v poznejšem življenj« često prav nič ne koristiio. Komur se pa zdi, da so klasični jeziki za vsakega izobraženca res neobhodno potrebni, ima na razpolago srednje Šole. ki jih reforma izključuje. Priznamo sicer, da čas za to ni primeren, ker je praktično mnogo lažje reformirati šole začetkom šolskega leta, ali to ie zakrivil bivši prosvetni minister dr. Korošec, ki se je iz razumljivih razlogov odločno upiral vsaki misli o reformi. Omejili smo se na splošne plati za to, ker pričakujemo, da spregovore i* tej stvari v prvi vrsti oni krogi, ki se jih reforma neposredno tiče. Naše stališče je v tem slučaju objektivno, praktično in brez vsakega političnega a!! egoističnega ozadja. Skrb za bodočnost, interesi staršev in srednješolske mladine moraio biti podlaga za presojo dobrih in slabih strani reforme. Politične vesti. Kandidatska Bata Narodnega bJ ka za volilno okrožje Ljubljana - Novo mesto je potrjena. Volilna skrinjica Narodnega bloka je za sedaj druga, ni pa izključeno, da bo prva, ker je bila klerikalna kandidatska lista predčasno vložena in je zbog tega po jasnih določilih zakona neveljavna. Somišljenike na kmetih pozivamo, naj prične na vsi črti z volilno agitacijo. VoKma borba bo lahko, ker se volilcem ne bo težko odločiti s a državo ali proti državi. Kdor hoče notranjo konsolidacijo in s tem izenačenje davkov in omiljenje draginjctaboglasovatzaNa-rodni blok. Kdor pa koče Se v n a-srej kaos, visoke davke, neznosno draginjo in končno gospodarstvo bol j Se vlit va, ta bo glasoval za klerikalce! == Nov list v Beograda. V Beogradu je jel izhajati nov dnevnik »Naši dani«. List bo znstopal politiko Da-vidovtč-Radič-Kdroščeve koalicije. V programnem svojem članku pravi, da bo zagovarjal koristi najširših slnjev-dehsvcev m kmetov v borbi proti buržoaziji in nazadnjaškim elementom. List finmsira baje Radičeva stranka z denarjem, ki Ea je dobil* iz Moskve. = Ustanovitev nova stranke na Hrvatskem. Po poročilih iz Zagreba se v nedeljo konstituira Klavni odbor »lir-vatske narodne stranke«. Kakor znano, organizira novo stranko minister trgovine Hi industrije dr. Gjuro S u r m i n. == Dr. Smerni, ščit čmožolte monarhije — danes pa agent sovjetske anarhije. Pri poslednji proračunski debati v mestnem sveto v Pragi so napadli komunisti no svoji sirovi navadi vrhovnega rav. Titera. Umeje se, da so jo K. MakuszynsV|; Žrtev „Dečjega društva". Čudoviti majski dan me je zvabil V naravo. In sem iz previdnosti vzel seboj svojo zimsko suknjo in dežmk. kajti se začetek meseca maja le prav malo razločuje od meseca aprila. In sem si izbral za iznrehod okol:co ob reki. Zakaj sem storil to, ne vem. morda je bila višja volja tako, ali pa slučaj. Teh dvoje stvari nisem znal namreč nikdar prav posebno ločiti. In sem se tako prav lepo izpre-hajal in se veselil, da nisem srečal nobenega mestnega fakina in nobenetra liričnega pesnika, ki bi me utegn'1 nadlegovati z ronarskimi na^di, oziroma s spomladanskimi st:H. Kar zarazim v malem grmičku nekaj takšnega kot kupček moške garderobe. Tn sem se seveda jako račrdl. kalti m«-o bili še taki časi, da bi človek lahko kar tako očitno odložil svojo obleko, in tudi za kopanje v reki ni bil še pravi čas. In s^m se radoveden še bolj približal grmičju. Resnična moška obleka je hPa tam. Na mi Da je ležalo precej obsežno pismo. In sem vedel dovoli. Le samomorilci imajo navado odlagati svojo obleko in zapuščati pisma. Obleka me je zanimala mani. ampak nismo me je srbelo. Jaz zbiram namreč zapuščinska pisma samomorilcev, kajti so vzroki, ki goniio ljudi na boljši svet. često jako zanimivi in različni. Na primer imam pismo samomorilca, ki se je obesil v nrkem varšavskem parku samo zato. ker ni mogel prenašati večnega prepevanja v isti hiši stanujoče varietetne pevke in ni imel sredstev za preselitev v kak drug od sveta odtujen kraj. Potem Imam še nismo drugega samomorilca, ki je izpil poldrugi liter lizola, ker fe imela njegova žena preveč sorodn'kov, ki bi jim naj on vsem preskrbe! službe, in pismo tretjega naveličanca Življenjskih dobrot, ki je šel zato s sveta, ker ga je žena prevarala z nekim mladoletnim smrkavcem. In je zato Jako raznmliivo, da me je srbelo tudi to pismo. Za slučaj da bi vsebova'o kak navaden samomorilni motiv kot nesrečno ljubezen, prehra-nievalne skrbi, neozdravljivo bolezen Hd.. sem hotel polomiti nfsr^o zopet lepo nazaj na svoje mesto Takih pisem ne maram zbirati v svoji zbirki, kot na primer tudi ne zbirajo in hranijo poročene Žene pisem svojera moža, ampak vedno le tiste zaljuhHenega hišnega priiatelja. skratka ljubčka. Oorezno sem se pribPŽal grmička, kajti je mogoče vendarle kje v bližini onrezoval kak stražnik. Je namreč od sile čudno: da ni stražnika nikdar blizu, če se men* kdo slučajno dejansko loti. takoj p^i je na licu mesta, če iaz kaj storim. Nekoč sta me napadla na potu domov v pozni noči dva lopova — stražnika nikjer!... Pa sem vrgel nekoč že ugaslo cigareto skozi okno na ulico, ko ni bilo žive duše nikjer — je bil že ta možakar in iaz seveda zapisan. Ravnokar omenjeni slučaj me je se bolj podžgal, da sera se približal in srečno izmuznil s kupčka obleke tisto pismo, fn je za mojo zbirko, kot boste takoj čuti. Tn sledi pismo moža. ki si ie poiskal svoj grob v valovih mogočne reke m ga najbrž tudi našel. »Bodi mi zdrav, svet? Ne morem več zdržati!« Vdano podpisani sem odslužil predpisani vojaški rok in sem se nato oženil. Upnt sem. da bom lahko izvrševal v ljubem mira božjem svoj civilni poklic, ampak je bila usoda, ki je odločila drugače. Štorklja me le obdarovala s štirimi dečki ki so se sčasoma precej lepo razvijali m mi obetali precej očetovskega veselja. Dečki so stari devet, deset, enajst m dvanajst tet. In so prinašali iz šole vedno precej lepa izpričevala, kar me je seveda jako veselilo. In je prifa tista izprememba. Nekje, ne vem, kdo je začel prvi, se je ustanovilo »Dečje dreStvo«. Moj najstarejši je hote! biti na vsak način zraven. Jaz sem se branil. »Počakaj, da dorasteš,« sem mu dejal, »potem poj-deš itak k vojakom.« Toda Jan se je potuhnil za svojo mater, in ker je stvar že taka, da znajo ženske vse, samo tega ne, da bi se pogledale v bodočnost, pa je podprla tako tehtno dečkovo tež-mo. da sem se slednje" omehčal in udal. Jan je postal član »Dečjega društva«. In so ta »Dečja društva« rasti a iz tal kot jurčki po tonlem dežju. V vsakem okraju... ah. kaj pa je lažem, ob robu svojega mokrega groba, ki sem si ga izvolil?... ne le v vsakem okraju, v vsaki ulici, v vsaki hiši se je osnovalo dečje dnrštvo. Joško, Štefko in Vlado vsi so hoteli biti člani Dečjega društva. Upiral sem se, pa so se potuhnili za mater in — glej zgoraj. Uniforme mojih štirih članov »Dečjega društva« so stale precej denarja Toda to bi še ne bila taka reč. Dnevno sem si pritrgal vrček pive, moja žena pa svojo popoldansko matico, m sva polagala tako ta od ust prihranjen denar Članom »DeČJega drrštva« na oltar. In se je izkazalo, da je imel Jan ne-z-ečen ta*ent za irranie na trompeto fn Jožko za boben. Jaz sem se branil in ker je postala tudi moja žena nekam precej platna, se je branila tudi ona. Pa so prisii predstavniki »Dečjega drn-štva« k nam in nam prigovarjali, naj za božjo voljo nikar ne zakopljemo lepih talentov naših fantov. V celi mladeži »Dečjega društva« ni takega člana, ki bi znal tako lepo piskati. tako krasna bobnati, kot izrazito naš Jan, naš Joško. napadalci na mestu Izkupili. Član osred--njega odbora Štefanek je v uničujoči kritiki ocenil njih plitvo znanje v gospodarskih občinskih zadevah ter jim obenem poka7a! v njih voditelju m glavi simbol sramotne igre. dvojnega obličja, s katerim slepi češko ljudstva Tisti njih nekdanji socijalno demokratični voditelji, ki so dandanes največji nasprotniki češkoslovaške republike, K t R A trn O* dhi J*. MCMIMi 1924, stran ^. Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani« DRAMA: Zcčcfek ob 20. zvečer. Četrtek, 18. decembre: ^Veronika Delniška.« Red E. Petek, 19. decembra: Ob 15. uri popoldne »Mogočni prstan«. Mladinska. prcdsMva pri znižanih cenah. Izven. Sobota. 20. decembra: t Magda«, pretri*ora izvirne drame. Red D. Nedelja, 21. decembri: Ob 15. popc;d te »Pri Hrastovih«. Lu:ds:.a prcdsta\ j pri znižanih cenah. Izven. Ob 20. zvečer Dan?^ borae tiči, ljudska predstava pri zn\ž^t.:h cns?:iL Izven. Ponedeljek 22. deccmhr-?: Veronika rvse-niška. Red F. OPERA Začetek ob p<-J 20. z\>eče-četrtek, IS. decembra: »Jenufc«. R.d D. Petek, 19. decembra: Zaprto. Sobota, 20. decembra; »R^obtro-*. Red A. Nedelja. 21. decembra: Ob 20. uri zvečer: »Tosca«. Gostovanje Zdenke ZLLove in Marija Šimenca. Izven. Ponedeljek, 22. deccmbr.r Zanrto. Torek. 23. decembra: »Pikova cfi-na-*. Oo* »tovanie Zdcn;;e Zikove fn Marija Šimccđ ea. Red B. ★ * * — f*porarjano na rn'adir.s'vo te tllla-Iko predstavo, k! ce vrSi jutri v petek 19. t. m. ob 15. popo'er.e v drami in pri kater! priliki se vpr't^ri r^Hčinskega narodna pravljici -Yoa rftodemttbo-vqzz konserce^a koncerta dne 19. bo brez dvoma kompozic'fa AioizMa Habe: Kvartci v čctrttor.skem sistemu. Naj podamo kratko analizo tega dc*<=. Pretesni de? prvega andante stavka zven! tnko, kakor da bi se vsi štirie umetniki doUo času mučM. da dosežejo efek*, da sc celo igranje gbsl ta. ko, knkor di /nde četvorica mladih začetnikov, od katerih niti nima posluha. Vendar pa je korek-na izvedba takega če-trttonskega stavka si!no. silno težka. To pa nI težko samo za I^va jr»1ce. ampak tudi za komponista sarr:e!rr. kajti vsled četrtton-sketrn. sistema ima 21 izražanje svojih glasbenih misli. Irko ozko pot. Izražati lih more kvečjemu ?c do četrte leže na vijolinL Za naSe glasboijubivo občinstvo bo izvajanje tcrra kvarteta brez dvr.ma posebna privlačna sila. saj ?e n!smo Imelf prilike čuti to najmodernejšo rlnsbo na našem koncertnem odru. Vstonnlcc v Matični knjigarni. 664/n — %Ja^ostfwensifd Lloyd<* gosnodarski je dnevnik izlazi već !7stu godinu te nepn« strano i ebjcVtivno znstvr* nasu privreda i savjesno pasto M it cil!'? promican ia trjjo* vač^'O^ind'istriiskih i općih na rodnome osno* darskm interesa. — Nema tome ni nitania: tj našem privrednom životu koji nebi bio oretovano teknut bilo stvarnim i stručnim člancima, bilo prikazima i aMtentičnirn ro* uac?ma pa je tp**r» svako pojedino podate Ju«oslavens*coo Liovda prava riznica i slika oospodarskog naš^«j ž:vot:t i vrelo savjesne informacije o prilikama našetj novčarska, rtaše industrije, znnatstva i trgovine, pa nebi smjelo biti ni jednog od tfh poduzeća kori nebi bilo Stalan pretr^a^ni': lista. — Cii^na mu je zaiedno sa redovnim tjednim pri*o* zima »Jugoslavenski Tehničar« i »Jvg^sla* renski Krmi.V.r« vrio umjerena te iznosi na pola godine samo Din 220 — a šalje se na upravu — Zagreb. Ms»*ovska nI. 21. 666/n — Silvester Skerl: Stopnice v stolna, založil R. L. Lip->vsek, Maribor: natisnil umetno?^no-tiskr.rski zavod »Ažbe^ v Mariboru. Cena 10 Din. Ena In trideset pesmi, proizvodi mladega simbotista. V marsikateri te preseneti drznost pesniške prispo-dobe. Najlepše in najbolj izdeTane so gotovo tiste pesmi, v kateri govori pesnik o svoli materi trpinkL Oblika spominja tu pa tam na Župančiča in Gregorčiča; zdi se, da se bo pesnik teh in drugih vplivov sčasoma osvobodoll popolnoma In da nam pove nekoč še veliko več, nego v pričujoči zbirki; zlasti ko se bo miselno poglobit — Oprema je zelo lepa. Sezite po knjigi! — »Jugoslavenske njive« 12. broj od Id decembra donosi završetak rasprave 172. M. Kusa >Osnovi funkcionalne sociologije*, Tomašičeva interesantnog romana -&imJ-rnarionete« 1 Dvornikovićevih »Studija z«a psihologiju pesimizma«. Povodom izložbe Mancsa« napisao je M. D. Gjurič Jlanak o češkoj likovnoi umjetnosti. Lirike pUsme objavljaju Stanislav Šimič i T;ija Orbić, dok Je Zlatija Turkalj napisao ; uststivna razmatranja. — U pregledu ima* de čLnaka o razli-itlm pozorišntrn, dpuč-nim. on ^trrčlcim i pedasoSklm pojavlma. — Razstava poCske dekorativne umetnosti v Beogradu, <>d 7. do 20. januarja se priredi v prostorih H. gimnazije v Beogradu velika razstava poljske dekorativne umetnosti. Razstava Ima namen na zunaj manifestirati prisrčno prijateljstvo med našo kra-Mevino in Pollsko republiko Svečani otvoritvi razstave prisostvujeta tndi kralj m kraljica, kakor tudi zastopniki vlade. — »Baškovič« AsrronomHskl kalendar za pros'n godlnn 192S. Izdaje na ime z\fez-iarnlce Hrvatskoga Prirodoslovnoga Dntšt->-a n Zagrebu Prof. Oton K u č e r a. VI. Godi Ste, izači če polovicom prosinca 1924. sa 30 slika i ovim sadržajem: I. Dio. Grad-janski krlendarij rimokatolički, pravoslavni (ćirilicom), muslimanski i židovski; podaci o planetima, koji se vide prostim akom; izlaz i zalaz Sunca i Mjeseca za svaki dan; faze. perlgej i apogej Mjeseca; perigej i apogej Sun^a; trajanje dana; pomrčine Sunca 1 Mjeseca: visina Sunca i Mjeseca: elementi zemaljskoga magnetizma; gradjanskl i astronomljski sumrk za lugrslaviju. — II. Dlo. Astronomljski kalendari}: efemeride Sunca i Mjeseca za sve dane u godini, a za planete svakih 10 i 15 ^ana: pod.Ti o priklonu ekliprlke. u ulazu Sunca u znakove ekliptike, o daljini I prividnom polumjeru nejgovom, o precesljl. nutaciji i aberaciji. o prividnom polumjeru Mjeseca i napokon tablice za pretvaranje zvj^/danoga vremena u srednje I obrnuto. Razjašnjenja eiemeridama. — III. D i o. B'i-ski svemir: elementi I pregled Sučeva sustava; Sunce; Mjesec; Zemlja; planeti Mars. Jupiter I Saturn; sateliti planeta, planetoidi, periodički kometi I konstelacije u g. 1525. — IV. Dio. Daleki svemir: zvjezdano nebo za sve dane u godini sa 24 slike; najsjajnije zvijezde stajaćice; crvene zvijezde: najsjajnije dvostruke zvijezde; nnjliepše dvostruke zvijezde raztlčne boje: daljine odabranih zvijezda; najbrža vlastita gibanja zvijezda; staze dvostrukih zvijezda; oko i zviježđe; srednja mjesta zvijezda i redukcija na prividno mjesto: sred- ! nie refrakcije s korekcijama; poludnevni lukovi zvijezda za Jugoslaviju: popis dvostrukih zvijezda; popis promjenljivih zvijezda; mlnlmn A'gola; mak°ima promjenjivih zvijezda duge periode; popis svemirskih m?gHca 1 hrpa zvijezda; rojevi krijesnica; zastiranja zvijezda. Latinska Imena zvijezda. Geografske kooridnate mjesta JugosTa-vije. Cijena je kalendaru 40 dinara: knjižari nz novac unaprijed ili pouzeće 25 % popusta. Narudžbe se šalju na adresu: Profesor dr. Oton K u č e r a, upravitelj zvjezdarnice, Zagreb, Jurjevska ul. 14. Budući da je nnklada veoma ograničena, upozoruju se interesenti, da se narudžbe već sada primaju uz novac unaprijed: a dostava će se franko krstopletom te v cg vati redom, kojim narudžbe stizavaju. Naručitje se ili direktno kod unrv^e'Ja zvjezdarnice pod gornjom adresom Ili preko knjižara. Interesenti ffčlni: će dobro, rko narudžbe izvrše što prije. Uprava zvjezdarnice umoljava sve pokrajinske listove, da u Interesu zvlezdanice ovu književnu objavu p re štampa j u. Umetne razglednice NeprekrosJjlvi ao le Neđosefnlv konstrukciji i materijala, —» i a Iziedno - SraaM! STOP-nizke cene. Oglejte ai jih pred nakupom E2ECELLH J. 60REC. LlflMli ■ p«faća LJtfbTj 1» Očitat tenka po nlžanl ceni (100 kosov od dina 1 je v ^0*— nanr^rt nudi ali pa se vadili na instrumentih mojili fantov. Posamne s'ranke so se pričele pritoževati. Čez tr: mesece srno se morali izseliti. In smo se selili tako iz okraja v I okraj . . . Jan je trobenta!, .loško bob- | nal, Štefko piskal na rocr. Vlado razbi- j Jal s činelami ... in prišli sčasoma v najrevnejši del mesta Varšave. Selitev Je stala denar, težko priborjeno pohištvo tudš ni ob večnem preseljevanju postalo boljše, nasprotno, lez^o je narazen kot testo. Moji štirie fantje niso prenehati z društvenem življenjem in so godU kar naprej. Moja žena je obolela od žalosti zaradi pohištva in na možganski pega-vicL In ko se je približal njen konec, te zadobila še nekaj to'-r:h hipov, v ka-terih me je obžalovala in preklinjala j »DeČje društvo«. Nato pa je umri.i. In sem postal energičen in raztrgal svoje štiri fante njihovim razErajaločiBi talentom in jih skuhal spravit! na ka!co boli civilizirano žrvlfenfsfco misc1. Rre-jelili sem se iz svojega beraškega okraja spet ma'o bližje v središče Varšave in sem upal, da se prerijem počasi spet tja, kjer sem bil nekoč. Med tem pa je nastalo vedno več teh »Dečjih društev«, vedno več trobentačev, vedno več bobnarjev, vedno več godb. Kar v gručah se je pojala muzikalna mladež po ulicah, trobentaJa m hobnala. Dobi! sem vnetje ušesne votline in sem moral v bližnjo bolnišnico na operacijo. Bolnišnica ni bila posebno na da* su, ampak o tem niti besede, toda na ulici je trobental popoldne od četrt na pet do poznega večera nek društvenik *DečjeKa doma« in £a ie spremlja! pri tem z bobnanjem še tovariš. Ob šole prostih popoldnevih sta trobentala in bobnala pa vse popoldne. Ce je bil človiek operiran, ni posebno prijetno to poslušati. Tudi drugi bolniki niso smatrali tesa kot posebno dobroto. Klical in kričal sem policHo na pomoč. Ni prišla. V svojem obupu sem stresel svoj peoelnik na cesto, pa je prisol nadzornik na koniu in dva policaja peš. Povedal sem jima, zakaj sem <*tori! to. Pa so me znolsali in mi obljubili, da bodo ukrenili vse potrebno glede jzodbežrlin■? mladine. Pa se jim menda ni posrečilo, kajti je prišlo par dni potem enajst dečkov, ki so (roben-tJl m štirimist, ki so bobnali, po cesti misTO bolnišnice. Dal sem se kot zdravega odnastiti \7 botnlSnjce. teke! sem doli k reki. kjer pišem to pismo, da se poslovim od tega f?veta v novi s^et. kfer upam. dn me ne bo morijo nobeno »Dečje društvoc z 7odbo. Za slučaj, da najdejo moje truplo, česar si pa nikakor ne želim, zabraniti tesra pa seveda ne morem, prosim, da me pokopljejo na tistem kraju pokopališča, ki je določen za ljudi brez imena, seveda če n! morda tam v bližini kje kakega »Dečjega društva«. To je poslednja prošnja nesrečnega Človeka.« Brez podpisa. In sem jaz takoj obvesti? policijo o svoj! najdbi Kako zaščitimo svoje intime? (Potre! >er opoini'i trgovcem, zlasti mlajšim.) V r*efe s*Bogafa ia« nega ži ^2 K i/.amo normalmm razmeram ter pred^orri sol!dn')St; !"a preobrat vel.ia ?asti za gospodarstvo, njer se kr'/i ^ rrlavnt.n pojavlja v obraiih samih, v njihovi stabilnosti in solidni formaciji T;«Kozvana kreditna kfita in poma.ij-kan;e primerne razprodaje je v mnogih si-h'ajih samo dai.es običajen it mo-den kovor. Glavni %;»nitel« sedanie krize tiči brez dvoma v notranjosti nnše tr-So\-»'ne, v njenih poslovnih tem^flih. 7a »e Cć-meMe pa velja, tla se vsekakor 01J-mikemo od povojnega riskantne^đ ter lahkomiselnega deli ?n da postavliamo reiie:la na so!idna, p«» poedlnih trgov. sklh vedah utemeljena načeta. Od trr.^v^a zahtevamo že .solidno znanje v knjigovodstvu, zahe/amo podrobno trgovsko aritmetiko itd. Med najveCJe redostalKe trgovske ?zobrazhe pa moramo, žel, danes šteti nepoznani) tlstfl? prav?! in pogojev, ki so najboR merodai-n\ v r; £em posfova-i-,:! r bančnimi krediti. 5koro vsi naši trgovci nporabIJaio bančne kredite za vvoje tekoče posle. Vsi :«najo pri poodirih bankah rc*roče *.^Č!?nc. z bankami vrše polletns aH lct-»*e cl raČrne. od teh obračunov zavise končno vsakoletni t.-ROvčevi sklepi in nato celokupne bilance trgovskih pod-jtti: 1 n nahajamo stik trgov5« 2 han.^hc svetom in vse. kar zadene bančne zavode, odjekne v r.eki meri tu Ji " zasebni trgovini. Od porr.anjki-nja likvidnih sredstev v bankah trri v prvi vrsti trgovina, v polnem obratu ji /imnjkajo nujni krediti, trgovce operacije zaradi tega lahko falira.'o in podjetja se omajajo. V Interesu t-gov» stv?. je tore!, da pozna v vse potankosti s vole odnošnje z bankami, da natančno ugotovi svoje obveznosti, zlasti pa da lalilo nadzira to svoje poslovanje T czirom na točnost Jn or&vilnost. Trga-vina je trgovina in njen glavni zrak kc.itrola, nadzor, večkratno vpisovanje, točno pregledovanje in ugotavljanje. Naravnost neverietno pa le. kako m?H trjerovcev je v stamf res strokovno oregledptf In prcVontroHratl svo|e pt>?mvanje z bankami ter/n-pr. preštevati postavko za postavko m celokupen konkretni obračun, kf ga preiema od svojega brnčnega zavoda, kf»kor }e že dogovorjeno, četrtletno, polletno e!1 ?e*no. S tem ne mislimo morebiti očrniti naš:h bančnih zavodov, ki so priznano sol;dna in vseskozi zanesljiva podjetja. Toda blTfamo se konkurenčnemu dvoboln, obnosno konkurenčnemu poslovanm «*S'h br*nk, k.ler ho treba n-^^melfltcifsgn npogledn v bančne knndfc^e ter v vodstvo poedlnlh tekočih rr»čt»nov, ako hočemo Iriočit! tisti zavod, k! nam nnd! najbolje pogoje. 7aTrebš?\i bančni strokovniak Stanislav Knkla je pravkar nanisa! senzacijo, nalno kni^ro o »B^nfnih obrestm m Part^nlh doTžnikih«,* ki zasluži najteme-ifitejšo pažnjo od strani našesra celokupnega trgov^tva. V tej knjigi najdemo vse, v nošnji bančnih zavodih nrak-tlc?r»ne poslovne metode In nllhove ogromne posledice za dolžnike, ako si n'so na lasnem, knko Izgleda pod gotovim! pokoli končni obračun z odnosnim! h?nv^ml. Pod enimi no^oji plača trrovec, ki mani dolguje, kakor dni??, enkrat, dvakrat in celo trikrat več Obresti, kakor druei, ki d^l^uje za ion odstotkov več kot prvi. To v«e zavisi od Sjmemh nogojev, o*i razf!č"?h sistemov b^cnec* kre^ltlrpnl^. Znradl tega le zelo va^no, da s« trgovec v se-d^nlem povratku k soPdnlm, predvojnim. Ji*sn*m trgovskim metodam Informira det*»fl!r?no tuđi o svojem postova-n!n z bank^»t«ii in da o4 te strani prlpo-rr»ore k spfo?n! gospodarski san^cHI. — Navedena knjiga naj postane vademe-ctim. priročna knifra vsakega treovca, ker soada med naibr.liŠe spise, ki obravnavajo ban^n* popite in razmerje do br*nčnrh dolžnikov. Veliko ie trgovcev, ki se bole bank. ker sploh ne raz-urrreio bančnega poslovanja m ker pri sorejemn poedimh obračunov ne vedo, ne kam ne kod In samo bnlijo v ogromne obrestne vsote! V interesa nujnega obratovanja trsovme z bančnim! kredit? je torej, da se od strani trgovstva nčmijo vse naučne orednrtprave za boljše razmerje, ki nai v bodoče zavlada med trgovnao fti bankami. V trgovini Je svinčnik m račtm prva zadeva in tn vefia v poHfavttnl meri za posto-vanie z bankami! * KnHga se dobi v kc,m fslk»narnt nakladi Hrvatskega štamparskega zavoda d. d. v Zagreba. Izšla je meseca novembra. Darujmo za sokolski Tabor! Poslalajte se praška za pecivo in vanilin sladkorja znamke wADRIAMf pa bo vaš ospeh gotov in popoln. 7SM Dnevne vesti. V Liubiiant dne* 18. decembra /92-» Klerikalni patrifotje. Kdo se ne spominja bizantinizma, ki 90 ga klerikalni listi uganjali pod Av= strijo napram Habsburžanoan? Ni bilo skoraj dneva, da bi ne pisali o Franu Josipu, Franu Ferdinandu, odnosno Karlu in niih rodbini, jih nc poviševali do nebes in jih ne slikali kot nekaka nadzemeliska birja, ki združujejo v se« bi vse najboljše lastnosti, katere sploh more imeti umri j ivi človek. In če jc bil god aH rojstni dan cesarjev, niso »Slovenec**, »Domoljub*. »Slovenski Gospodara in kakor se že imenujejo ostala klerikalna glasila, nikdar poza* bili. da bi se v naravnost pasji devot* nost: ne spominjali tega dne in ne prosili božjega blagoslova na glavo »pre» svetlega vladarja*. Kakšen, naravnost ogaben in ostuden osebni kult 30 ti listi uganjali predvsem s Franom Josipom in kasneje tudi s Karlom! Bili so na* ravnost nedosegljivi mojstri in umeti niki v črevesni akrobatiki!... Ko je Avstrija propadla in ž njo tudi Habsburžani. ko je nepričakovano zasinila svoboda tudi Slovencem in nastala svobodna Jugoslavija od Tri* glava do Vardarja, so se klerikalci sprva hlinili za navdušene jugosloven* ske patri jote. Seveda ne iz prepričanja, marveč samo iz strahu, da bi se narod nad njimi ne maščeval radi njihove ser* vilnosti v Času, ko smo Slovenci še nosili habsburški jarem. Iz previdnosti in opreznosti so se delali patrijote in hinili so celo dinastična čustva napram vladajoči narodni dinastiji. Danes se jim zdi. da jim te£a ni več treba, zato so vrgli krinko t obraza in se kažejo takšni, karšni so v resnici. Včeraj je bil rojstni dan kralja AJe* ksandra, vladarja, ki si je kot oseba, predvsem pa kot vrhovni komandant srbske vojske v svetovni vojni pridobil nevenljive zasluge za postanek naše svobodne narodne države, že navaden takt bi zahteval, da bi se list. ki hoče veljati kot naroden, kot slovenski, vsaj z besedico spominjal njegovega rojst* nega dne, ako ne drugače, ako mu že odreka spoštovanje kot vladarju, pa vsaj kot moža, ki je med glavnimi in najzaslužnejšimi tvorci Jugoslavije. — Radi tega bi mu sanskilotska kapica še ne padla z glave, saj vendar ve ves svet, da se je pod Avstrijo naravnost valja! v prahu in blatu ob prigodnicah avstrijskih vladarjev. Toda »STovenec« in ž njimi vsi kle# rikalni listi so se včeraj zavili v naj* globlji molk in so docela ignorirali dan, ki se ffe sicer po vsf kraljevini prazno* val kot narodni in državni praznik. Rojstni dan kraljev je ignoriral »Slo* venec«, torej lis*, ki je osebna last škofa dr. Antona Bonavenfure Jegliča, tistega cerkvenega dostojanstvenika, ki je pri službi božji pač molil za zdravje in dolgo življenje vladarjevo, ki pa kot lastnik »Katoliške tiskarne« ni dovolil, da bi se njegovo glasilo le t besedico pominjalo tega dogodka! Sramota! Ali bo vlada trpela, da bo škof Bo* naventura še nadalje igral dvolično vlo* go — pri sv. Nikolaju monarhista, v »Katoliški tiskarni« pa boljševiškega republikanca? Tudi v tem pogledu bo treba na* praviti red. ProČ z dvoživkami! Ako hoče škof med republikance, naj gre tja, kamor ga vleče srce, ako pa je v srcu za kralja in za domovino, naj napravi red pri svojih glasilih in naj na* stopi proti protidržavni in protidina* stični propagandi v svoji strankt Ali — ali! — V proslavo rojstnem h& NjL VeL kralja je priredil častniški zbor tukajšnje posadke snoči slavnostno zabavo v veliki dvorani »Kazine*. Prireditve se je udeležil polnoštevilno ves častniški zbor. na čelu mu divizijonar general Stojanović ter generala 2ivkovič in Trifkovič. Tuii rezervni oficirji so bili častno zastopani. Prisotni so bili tudi zastopniki vseh civilnih oblasti, njim na čelu veliki župan dr. Vilko B a ! t i Č. Mestno občino sta zastopala gerenta dr. Dinko Puc m Josip T n r k. Navzoči so bili tudi vsi konzoli tujih držav. Zabave, k! Je bila izredno animirana, se je udeležilo v velikem številu tudi narodno občinstvo. Bnffet Je s priznano spretnostjo oskrbel restavrater Fran K r a p e ž. Prireditev Je bila ena najlepših, kar Jih je doslej bik) v Ljubljani. Pestrost slike so zlasti povečale sijajne paradne uniforme Častnikov. — Z utorleai okoR svata. Snoči sta prispela v Ljubljano dva poljska motoclkttsta gg. L. A. Dubienski i« Z. Orststciviski. oba člana športnega kluba »Pogona v Lvovu na Indian motociklu s priklopnim vozom, Oba športnika sta tudi korespondenca amerikanskih in poljskih športnih listov. Zapustila sta dne 19. novembra t. 1. Lvov, prepotovala vso Poljsko ter prispela čez Brno na Dunaj in od ta v Ljubljano. Iz Ljubljane se napotita Čez Trsi, Milan, Benetke na Špansko Jo Gibraltara, kjer se vkrcata na par* nik v Afrike. Nadalje posetita francoske in angleške kolonije, nadalje Malo Azijo, Japonsko in Ameriko. Iz Ameri* *se se nameravata napotiti na Kitajsko ter čez Rusijo nazaj na Poljsko. Do Ljubljane prevožena proga znaša prt-j bližno 3700 km. Iz Ljubljane odpotujeta dne 19. t. nu izpred hotela »Slona« ob_9. dopoldne. — Za učečo se mladino. Pišejo nam: Lani o božiču je neki beogradski trgovec od nog do glave popolnoma oblekel sto ubogih srbskih srednješolcev. Ta slučaj pa ni edini, mnogokrat čitamo po listih (ne pri nas!), koliko dajejo bogati ljudje dijakom, brez razlike šoL Ravno pred kratkim so prinesli rrancoski listi ves:, da je veliki francoski industrijalec Peugeot (avtomobiini tvorničar) razpisal nagrado 22 avtomobilov po pet konjskih sil in 1500 dvoko-les in motornih kules za najpridnejše dijake na Šolah vseh vriit po vsi Tran* ciji v {ekočem šolskem letu 1924—ZS. Božič se Miza, ali bi se ne hotel kdo naših bogatašev spomniti najpridnej-Ših naših dijakov in jim nakloniti kako nagrado ali podporo? Rrdcvedn? srr.o, ako naide ta pobuda odziv. — Sprememba v železniški direkciji v Liubliarji. Za ravnatelja 2e!ezn!5ke direkcije je Imenovan dr. Jakob Borko, katerejra je bila prejšnja Davidov! I-KoroŠčeva vlada prestavila iz Ljubljane v Beosrad k plovbe-ni direkciji- DosedrTif; ravnatelj dr. Andrej Vrečko je nu lastno ieljo vpokojen ter. se vrne kot aaŠ ?.astorjnik v centralo do-navsko-savsko-'ađraaskc že!e.?nice na Dunaj. — Osebne vc* pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani Razvrstitev učiteljev bi učHetfc Obrtnik soL V ministrstvu trgovine in industrije je pripravljena razvrstitev učiteljev hi učiteljic po vseh obrtnih šolah v drŽavi. — Za strokovno šolstvo. O reviziji raz-vrtcev ar. ja učiteljev na srednji tehnični seli v Ljubljani in na ostalih strokovnih Šolah v Sloveniji sta te dni konferirala mi-atster za šume in rudnike dr. 2erjav tal minister trgovine dr. S u r m i n. Spora-namela sta se, da se vsi nastavnik! pomaknejo v višjo kategorijo, da se s tem popravijo krivice, ki Jih je na njih zagrešila prejšnja klerikalno - radičevska vladi. -*- Kako mora biti označena vrednost na pošiljkah, ki gredo v inozemstvo. Člen & in Člen 3. pravilnika določata, da je treba pri pošiljkah z označeno vrednostjo (pa* kotla In vrednostnih pismih) označiti v naslovu vrednost v valuti pošiljajoče države. Razen tega je treba ta znesek preračuni ti tudi v zlate franke in sicer mora to storiti pošiljatelj ali pa sprejemna pošta. Znesek, a katerim le izražena vrednost v zlatih frankih, se mora napisati posebej s številkami in sicer ob znesku, ki izraža vrednost v domači valuti ali pa nad zneskom v do* mači valuti. Preračuni se po razmerju med dinarjem in frankom (15 dinarjev je 1 zlati frank). — Oddajanje poštnih paketov. Iz ljubljanskih meščanskih krogov smo prejeli ih priobču j smo: Te dni sem hotel oddati zavitek na glavni pošti ob pol 19. Ali čakal sem celo uro, preden sem prišel na vrsto. Tri znane ljubljanske tvrdke so namreč pripeljale par minut pred menoj cele skladovnice pošiljk (pravijo, da Jih Je bilo bil* zn 300). Vsled teh se je tako zajezilo pri okencih, da smo vsi drugi uro ali celo poldrugo uro čakali odrešenja. Pred vojno je bilo to bolje urejeno, ker so morale tvrdke z oddajnimi knjigami oddajati svoje zavitke v popoldanskih urah ali vsaj pred 18. uro, kakor ie to tudi po drugih večjih mestih še dandanes v navadi. Zato želimo zasebni pošiljatelji, da se v tem oziru uvede predvojni red sprejemanja poštnih zavitkov. — Popravek. V včerajšnjo notico o pokojnem A. Križaju v Slavini se Je vrinila neljuba pomota. Vas, ki je vedno do zadn-e-ga moža volila napredno, je bila O r e h e k in ne Slavina, kar s tem popravljamo. Sicer pa je to razvidno tudi iz besedila samega. — Prledrlch Freudelenburg umrl. V to rek je umrl v Berlinu znani noski kirurg Priedrlch Freudelenburg, sin znamenitega kirurga Frledrlcha A. Freudelenburga. Rojen je bil 2. maja 1844. v Berlinu; medicino je študiral v Edinburgu, Glasgovu in Berlinu. Leta IS6S je postal asistent na Langertbek-kovi kliniki, tri leta pozneje pa docent na berlinski univerzi. Posvetil se je eksperimentalnemu kiruglčnemu študiju na podlagi splošne patologije in zaslovel med zdravniki s tem, da je ugotovil prenos difterija s pomočjo psevdomembran z ljudi na živali. Mnogo zaslug si je pridobil tudi kot znameniti operater bolezni v goltancu. Leta 1874. je postal kirurg berlinske mestne bolnišnice, pozneje pa profesor v Bonnu in Lipskem. Od leta 1911. je bil vpokojen. — Smrt fonetika Rousselota. V Parizu je umrl znameniti filolog in ustanovitelj eksperimentalne fonetike, kanonik Rousse-mt, — Seizmološki zavod v Cavtata. Odobren je kredit za otvoritev^ seizmoložkega zavoda v Cavtatu V Dalmaciji. — Izpiti Invalidov. V Invalidskem za* vodn v Zemunu je napravilo te dni 41 invalidov izpite za mojstre v raznih obrtnih strokah. Dobili so po 5500 Din za nabavo raznega orodja ra za otvoritev obrtnih delavnic. — Uvozna carina na koks. Finančni ml* rfster dr. MIlan Stojadinovič Je izjavil, da se ne uvede nlkaKa uvozna carina na koks, ker je ta zeto potreben našim industrijam. — Jnsoslovenska čitalnica v Gradca, k? obstoja vkljnb vsem gmotnim In finančnim težkočum že desetletja, si Je Izbrala na občnem zboru dne 14. t. m. ta-Ie odbor: g. dr. Ivan K 1 a s 1 n c, odvetnik, predsednik, g. Vekoslav Kukman, cand. Jar„ podpredsednik, g. Ivan Bajec. blagajnik, g. Ivan Hren, krojaški mojster, blagajnikov namestnik, g. Davorin Gradišnik, uradnik, tajnik, z. Josip Majer, tajnikov namestnik, g. Lo-vro Miki, cand. med., knjižničar. — Zimska žita ogrožajo v letošnji zlrnl če ne pade kmalu sneg, številne miši. Iti po* končujejo pridelek že v kali. — Nov most. Most na okrajni cesti Go-rlČane-Sora, ki ga je v avgustu letos ob neurju narasla Ločnica razdrla in odnesla so to jesen z nova zgradili Most čez Soro v Medvodah, ki je bil tudi poškodovan, je tu-dj popravljen. Stroške je nosil cestni erar. — Štepanja vas. Dne 14. dec. je bil ustanovni občni 2bor podružnice »Kolo jugoslo-venskih sester« v Štepanji vasi. Pričujočih je bilo nad 80 Članic Volitve so se vršile z vzklikom: Likar M„ predsednica, Lebcn F. podpredsednica, Žgur M_ tajnica, Lok ar Z. blagajničarka« Kosmač Zv. gospodarica, štrukelj A.. Babšek M, Hlebš 1. in Pogačnik P. odbornice. Namestnice; Kregar M., Be* nedik; M., Cerne M., in Likar Z. Nadzorstveni odbor: Roshaupel F predsednica, Pogačnik L., tajnica, Novak Ana in Leban A. odbornici. Namestnice: Bergman L* in Žitnik U. Po oflcijelnem del« se je razvila Živahna čajanka. Darovalkam stotera hvala, kakor g. Novaka za voz in Sokola za prepasti t ev telovadnice« Z blagorodno predsednico g. Franjo dr. Tavčarjevo v svoji sredi so nas počastile s svojo prisotnostjo ljubljanske sestre Kolašice. Živele, saj je Val prihod elektriziral vse navzoče. Kot prva titanov« «*.Ctataa ie »rtsupik eeoUa g. dr, Tat*** kralal Sestre posnemajte Je In položite dar na kolaŠički oltar. Ob pozdrava Sokoli brata JCosasaCa Je za grmel frenetičan aplavz. Tako v bratsko-eestrski Habavi z roko v roki t* iiuOoaoaau delo. — Zdravo! — Odbor. — Seme« kom T Uettraed fe asm!a Ca. Matija Zadnikar ief. Habađ. Pokojnica, sestra upravnika Narodnega gledališča g. Mateja Hubida, fe bila narodno* zavedna Žena, skrbna gospodinja in podjetna obrtnica. Njena gostilna pri »Sokol u c |e bila na naj boli sem glasu, kamor so radi zahajali ljubljanski naprednjaku Pogreb bo v soboto 20. 1 m. ob 14. na pokopališče k Sv. Križu. Bodi ji ohranjen blag spomin, ni eni rodbini naše sotalje — V Šoštanju je umrla v visoki starosti nad 80 let ga. Vin-cencija Gorica r. man g. dr. Josipa Go* rlčarja, bivšega generalnega konzula v Saa Frančišku. Pokojnica |e bala iz znane Voš-njakove rodbine, sestra pokojnih dr. Josipa Vošnjaka in Mihaela VoŠnjaka. Blaga gospa Je vzgojila vso svojo rodbino v odločno narodnem duhu. Prepeljali so jo iz Šoštanja ▼ Mozirje, kjer so jo položili v rodbinsko grobnico. Blag Ji spomini — Opozerajemo vsakogar, da ne nase* de Hansu W e s i a k a, pomika za nabiranje povečanj slik, ker navedeni spričo učinjenih nekorektnosti nima več pravice za naš zavod prevzemati naročbe ali predujme, ker za to osebo v tem predmetu nismo odgovorni za nič. — Prvi Jugoslavenski umetni sM-karski zavod, Zagreb, Frankopanska ulica br. 2 B. 66£'n — Skrlatica se je razširila v treh vaseh okoli Skoplja. Zdravstvno ministrstvo je sa-ukazalo potrebne odredbe proti širjenju epidemije. — Stavka sadilcev tobaka v Imotske m. Iz Tmotskega v Dalmaciji poročajo da so se tamošnji sadile! tobaka uprli ker je njihov tobak uvrščen v drugo tn tretjo kategorijo. Sklenili so, da ne bodo več nosili tobaka na prodaj. Ko so ga pa nekateri vendar nesli, so jih drugI napadli. Napadalce je oblast prijela in Jih zaprla. Nato pa je navalila množica tisoč ljudi na sodnijsko poslopja, zahtevajoČih, da se aretiranci takoj izpuste. Orožnikov je bilo premalo proti taki masi in tako je sodnija Izpustila aretirance. Demo-strantl so jih dvignil! na svoja ramena, kli-coČ prt tem: 2ivio Radič, Zh/ela republika? Razšli so se mirno. OroŽništvo je ojačeno tn sodnija vrli preiskavo. — Italijanski odvetnik, ki Išče zaklade. Zanimiva razprava proti italijanskemu odvetniku dr. Bassiju. o kateri smo poročali, se je zaključila pred goriško sodnijo včeraj. Odvetnik dr. Bassi je bil obsojen na pet mesecev in 25 dni ječe tn na 270 lir denarne kazni. BatiČeva Je bfla oproščena. Ostali soobtoženci so dobili do 0 mesecev. — Trčenje dveh ladij pred Benpradom. V Sredo popoldne Okoli 16. se je na Donavi pri zcmutiskem pristanišču dogodila težka nezgoda, ki pa k sreči ni zahtevala človeških Žrtev. Mala ladja »Nora« je krenila ob 16. iz zem unske ga pristanišča v Beograd. Z nasprotne strani pa je prihajala beogradska pristaniška ladja »Vardar«. Vsled velike megle in gostega mraka Je vladala velika tema, »Nera* je dajala zato signale tn zvonila, vendar to na »Vardarju« niso culi Ka» petan »Nere« je opazil ladjo »Vardar«, ko se je ta pojavila tik pred njegovo ladjo. Udarec je bil neizogiben, vendar sta ona krmilarja v zadnjem trenutku zaokrenila ladji na stran ter je samo krmilo »Vardar* ja« zadelo »Nero« v sredino. Karambol je bil tako silen, da je bila »Nera« odinjena na stran in ja nasedla na neki plitvini. Na »Vardarju« se je zlomilo krmilo. Vsled ka» rambola so potniki obeh ladij popadali na tla in nastala jc strahovita panika. '-Mnogi so hoteli skočiti v vodo: le hladnokrvnosti obeh kapitanov se je zahvaliti, da se ni do« godila večja nesreča. Obe ladji sta dajali signale na pomoč, mornarji pa so istočasno preiskali broda, da»ll nimata luknje in voda ne vdira v notranjost ladij. K sreči tega ni bilo. S pomočjo brodov, prispelih na pomoč, se je po dveumem napornem delu posrečilo dvigniti »Mero« s plitvine in je nadaljevala pot v Beograd. Obe ladji ste bili močno poškodovani in ste za nekaj časa nesposobni za promet. — Doma z zlatimi urami, V torek zju* traj je stopila v trgovino Kostc Zarida v Kolarčevi ulici v Beogradu neka elegantna mlada dama. ki je hotela prodati zlato UfO ter za to kupiti manjšo. Dama je navedla, da je soproga polkovnika Tefserte, vendar se Je zdela zlatarju zadeva sumljiva in je na skrivnem obvestil policijo* Kmalu zatem so prispeli v trgovino kriminalni oraani, ki so zahtevali od dame. da Jim sledi. Ta je ogorčeno protestirala in se Je sla; sala a s v o* jo vizitko legitimirati Naravno, da je to še povečalo sum proti nji Na policiji so ugo* tovili, da elegantna dama ni soproga pol* kovnika Teiserja, ker je ta sploh nepoznan. Pri njej so našli poleg zlate ure še eno manjšo srebrno, se eno zlato uro. a'a to ve« rižico, dolgo damsko verižico s križcem in še eno malo zlato uro. Ugotovljeno je, rta so bili ti predmeti ukraden) v neki drugi trgovini z zlatnino v Beogradu. Elegantna dama je znana pustolovka, Čije delokrog so bili Beograd, Subotica in Vršac. Izročili so jO sodišču. — Zakfas volo seno kakor ovco..... Osiješki »Hrvatski List« poroča: Tejo Pologa, seljak iz Vrbovca pri Daruvariu. Je pred • kratkim napravil oporoko, v kateri zapušča po svoji smrti vso svoje Imetje, z izjemo ■ pol orala sveta, svoji leni. Ženi to ni bilo po volji m zahtevala je od moža, da pripiše njej vso posest Ker je Tejo med tem zaznat, da ga hoče Žena samo izigrati, tega nI hotel ukreniti. Zato se je lena razsrdila, zapustili *e moža la odšla k sina. Tako sta Itvola ločeno že dober mesec. Tejt so je pred dnevi zahotelo žene ni odšel je k a jej. Sina ni bilo doma. Telo Je zahteval od svoje ione, da se vrne k njemu in ker ta ni hotela, je j nenadoma pograbil kol ki Je ležal v bližini tet Jo udaril po glavi. Zatem fe potegnil izza pasa nož, ter ji mimo, kakor da kolje ovco j prerezal vrat... la pusti! Je mrtvo v MM ter i odšel v Daruvar naravnost v pekarno. Tam Ji kepi kruha « mirno je pripovedoval, da JO metel aro* ime* Naee al vezica Zatem Je odšel na sodiJče. Med potjo se je ustavil v krčmi, popil Je nekaj žganja Iti tako ohrabren ja odšel pred sodnika, kjer Je ravnodušno pHpovedovil »kako se Je rešil vrati.. * Zaprli so ga. — Pri ribi se Je aadrasU V kavarni rKragujevac« v Beogradu Je nenadoma urmi čevljar Tvrn Plcrner iz Siska. Krsne-je se je ugotovilo, da m« Je v grm obstala ribja koščica in se Je zato zadušil. — Razne nezgode. Mlakar Anton, 30-letni gozdni delavec iz Stare Fužine pri Strani vasi na Gorenjskem, si je pri delu zlomil desno nogo. — Andrej Dernovšeek, 10-Jetni učenec, se Je včeraj 17. t m. igral z drugimi dečki na Emonski cesti in je gledal zidanje Dcrendove tovarne. Na dose-daj še nepojasnjen način je deček padel v bližini se nahajajočo jamo ter je priletel naravnost na glavo. Pri padcu ie dobil težke notranje poškodbe in so ga prepeljali v bolnico. — Miha Lisar, kovač v artiljerijski delavnici, si je pri dem poškodoval levo roko. — Skok z drugega nadstropja. V Sarajevu Je skočila z okna drugega nadstropja služkinja Jellca Bogičevič. Težko ranjeno so prepevali v bolnico, ni pa upanja, da okreva. Motiv obupnega dejanja je bila nesrečna ljubezen. Jelka je ljubila orožnika Lazo Vujctlča, ki je bil sedaj premeščen na mejo Albanije. Iz obupa je nato devoi-ka BrvTšfia samomor Iz Maribora. !z LMane. — Nov orofnlškl poveljnik v LjubPant. Za poveljnika orožnfskega polka v Ljubljani je imenovan polkovnik Trnoković Iz Splita. Sedanji komandant v Ljubljani polkovnik Hurkijrvič je premeščen v Split. — Število strank brez stanovanj. V pomerila ljubljanskega mesta ?e danes Še 300 strank bre.: družinskega stanovanja. To so rodbino, ki imajo takozvana zasilna stanovanja v kleteh, podstrešjih m — vagonih. Leta 1520. Je znašalo Število strank brez stanovanj li60. — Za/idava parcel ob Doneski cesti. Prihodnje leto prične na d viti večjih parcelah na desni in levi strani Dunaiske ceste graditi nova gradbena družba »Bajtar«, ki se ravnokar snuje, pritlične stanovanjske hiše za eno ali dve družini. — Kanalizacija ob poti v Rožno dolino v kolikor pripada k mestni občini, je bila to jesen dovršena. — StavbHča v Mun?'an!. Davek na nezazidane parcele v mestu, katerega je upe-Ija! bivši občinski svet. Je odnosno donsša šo občini lepe dohodke, število nezazidanih parcel se je pa v mestu zadnji dve leti zmanjšalo, komaj za wSm* Se danes imamo v centru mesta cb prometnih cestah nad \23 najlepših stavbisč. ki naravnost kriče pO zazida vi. Kakor smo izvedeli, so danes cene za stavben! svet (cele -parcele kakor za kvadratni meter) ft znatno padle. Skrer na Je opažati, da gravitira stavbna podjetnost tj. stavbne zadruge In posamniki od kar se bliža konec smodnišnicam na ljubljanskem polju — tj. prihodnje leto, — odslej vse bolj proti severovzhodu ljubljanskega mesta. S tem bo pa center mesta popolnoma prezrt in — zanemarjen, kar je ie obžalovati! — Občni zbor Društva tflgOVSklh potnikov in zastopnikov za Sloveni'0. Ljubljana, se vrši v nedeljo dne W. trn. 1924. ob It) mi dopoldne v salonu restavracija pri južnem kolodvoru (MikTic v LJubljani. Kolodvorska rilca nasproti glavnega kolodvora). Prosimo vse naše člane, da se tega občnega zbora pcinoštevilno udeleže. Dalje opozarjamo vse člane, da *e vrši na predvečer občnega zbora prijateljski sestanek trgovskih potnikov in zastopnikov, tj. v soboto dne 27. dec. ob 6. nri zvečer v salon n restavracije južni kolodvor (MikTIč) ter prosimo cenj. tovariše, da se Istega v Čim večjem številu udeleže. Odbor 662'n — Ustanovni občni zbor »Dm*tva odvetniških in notarskih uradnikov ljubljanske oblasti v LJubljani« se vrši v nedeljo dne 21. decembra 1924 ob 10. dopoldne v posebni sobi restavracije rNovi Svet« na Gosposvetski cesti. 6o5'n — Dijaške gospodinje nam javljajo, da se glasom sklepa z dne 16 dec 1924 driftje lr?ave z dne 21. VT. 1923, da se nlača o božičnih, semestralnih in velikonočnih počitnicah polna mesečnlna. 661 /n — DPaštvu. ferijalni Savez Je tudi letos izdal dijaške lecftimaclje, katere je ravnateljstvo ljublj. železniške direkcije priznali kot edino veljavni Iut4iuuar za Vožje s popustom. Dobe se pri pcv.jrieništvu F. S. \* areni »Narodnega doma* na levo, dnevno od 2. do X pop. Narodna knjigama i Ljubljani Prešernora ulica 9 priporoča kot primerno Božično darilo: aUUBUANSKi ZVON« it let 1906, 1907 in /905, v katerih letnikih ji izhajal dr. T sv* carjev roman »Izza kongresa«. Cena i*eft treh letnikov Din /50.—. —m Proslav« rojstnega dna Ni- Vel. kralja v Maribora. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra je bil tudi v Mariboru na dostojen načii! proslavljen. Državna in privatna poslopja so razobesila zastave, državni uradi so biti aaprti. na šolah in zavodih so bile interne proslave. Ob pol 11. je v stolnici knezoškoi dr. Karlin daroval slovesno službo bcž;o, kateri so prisotvovali zastopniki civiitiih in VOjalkih oblasti. Služb! božji sta biii darovani tudi v evangeljski vn pravoslavni cerkvi. Trgovine so bile dopoldne zaprte. —ni Prva soji mariborskega občinskega sveta V torek popoldne ob 17. je bila prva seja občinskega sveta. Zupan jc pri otvoritvi prečita! najpreje poslovnik, č&ar pravita so bila nato nekoliko spremenjena. Po dalj$ debati ie bilo določeno, da bodo redne ;ne-secne seje vsak pivi torek in sicer s-j pričnejo cb 17. Temu so nasprotovali komunt-sti, vendar je bil predlog z večino glasov sprejet. Občinski Svetnik Roslič je predlagal, da mora biti razpravni jezik v občanskem svetu izključno slovenski, čemu: ie ugovarjal nemški odbornik Prufmcr, ki je izjavil, da ne obvladuje državnega jezika. Sledile >o volitve članov v pet odsekov, na kar le bil izvoljen kurator'J dekliškega zavoda »Vesna« in sprejel? so bile ororačnn-ske dvanajstfne za januar m februar. Socijalisti so predlagali, sa naj mestna občina nakaže lonoon Din za božićnico revnim ot-rokom. Občinski svet je to odklortTJ z IriOti-vacijo, da je bilo za b^Žičnico Se VOtlranlb 50.000 Din. S tem je HI dnevi.; red Iz Trpan. PRETEP DVEH BEOGRADSKIH PROFESOP.TEV. V torek zjuSral se »e nudil f^eograjčnnorn zr.-lvnv prizor, ki zre na konto predrto<'n-Če voMlne borbe. Ravnatel? III. gimnazije in profesor dr. Vučinič sta si stara fra trgu nasprotij zmerjala sta se javno In ookladala s psovkami, da ie bilo kar veseli e. Naposled so stopile celo paMce v akcilo. >Kai mislite vi, da me smete poniževati t;im, k)cr me ni poleg. Sram vas naj to!« je kričal g. Tomlč na dr. Vučlniča. j^I res! Ako sem pisal, tedaj jem pisal resnico!t je odgovarjal dr. Vučinlć. i!z tega le razvidno, da ste ničvredne?, ko si upate kaj takega meni z." brusiri v obraz. K??i pomeni oni vaš prodaš in pamflet zoper mene? Te nalnesramnej^e klevete in očitanja so nedostojna nasadne-£a feOctfaža, ka? ."elc profesorja in vzgofO-vafea omladine!« se Je iezll ravnatelj To-mič. »Vse to je istina.« ie odgovarjal dr. Vučinič. Sedaj so stopile palice v akcijo in rav-OatOlj Tomič Je udaril Vučinlca po glavL To jc bil signal ra že pričakovani boj. Oba nasprotnika sta ne zgrabila ra vrat In malo za tem le ležal Vučinič ves okrvavljen na zetnljl. Dobil ie več udarcev po glavi, ki so ga zrušil! na tla. Zmagoslavno |e odšel ravnate!] Tomlč" domov. prof. Vučiniea pa So ga z ambulančnim vozom prepeljali v bolnico. Kakor poročajo listi, gre za sledeči slučaj: Profesor dr. Vučinič }e V nekem pnm-fleiu v črni gori napade! ravnatelja Toml-ča, mlsfečt da bo tam kandidiral. Ravnatelj Tomič pa med lem odločno odklanja to — insirmacijc. mi ii "« i s'.rimu: D jmt >i im'» 3 OAM -.■«*. - — ■ Gospodarski paM. —g Nemško Izseljevanje v ZedtaR'ie države. Kak.000. letos v prvih osmih mesecih 260.000..... Tudi Julijska Krajina ebCuti ItaHlansko ix-sebcvam:> prodiranje. —g Stekla in steklenega biaga jzvala Ć5Škosk>\*aska ogromne množine. Letos je poslala 6e&fO*ioVa£ka mdaatftla v Juco-slavijo stekla in steklenega Maza v vredao-s:i 25,4o5.fS\> Kč; meseca oktobra je izvozila k nam takega blagi za oC»S^3S Kč. Češkoslovaški strofi in aparati. Letos smo dobili do konca oktobra iz Cesko-sV .. rasam aparatov is les.* in kova v vrednosti 39,406*908 Kč mv>ec-t>kv?bra za 5.7^5.o<:i9 Kč. —': O !ivn;u wh» iz !ta".!h? ?e k* svoj Č-* * ••. v.*. . * :> . '..r se je hotelo doseči in voz Vin tudi U Julijske krajine. Jugoslavija ie zahtevam, d.. na> se dovoli ; voz določene množine v:r'a !z Julijske Krajine a!i fmlljanska vlada bi raj>e opustila spk>L svoj načrt r.i Izvažanje vh: rezo da bi dovoftla izvoz iz Jnli» .~s v- • « - ' • St-trin provire :•: v ~: "ioslov -ko enako; v slednjo se ?e izve. ".> UO.O 3 hI vina. Tako se rimska vlada Hsto nič ne brma za gospodarstvo v 0bm< ni pokrajini in l^ibšl so H v:r:ki velekai ilistl kakor pa *;osoodarsk* procvit ol> meji! —g IVlednarodria • usnjarske In- dustrijo v M?»anu. V Milanu ec vrst od 22. do ,..>. ijn'jari£ mvd;.i:od-n.i razstava izdelkov isn arske industrile. Prospekti so Late-retontom do razpolago \ pisarni trgovske in obrtniike zbornice. —Carinske iclie ameriške usnjarske ladeatidi« '-2 Nc;vyc. > poročajo: Ameriške tovarne telečlega u? iji nameiarr rjo za rte-va*I od kongresa carinske vaiStVOOe odredbe proti ostri konkurenci, ki nastaja mdu-strifi s tclečiirn usnjem iz Nemčije. Belztjo. Avstrijj In Ceskoslova>ke s stalno naraščajočim uvozom cenenem a telečjega usnja. —g Švicarskih ur se'ie IzvOzflo v Zedi-njene države v pn^h meSOCSi tekočega ie-li ra vrednost 55.72 milijonov hrankov. Sviea Je imela v omenjeni dobi tekočega leta splošnega svo;eza izvo?a raznega blaga v vrednosti 160,412.316 irankov. V oktobru se ie izvozilo »r ra 7.27 milijonov frankov. —g Amertffca trgovska spionaža? Ce- škoslo ^ska industrijska sbomica te poslala, kakor poročajo iz Pra^e na pristojno olvlast Zedinjenih dr?nv proSnjo, da naj se opasti odpoilljanje amerllklh tajnik agen* tuv na Cc^kosovaško v IVrho poizvedovanja O (StdkHl trgovskih podjetjih. Piažka »Tribuna« predbaciva ameriškiaa emisar jem trgovsko *>pijonažo. —s Dcttclt razstave v We»ubleyn zna*« ša po zadnjih poročlili IdOSOuOOO fojmtov šterlin^ov. —g Nemčlia povabljena v Pariz. Iz. Bo-I:na poročajo, da je francoska vlada te dni dostavila nem;k. vladi oficijelno vabile Nemčije na umetno m obrtno razstavo v F'arlzu, ki su bo vrtna pribodnje leto. —g Izvoz sibirskega masla. Danska tvrdka »Sibiko- (sibirska kompanija) ic sklenila s sovjetsko vlado dogovor radi izdelovanja suroveca masla r.a ozemlju Unij« r.ovjct-kih repUbBk in radi prodajanja blaga v InOzemstvu. Prvo leto se bna izdelati vsaj ttOjOOO pudOVi v ruistopnih letih pa 3<.>0.000 pudm'. Polovico dobička dobi SiblkOu. Pogodba velja za pet let. Družba >e imela te nekat let pred vojno v Rusiji obse&tc kupčije in 30 podraiaic med ViadJvoatokem m Petrogradom. —»g *vesti mednaro^n^ rzorčrrf vele-sefem v Brusllu se vr.si v času od 25. marca do 8. aprila p. i. Bu£ij?ka industrija se Je pO vejni dvignila t2ko visoko. d;i deloma celo ft prekaia predvoioo produkcijo. V strojni in tekstilni indi^iriji, v orožju, steklu, marmorju in elektrotfhničnern materijalu zamorejo belgijski izdelki konkurirati tifeO PO svoji kakoVOStif kakor tudi po svojih rcnah z vsako dn^o državo. Interesenti dobijo vse tnforrnacfie alede tega VaJesejma pri takalSnjem belgijskem kon-ztiiatu in v uradu Ljubljanskega veiescjma, Ovsposvetaka cesta. Na'im produceniom M c c b-y T ;o i^m vde sejmu čipke. Ics:."' p"roI2V0de, uer;clnc pridelke, cement, kOžtthovntno in razne surovine, —g V 7r^T hrvatskih obrtnikov, kf ima SVOje p^stojan^e v» ? V: kraHh. *e včlanjenih nad tood obrtnikov. Iz Celja. — 4. Rojstni dan Nj, Vet kraija Aleksandra se je v Celjn praznoval s cerkvenimi slovesnostmi. Ob 9. jc bila V župni cerkvi sv. Danijela slovesna zahvalna služba božja, kateri so prisostvovali zastopniki vojaških tn civilnih oblasti, vojaltvo m mnogo občinstva. V pravoslavni kapeli v vojašnici kralja Petra je bila pravoslavna, v evan-geljskl cerkvi pa evangeljska cerkvena proslava. Po cerkvenem opravila je arealu poglavar dr« Žužek sprejemal čestitke na srezkem poglavarstvu* Soli so dan proslavile s šolskimi masami. Trgovine so bile od 9. do 11. zaprte. Po meetu te mio razobešenih precej zastav. —c Občeslovensko obrtno drultvo v Cetm Sklicuje* svoj redni občni abor na IK decembra t. L dopoldne ob 9. v Narodni dom. Istega dne ob 7. zvečer se vrši v Na-rOdaaea etomdMO^tiliski obrtniki sesti* Polrii ncTzrnerne žalosti nam:, n sorodni kom, 'prijateljem in znancem tužno VcSt, dn jo danes po dol^i mučni bolezni previđena s to!ni:!!i ^v. v*erfe pteminota naša iskreno ljubljena, nepozibna, bla^a in dobra sestra in teta, gospa e# 1 •% H l n II tU pGMBtalc« in f^stfJn^rirfefF* Pogreb predrage pokojnice bo v šolalo, dne 20. t. m. ob 2. popoldne iz hise žalosti, Preu Skoiijo *t. IS. gostima pri .Sokolut, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadu&nice Se bodo brale v raznih cerkvah. V Ljubljani, dru 18. decembra 1924. Ja**e> S*i»kf nečak — Mata; HuO.d urai — «art;-» Pod* ojoriak9 tasm« Satek, sz*\ti — m ettsJl «crodniki. Gospodarstvo. DR. FRAN NVINDISCHER: Kreditlranje in krediti pri Narodni banki/ i. Ostra konkurenca v zadnjih predvojnih letih je v blagovni kupčiji vodila do tega, da so se trajno slabšali plačilni pogoji za dobavljeno blago. Osobito v gotovih strokah so bili dobavitelji pri* siljenj trajno popuščati napram svojim odjemalcem ter jim dovoljevati vedno daljše plačilne obroke za prodano bla* go. Položaj je bil že tedaj za mnoge stroke Heprijeten. Konto terjatev je trajno naraščal. Plačila proti gotovini so postajala redka izjema. V vseh teh težavah pa je bil položaj vendar le v toliko ugodnejši, ker so sodišča hitrejše poslovala, ker je bil denar neprimerno cenejši m ker ga je bilo lažje dobiti. Knpčijske menice, ki imajo svoj izvor *» redni blagovni kupčiji sami, so bile že precej v navado prišle. Sila razmer jc privedla do tega, da se je poleg oseb« nega odprtega kredita in poleg menic* nih kreditov začel? zadnja predvojna leta močno razvijati nova stroka kres dite. ki je imela namen mobilizirati knjižne terjatve. Ko je izbruhnila svetovna vojna, so se prilike nenavadno brzo izpremenile. Kreditiranje je kmalu prišlo v blagovni kupčiji iz navade. Začel je lov za bi a* gom. Posestnik robe je naenkrat žago-spodoval nad onim, ki je iskal robo. V blagovni kupčiji se je v sili za blago ob času, ko so naraščale tudi prevozne ♦eževe, rekel bi kar čez noč, obrnil svet. Vsak je iskal robe in je bil pripravljen ne le takoj ob prejemu blaga plačati kupnino nego celo pošiljati kupnino vnaprej. Prej precej močno razvite, iz resničnih kupčij potekle poslovne me* niče so v kratkem času med vojno izgU mrV iz prometa, ali pa ostale redka iz* jema. Lakota po blagu je tekom dolgo« trajne svetovne vojne vedno rasla in tudi prva leta po vojni, predvsem pod vtisom napredujoče devalvacije, se po* ložaj ni bistveno izpremenil. Zaloge blaga so bile izčrpane, potrebe prebi* valstva velike. Namesto nekdanjih bla* govnih zalog je stopila preobilica deval« viranih bankovcev. Tudi pri nas v naših krajih je bilo prva leta po' vojni ob iz* praznjenih blagovnih zalogah denarja dovolj. Kaši denarni zavodi niso bili r zadregi za denar in kredite se je lahko dobivalo. Do Narodne banke, katera je v Ljubljani začela redno poslovati dne I. julija 1020, so se naši interesenti tiste čase le bolj poredko obračali, ker je bilo kreditnih vrel sicer dovolj. Tudi denarni zavodi niso imeli sile za re* eskontne kredite. Pri nas je bil tedaj denar razmeroma poceni. Tiste čase se je v znani negotovosti o usodi valute mnogo denarja vtaknilo v nove grad? nje, v popravila ter v stroje in orodje. iMnogo denarja je *'o tudi za stano* vanjska poslopja, deloma prostovoljno, deloma na precej trde zahteve raznih oblastnikov. Izprememba položaja, slaba doba za denar začenja v Sloveniji nekako leta 1922. Za denar se oglaša živah* nejše povpraševanje. Kreditne potrebe se ob naraščajočih cenah večajo. Osla* ša. se skrb za gotovino. Javlja se kre* ditna pičlost. Cena denarju raste, ker odhaja denar iz naših krajev, izvab* Ijen po višji obrestni meri, ki se nudi v drugih krajih naše države. Počasi spo* znavamo tudi pri nas kreditne rane, prej neznane. Na našem denarnem trgu obrestna mera počasi, pa trajno nara« • Uredništvo je uverjeno, da ustreže gospodarskim krogom s priobčitvijo člankov, ki ob ravnil vata jako pereč predmet. s ca, tako da se nekako perpetuira na staležu 18—25 %, Vse od druge polo; vice leta 1922 začenja tudi pri nas po« manjkanje kapitala in pa draginja de= nar j a. Denarno tesnost dolgo poostruje okolnost, da prebivalstvo, zbegano vsled propadanja denarne vrednosti, zadržuje preko potrebe denar doma. Vsled tega se na sebi pičel kapital ne more zbirati in tudi ne oplojevaino vplivati na gospodarstvo. Leta 1922 ni bilo povpraševanja za denar pri Narodni banki v Sloveniji, vendar je lokalno vodstvo v Ljubljani iz lastnega nagiba v preudarnem raz* ume van j u položaja sestavilo kreditni kataster in sprejelo vanj ned 200 in* teresentov. Kreditni kataster tvori se* daj se ogrodje in je našim ljudem prišel v korist zlasti ob času, ko je pričela trda za denar in se je štel med blagro* vane ugodnike, kdor je prišel do dragocenega vrela. Eskontni odbor, ki je imel tiste čase večja pooblastila, je prvotni kataster odobril. Pozneje je te* kom revizij prišlo do znatnih izpre* memb iz vzrokov, katere je iskati veči* noma v zaukazani splošni krčitvi kre* ditov. Na denarnem trgu se je položaj v letu 1922 ob trajnem naraščanju denar« ne potrebe tudi v naših krajih hitro izpremmjal v tej smeri, da začenja iz krogov našega denarstvt ter naše pro* dukcije in trgovine povpraševanje po kreditih pri Narodni banki. To priza* devanje za kredite vodi kmalu do tega, da mora Trgovska in obrtniška zborni* ca za Slovenijo začeti akcijo proti na* povedani omejitvi odmerjenih kreditov pri slovenskih podružnicah Narodne banke in prositi, da se ne krči prvotno dovoljenih kreditnih kontingentov. Da* si akcijo podpiralo tudi drugi faktorji, ima le delni uspeh, ker je pri Narodni banki radi državnega dolga za produk* tivne namene na razpolago le razmero* tna malo denarnih sredstev. LTprava pa noče pomnoževati kreditov, ker bi to vedlo do povečanja obtoka novčanic. Zanimivo in omembe \Tedno dei* stvo je. da je zadnje dve leti zopet pri* šlo vedno bolj i z navade prodajanje proti gotovini. Udomačilo se je zopet kreditiranje na dolge roke. Ne glede na tipanie, ki ga daje detajlist zasebnim strankam, se je zelo razpasla navada, pod katero trne industrijami in veTe* tržci in ki obstoja v tem. d° treba ča* kati silno dolgo na nlačiTo kunnin. Ter* iatve za plačano blago so zelo velike. Denar počasi prihaja v roke kupca. Dobavitelj so navadno brez moči proti svojim odjemalcem. Sodišča počasi po* slujejo in se med dolžniki včasih celo t'sri. ki bi lahko plačali, zanašajo na do^otrajnost sodnega postopanja, pa odlagajo plačilo tem lajše, ker so po* stavne obresti osta!e da*eč za sedaj obi* Čajno obrestno mero. Če s? se vrnile stare razvade, ki niso dobre za trgovino, pa se posoja pod trdim pritiskom, zlasti v naših krajih nadležne inozemske konkurence v blagovni trgovini zopet na dolpe roke. se na drugi strani doslej ni vrnila navada, dajati za kreditne po* sle v blagovni trgovini prei precej obi* čajne poslovne menice. VmVo se je prodajanje na upanje, izostale pa so poslovne menice, katere bi morale so* časno zopet priti v p-'ado, ali dejstvo je, in sicer neprijetno in neugodno de h stvo za tovarnarje in velike trgovce, da je pri nas zelo težko, često celo nemo* goče, dobiti poslovne menic*. Ta okol* nost ima svoje neprijetne posledice, ker ima dobavite'j veliko svojih obratnih sredstev vsfed tega mrtvovezanih v svoji kupčiji. Izhod iz tega položaja pa mora priti in bo sila razmer vodVa do tega. da bo prišlo do ureditve plačilnih in kreditnih pogojev tudi pri nas. Raz* drapane razmere, ki vladajo sedaj, se a trajno ne morejo držati. Resnost in sohdnost kupčije zahtei-a, da je doba* vitel j in prodajalec vsaj* v gotovi meri gospodar protivredno* s t i za prodano robo. Stanje Narodne banke ine 8. decembra 1924. Razlika v p ris meri s stanjem 30. novembra Aktiva Kovinska podlaga posojila račun za odkup kronskih novčanic račun začasne izme* njave državni dolgovi vrednost državnih do* men. založenih za iz* dajanje novčanic 2,1383 saldo raznih računov 598,7 482,0 1,493,2 1,208,2 389.9 2,966.3 — 5.2 — 2.9.9 i 1,6 Skupaj 9,276,8 Pa s i v a Od glavnice izplačano 25A reze n-ni fond 5,9 novčanice v obtoku 6,035,0 državni račun začasne i zm e n i a ve 3S9.9 razne obveznosti 518,9 državne terjatve za za* ložene domene 2,138,3 ažijo za nakup zlata za glavnico in fonde 63,2 0,7 — 24.2 Skupaj 9,276.8 Trgovinski oomen Skoplja. (Konec.) V splošnem se trosijo vsi predmeti, katere producira dosedaj naša industrija, vprašanje je samo kalkulacija in z njo zve-znana konkurenca, katero vprašanje pa ne bo težko rešiti pri najnižji kalkulaciji naših prodneentov m zbiralno službo kosovske robe v Ljubljani, da se od premija va conske pošiljke tn s tem znatno poceni transport. V splošnem je tarifno vprašanje velike važnosti za Skoplje in zasluži specijalne proučave. Za Solun odpadejo Železniški tarifi, ker nam je tu na razpolago pomorski transport z znamo nižjimi tarifi. Povdarjam ponovno, da je potrebna najnižja kalkulacija, da se uvedemo, ker nam vse simpatije do Slovencev ne pomagajo v reekiih trgovskih poslih. Razvidel sem. da je vsled velike konservativnosti tamošnjih trgovskih krofov absolutna potreba sodelovanja z domačini tako iz informativnega staNšča kot še bo?j glede prodajne organizacije. Če smo z nii-mi v zvezi, odpade dolgotrajna doba upe-Ijave m s to zvezana pasivnost podjetja, ker so tamošnji trgovci naši bodoči sodelavci že vpeljani dolge decenije. Absolutna potreba je tudi, če sprovedemo naš načrt, da pri prodajni organizaciji prevzamemo kontrolo m nekako jra ranci ja za pravilno odpošil janje naročene robe m pravilne izvršitve naročila. (Tozadevne pritožbe iz diferenc dosedanjih kupčij). Trgovci v Južni Srbiji so po večini solidni, vendar kot je v trgovini že. se tudi tu najdejo izjeme. Če se sprovede prodajna organizacija in prevzamemo posredovanje v trgovskih poslih in pošlje naš kMient skopljanskemu trgovcu robo na kredit ki končno nc prejme denarja, vrše to vsaj moralno srabe luč na naše podietje, četudi ne prevzamemo nikakih materijelnih garancij. Razmišljal sem, kako najti izhod iz te zagate in zasigurati našemu prodajalcu njegove novce za prodano robo. Možnost nam je dana. najbolje Informirati naše tukajšnie pridobitne kroge o ta-mošnih ekonomskih prilikah. Važne so tudi informacije glede špeciielnih predmetov, ki se tam trošik) v svrho delne oreamzaerie naše ind^trije. Naloga naša pa je informirati tudi Makedonijo o na§:h prilikah in vsled tega je potrebno, da pošljemo enega Slovenca kot sodelavca v Skoplie In ki lahko zaključuje tudi trgovske posle. Roba se prodaja v Južni Srbiji deloma proti takojšnjemu plačilu, deloma na en do tri mesečni kredit z event. menično garancijo. Možnost je dana našemu producentu, da te menice eskontira event. preskrbi eskon tiran je tudi flliiaia. Lokal. Za našo filijalo v Skoplju je treba strehe, ker je drugače poslovanje izključeno, iskal sem dalj časa primerni lokal, vendar brez uspeha. Končno se mi je nudil provizorni lokal v cetrtramu mesta v izmeri od 64 m2 prostora. Kot rečeno bi bi! ta loka! samo provizoričen, ker se nam bo ' posrečilo dobit! meseca aprila leta 1925 kp. i krasen loka! v centroma mesta z električno razsvetljavo, izložbenimi okni, oprem- J ljen z vitrinami n pnlri, v izmeri od 170 m2 z lepo fasado in je zvezan s suhim magazinom v kleti pod lokalom, v izmeri od 150 m2. Ta lokal Ima sedaj neka tvrdka za pohištvo z beogradskim :n zagrebškim kapitalom, k: se nahaja v prisilni poravnavi m opusti lokal vsled odpovedi hišnega lastnica z incl. marcem 1925. Da dobimo lokal šele meseca aprila, ni r.ikaka izguba, ker sta v Južni Srbiji dve glavni prodaini seziji, spamladanska in jesenska. Jesensko smo že zamudili, za spomladansko pa zamor eni o izvršiti vse predpriprave v pre-vizoričnem lokalu z nizko najemnine. Pozabil sem še pripomniti, da po mojih tamošnjih poizvedovanjih Skopje samo na lesu troši okrog 1000 vagonov letno, naroča se pa danes, čeprav slabše kvalitete (jelka) iz Srbije, ker so se nekateri trgovci z boljšo kvaliteto (smreka) iz Slovenije izkazali za nesolidne. Moralna podpora tamošnjih trgo*. skih organizacij nam je zasigurana samo toliko Časa. dokler ne delamo konkurence tamošnji trgovini, to se pravi, da se prodaja 'jamo večjim tvrdkam. Za to akcijo stvorimo vez. katero 'e našemu producentu samemu aH makedonskem trgovcu nemogoče ostvariti hi ;e torej dana potreba. Velike važnosti za odjem naše industrije je tudi Solun, s katerim sem žc d^Ml potrebne zveze. ■ —g Svinjski seietn na Dunaiu dne 16. decembra. Na svinjski sejem na Dpnaju dne 16. decembra je bilo prignanih 1'475 kom. debelih svinj in 7536 kom mesnatih svinj! skupaj 9011 kom. Uvozilo se je: iz Madžar- ske 149 debelih, iz Romunske 1099 debeTHi :ii 44 mesnatih, iz Jugoslav! c I?S debelih -:i!je' 104 domaćin debelih i:: 10 mesnati, iz Poljske 7482 mesnatih ŠvtoJ. Cene so bite bedeče: prm:! dcl?ele svinje 29.000—30.000 srednje debele svinje 28—29.000, stare debele svinje 26—2&000, izbrane težke svinje 25.—29.C00, izbrane >ažje svinje 26—27.000, angleške mesnate Svinje 20—26.000. —g Zakon e izrednih davčnih oiajša« v ah v Češkoslovaški republiki. Pred kratkim je stopil oa c<.šk osle vaškem v veljavo zakon o izrednih olajšavah pri plačevanj* direktnih davkov. Po tem zakonu se lahk* zastanfd na difckluHi davkih za pretekla te« t . do vključno 1923 na prošnjo strank* v Izjemnih slučajih znižajo ali odpuste, aka je resna nevarnost, da bi plačik) teh zi-staakov davkopi jevalca v njegovem so-spodarstvu in v Vzdrževanju rodbine ngro-žalo : iko ;»: bila iztirjatev zastankov združena s posebnimi hi nerazmerni **i te^:-kočami. Zlasti prihajajo v poštev izgube Vsled padanj c-.-r.e blaga tn iuvesiici.sKiii vrednosti uii izgube iz tirjatev ali 'Trugi.i povodu* razmer (n. pr. znižanje mezde, reduciranje piače in sličnoV VseieJb-. > je, ah so davki pravomoćno predpisan: aH nc Lahko se tudi predpis ka: opasti Pri dav* Ščmab, ki so :v>uv:2er.e občinskim doMa-•Jam, se za^liii. ako ni na;r.e nevarnost: al! a!co se občinske cokladc, ki se Imijo odpirati, mogoče nižje kot 1000 K. mestna Ji- nančna komisija občinski svet o res- DfBi ogrožanju davkoplačevalca. Pristojne; oblast izda končnoveljavno razsodbo. —g Proračuni zbornic v Beogradu ia Zagrebu. Zagrebška trgovs ko -obrtna zV/r-:iica je sprejela za prihodnje leto proračun •v79=.200 Din. to je več nego proračunava-vajo za bodoče leto v Beograda trgovski, industrijska in obrtna zbornica skopaj. P'« va ima proračima 5^0.000, druga #X>.00n In tretja 550.000 Din To in ono. v podzemnih jamah. Ko hodimo po zemlji, ne vidimo tega, kar se godi okrog nas, kaj še, da bi mislili na vse tc, kar je pod nami, pod zemeljsko skorjo. In vendar je tam toliko čudovitega, teliko nepojmljivega: baš naša država je bogata na takih podzemnih čudežih. Marsl-kak svetovni učenjak nas zavida za prirodno bogastvo in krasoto pod zemljo. Tu se nudi naravoslovcem najlepša prilika spoznavati tajno snovanje velikih prirodnih sil. Toda mi hodimo navadno brez oči in brez ušes, posebna naša mladina se danes briga za vse drugo, samo za študij !n spoznanje matere narave ne, dasi je v fem ključ do mnogih drugih zagonetk. Poznamo sicer nekaj podzemnih jam, ali večinoma po lepih, slikovitih kapnikih. Še večkrat pa po bajnih umetnih razsvetljavah in plesnih zabavah, ki so se vršile sredi poletja v vedno hladni ^Postojnski jami«. Imamo pa še nebroj drugih podzemnih jam, ki so bile morda znane posamnim zemljanom, katere pa danes poznamo le Še iz pripovedk in niti prav ne vemo več, kje so. Vse te jame tvorijo komaj deseti del onih, o katerih večinoma niti ne slutimo, kje se nahajajo. Vzemimo na primer Jelov-co, Pokluko. Možakljo- notranjske in dolenjske hribe. Povsod so vhodi, žrela, razpoke, b:ezna in zjavke. ki vodijo pod zemljo. Dokler lahko hodimo brez ovir, gre še marsikdo, ko pa pride prvi skok, ožina ali kaka druga razpoka, se seveda vrne, ker mu pač primanjkuje pripomočkov za nad3ljna raziskovanja. Vzrok temu je zopet, ker je posamnik v borbi z naravo običajno brez moči. Gotovo pa bi se dale vse ovire odstraniti In odkriti marsikatero krasoto in zanimivost v zemlji, čim bi se jih več zanimalo za ta problem. Vprašamo se, kaj je v jamah, v tej večni temi? Ko vstopimo z bakljo ali ace-tilenko v roki, opazimo takoj v prednml frtujoče, preplašene golobe — jamarje, dvigne sa mogoče sova, zakroži netopir ali pa smukne kaka miška. To pa ni ono. kar m; hočemo: je sicer tudi to zanimivo, da si ogledamo, kje prebivajo ti stanovalci, kako se hranijo itd. Nas pa zanima življenje trstih, ki niso le dnevni ali nočni gostje ali stanovalci jam; nas zanimajo ona bitia, fauna in flora, ki sta za večno ob-srjeni v temo. S svetiljko v roki se pomikamo, počasi lezemo skozi ožine in th*-poke. Od daleč se čuje Šumenje poi^em- zlivajo v podzemna je- nih potokov, ki se zera. Kar vstopimo v ogromno dvorano, polno bajnm stebrov ::i raznih drngfh figur; z visokega stropa Ecaplje neprenehoma voda, nasičena z raztopljenim apnencem. To je stvarnik teh divnih prirodnih slik. Po skalah rastejo razne gljive. V večni temi in večnem hladu, pa vendar se razvii.iio. Obsvttlmo visoko steno: v steni so »-iz-poke rn že opazimo, kako bega nekaj po razsvetljeni ploskvi. Vjamemo to stva/co in si jo ogledamo. Krasen hrošč-Vrzec, nepri-rreino lepši in el.-gan:nejš:, ne?o oni ki letajo ali plezajo po zemlji. Polomimo ca v steklenico. Dvignemo kamen ia ttiii M kar mrgoli brivcev, srerric, vešč. JoVlic, ličink nebroj najrazličnejšega mr>s»a. Na dngl steni pajek; kaj djla tu od koJ dobiva hrano? Razne n.usice *o r*; Cema neki so jim krila? Ko tako stikamo po jami, ni'f;m) £e na razne polže in druge mehkužce; tud"' te shrnn'mo. V duplin: v vodi plavajo vodni hrošči, razne ličini;e in jamske ribice. Ko smo vse to nabrali, sc dobro založeni za zelo zanimiv Jtudij vrnemo iz globoke jame. Nekaj časa močno blesti dnevna luč, toda kmalu se oko privadi in sedaj pričnemo z natančnejšim opazovanjem zalogr. Vse. kakor jnmaj. z malimi izjemami, todh ko ogleduiemo natančneje pod mikroskopom, opazimo, da ve!Jk de! jamskih prebivalcev nima oči, pač pa dolge, fine ti-palnice. Zakaj vse to? Razamrjrvo jc. da nimajo oči. ker jih ne rabijo v večni 'ern4. rabijo pa tipalrice, da se lahko z njfhovo pomočjo v temi oriJen*lrajo in hranijo. Čudno je pa zopet, da imajo druga bitja večne teme oči. Večina :eh bitij je srva al: zame-zanc-rjavkasta, nekaj pa Je skoraj prozornih, brez barvenfn, krvnih telesc, kar ie bržkone posledica večne leme. Nastane nn. vo vprašanje, je-M namreč slepota poded-Ijiva? Po mnenju nekaterih naravoslovcev je, drugI zopet pravijo, da ne. Kako so vsa ta b?t'*a prišla v podzemne jame? Kaj jc stareiše, bitja aH jame? Gotovo brtja! Ali so bila ta bitja Že prej brez oči In so za to šla v jame? Posebno zanimivo pa je to, da se je v nekaterih podzemnih prostorninah, v rovih na Begunjščicl. kjer so pred leti kopali železno rudo, to Je v rovih, M so nastal? šele v preteklem stoletju, našlo jamske hrošče brez oči in sicer ravno take, kakršne so našli v drugih prastarih ramah. Odkod neki so prišli? V jamah dobimo vse polno živih bitij, k! so za večno obsojena v temo, se pa vendar, kakor je Ed. Rice Burroughs: 34 <&ar%anov sin Geeka se je od onega časa, ko ie Meriem zapustila naselbino poglavarja, znatno spremenila. Njena obleka se je prilagodila obleki Meriem same. Kos leopardove kože je pokrival njeno irupetec od ramen do kolen. Venec, ki je krasil njeno čelo jc bil spleten iz najbolj raznobarvnih cvetic, vmes pa je bilo vpleteno krasno, mehko perje papig. Geeka je bila cela mlada deklica, toda v srcu se ni spremenila. Ostala je pozorna in pokoma v vseh ozirih. o sebi ni veliko govorila, tudi drugih v njih govo rici ni motila. Tudi danes ni storila izjeme. Mirno je sedela tn poslušala svojo Meriem, ki se je leno ir prosto raztegovala po vejah. »Mala Geeka,« Je pravila. »Veš, naš Korak je danes na daljši čas odšel. Nama je dolgčas po njem. ali ne, Geeka? Pa kaj misliš« da nama Korak prinese? Najbrže za Meriem nove, krasne zapestnica. Morda tudi mehko oblekico iz jelenove kože, ka tero odvzame kakemu črncu? Pravil mi je, da je dragocenosti težko dobiti. Ženske umoriti ne more in noče, drugače pa se krčevito branijo, ako jim hoče vzeti dragocene okraske. Na njih vpitje navadno takoj pridrve tudi njih možje s kopji in dru-tjm orodjem in mora se pred njimi umakniti na drevesa. Korak pravi, da se ga sedaj črnci boje in da žene in otroci, kadar ga zagledajo, beže pred. razburjal ter ni mogel takih otroških dovtipov raz- slabotnejše veje ne prenesle telesne teže njenih niim s krikom in vikom. Toda on gre za njimi vlumeti. Ležala je na veji in trdo zatisnila oči. Čisto I zasledovalcev. Samca sta ji čimdalje tesnejše sle- niihove koče in skoro nikdar se ne vrne brez večiib ali manjših okraskov za sebe ali za Meriem. Ta naš — ne, moj — Korak je menda najmočnejši stvor v džungli.« Tako se je Meriem raztrovarialn s svojo Gec-kc. Naenkrat, nepričakovano pa je bil ta razgovor nrekinjen po velikem šumu in hitrem 5egu, v katerega se je spustila mala opica, ki je sedela poteč Meriem in ji pozneje skočila na rame. — »Splezaj više!i je prestrašeno klicala opica. xHitro splezaj, Man?ani prihajajo1« Meriem jo je začudeno noeledala preko ramen. »Le plezaj sama, ma'a Mana«, je rekla. »Edini Mangani v džungli sta Korak in Ajaks. Te dva se vračata, nfn si videla. Prihajata z lova. Nekega dne se boš celo lastne sence prestrašila. K^-o si zbegana. Mana. Česa naj se bojim, ko je Korak moj varuh.« Toda mala opica je vedno glasneje in nemirnejše klicala in opozarjala Meriem, naj ji sledi. Sama je kakor blisk hitela v najvišje vrhove, kjer ie Mangani, veleopice ne morejo doseči. V tem trenotku je Meriom zaslišala močno šumenje in lomen je suhih vej. Bližale sta se dve ogromni bitji — ona je mislila, da sta to Korak in Ajaks. Pozorno in naoeto je poslušala. Bili sta dve ogromni opic! Meriem je sklenila, da bo simulirala spanjr. S tem nedolžnim dovtipom je že pogosto dražila Koraka in Ajaksa; slednji se je nad tem vedno razločno je slišala, kako se ji vedno bliže in bliže približujeta. Morala sta jo že zapaziti, ker sta po-stala. Toda, zakaj se tako tiho vedeta? Zakaj je Korak glasno ne pozdravi, kakor je imel navado? Ta tišina jo je vznemirjala in napolnjevala s težko siutnjo. Tišini so sledili tihi, šepetajoči glasovi. -Nekdo se je skoraj neslišno plazil proti njej. Kaj, morda hoče Korak sam napraviti kak dovtip? Ta radovednost jo je prisilila, da je nalahno dvignila obrvi in trepalnice, da se ne izda. Mesto Koraka ie zagledala ogromno opico — samca, kakršne še do sedaj ni videla. Strašna zver je bila to. Takoj za njo je sledila druga, ravno tako strašna fn ogromna, morda nekoliko slabotneiša. Meriem je od groze zastalo srce. Meriem je kakor veverica urno skočila pokonci, da uide. V tem hipu je veleopica že skočila, da jo zagrabi. Urno je deklica skakala od veje na vejo in se oddaljevala v džunglo, tesno zasledovana od dveh oriaških samcev iz opičjega ro«1u Mangani. To dirko, grozno in strašno za malo Meriem, je po vrhovih soreniljala cela čreda malih opic, ki so kričale), vreščale, piskale in cvilile in z vse mogočnimi priimki in žaljivkami zmerjale oba samca Mangani ter z nasveti bodrile Meriem k vstra mosti in neustrašen osti. Meriem se je metala z drevesa na drevo in pri tem skušala priti v višine, Iger bi drobnejše in dila. Bi! je divji beg. Skoro bi jo prva veleopica že zagrabila, pa Meriem se je srečno otresla in 'z neverjetno urnostjo in ročnostjo preskočila Široko odprtino med dvema drevesoma. 2e je bila precej visoko v drevesih in Že je upala, da je rešena. Toda precenjevala je svojo sigurnost. S težko silo je iz daljave priletela na ne posebno močno vejo, ki se je pod silo skoka in pod težo njenega telesa vdala in upognila navzdol. Veja se je pričela lomiti in se v nekaj hipih tudi prelomila. Meriem je zdrčata po vejah navzdol, skušaioča se oprijeti nove veje. To se ji je posrečilo. Tako se ji je Že večkrat pripetilo, zato ni bila posebno presenečena. Jezilo jo je samo zaradi tega, ker jo je to na begu zadrževalo. Komaj je zopet varno stala na veji, že se je spustila k njej kosmata opica-samec in jo s svojimi težkimi rokami zagrabila okoli pasa. — Skoro istočasno se je tudi druga opica že približala k Meriem, toda prva opica jo je sunila v stran, zarenčala je pri tem in pokazala svoje strašne zobe. Meriem se je trudila, da bi utekla. Skušala se je oprostiti težke roke, ki jo je držala; to se ji ni posrečilo. Nato se je s? svojimi belimi in ostrimi zobmi zagrizla v pest sovražnika. Toda opica jo je surovo udarila v. obraz, vedno pozorna na vedenje in namene sn» opice, ki je očividno kazala svoje posebna do-padenje nad to redko in posebno žrtvijo. tarvideti po njihovem razvoja tn kretnjah, dobro počutijo. Glede oblike se ne razlikujejo mnogo aH pa nič od naših znancev na zemlji. Poleg navedenih zanimivosti najdemo v jamah razna okostja prastarih jamskih stanovalcev, jamskih medvedov in še starejših bitij iz prastarih časov. Kdor ljubi naravo, najde tu prave zaklade. Pa tudi za geologe je študij zelo zanimiv. Za časa Avstrije smo imeli pri nas tako zvano »Jamsko društvo«, ki je raziskavalo naše podzemne prostore; toda vsled pomanjkljivih pripomočkov ni posebno napredovalo in je končno zaspalo brez posebnih uspehov. Kakor Čujemo, se zbira nova družba mladih, agilnih ljubiteljev narave, ki hoče iznova pričeti to zanimivo delo m bo v ozki zvezi z »Muzejskim društvom«. To misel z veseljem pozdravljamo. Država, ki umira. r*otjSki umetnik vijolinist, ki je živel zadnja štiri k ta v sovjetski Rusiji, pripoveduje o tej nesrečni deželi, ki ječi pod boljševiškim jarmom, med drugim tole: Siromaštvo v deželi se sploh ne da popisati, posebno ne v onih krajih, kjer neprestano vlada lakota. Na eni strani ni več prevoznih sredstev, s katerimi bi bilo mogoče spraviti živila iz rodovilnejših po-kr?j!n v siromašne, na drugi strani pa Rusija takorekoč nima več industrije. Skoraj vsi tovarniški izdelki prihajajo iz Inozemstva, V redkih tovarnah, ki so še delovale, so bfli prej inženjerji in boljše kvalificirani delavci Nemci. Ko se je začela vojna, so odpotovali. Po sklepu miru v Brestu-Litov-skn jih je nemška propaganda v velikem številu poslala nazaj, toda vsi brez Izjeme so se med tem spet vrnili in prisegli, da se ne vrnejo v Rusijo, predno ne bo sedanja sovjetska vlada strmoglavljena. Zato rti več poljedelskih strojev na deželi, motorjev po tovarnah, obrti ni več, železa tudi ne, obleke razpadajo ljudem na telesih, ne da bi bilo mogoče dobiti novih. Skratka, razen armade m sovjetskih komisarjev, cela Rusija n-ima ničesar več. Kar se tiče hrane, zadostuje to, kar daje ljudem država na mesec, komaj za Štiri dni. Ostali čas vsakdo krade, kakor ve in zna, in prodaja, komur more. Uradnik krade črnilo, papir in peresnike; kdor je nastavljen v državnih skladiščih, krade blago. Krade se sploh povsod. Morale ni več, še manj pa higijene; mnogo ljudi umrje od mraza in lakote, ker radi nezadostne hrane nimajo več dovolj odporne sile v sebi. V moki in kruhu kar mrgoli črvov. V Moskvi, kjer sem prebival, ni več kanalizacije v hišah. Odpadki se mečejo na dvorišča. Pozimi vse to zamrzne, a ko se pomladi začne sneg tajati, je smrad strašen. Tu pridejo možje, ki jih pošlje vlada, .da vse to pomečejo v reko. Ti so izbrani med meščani in člani aristokracije. Da se s tem infekcija in bolezni na vse strani širijo, je naravno. Bolnišnice pač obstojajo, toda L rez postelj, brez rjuh in brez zdravil. Neki starki, moji sosedi, ki jo dobro poznam, so operi« rali na mehurju, ne da bi jo narkotizirali. Operacija se je izvršila z noži. ki niso Mi brušeni že od revolucije sem. Poleg nte je ležala ženska, ki so jo pod istimi pogoj! operirali na slepiču. Umrljivost je torej strašna. Neki profesor moskovske fakultete pravi. c*a jc Rusija v zadnjih letih izgubila 27% svoj-^a prebivalstva. Ne vem, če je res tako, znano mi pa je. da je število prebivalcev ma-icga mesta Berdjanska padlo od 45.000 na £000- Ker ni več mleka in ker ga «labo rek>-»e žene tudi več ne morejo in^ti, so novorojenčki posvečeni smrti. Sicer pa žn-ske same nočejo več imeti otrok, ker jih je groza življenja. Videl sem v Moskvi cele tovarne za odpravo plodov, kjer se ženske nastavljajo po vrsti, da pridejo pred specijalista. Položaj se ne more izboljšati, ker tovarnarji, katerim so hoteli vrniti tovarne, jih nočejo prevzeti. Cemu pač naj bi delali v državi, kjer imajo vso moč ljudski komisarji, ki lahko vsak trenotek konfisciralo trud ia delo njih rok. HAARMANN IZVRŠIL 50 UMOROV. Dokaznno postopanje proti harmover-skemu tigru je bilo sedaj zaključeno in včeraj so se pričeli plavdojeri. V splošnem imajo vsi udeleženci procesa vtis, da je ostalo mnogo vprašanj nerešenih. Le 17 umorov je biio več ali manj temeljito obravnavanih. Najmanj 30 slučajev je ostalo nepojasnjenih. Sodišče ne ve, koliko umorov je Haarmann izvršil. Prvi umor, ki ga je priznal, je bil izvršen že v letu 1917, naslednji umori pa so mu bili šele od leta 1923 dalje dokazani. On sam je mnenja, da je umoril v zadnjih !etih okoli 30 mlade-ničev. V času pred svojo aretacijo je Izvršil redno vsakih par dni en umor in obstoja sum, da mora biti število njegovih žrtev mnogo večje. »Sicer pa dese* mrli-čev več ali manj*« — to je temu ciničnemu zločincu »bagatela«, kakor 5« je sam izrazil. Znani hannoverški psiholog dr. med. et phil. Theodor Lessing je trdno prepričan, da je Haarmann izvršil najmanj 50 umorov. Na podlagi popolnoma nezadostne ugotovitve dejanskega stanja se zdi predčasno prekinjenje procesa kakor beg pred največjo kriminalno afero najnovejšega časa — tako zaključuje neki nemški list. V notranjosti hiš visi megla isto tako v zraka, sicer nekoliko redkejša, a še vedno daveča. Nepopisen je prizor, ko se megla poleže: črne hiše, zamazane so obleke, ljudje so polni saj. Poleg elektraren imajo pralnice od megle največji dobiček. Naravno, da ima megla skrajno neugoden vpliv na zdravje in razpoloženje Človeka in London je v tem oziru znan kot eno najbolj nezdravih mest na svetu. Drobil London v megli. Pretekli teden je ležala nad Londonom in večjim delom Anglije tako gosta megla, kakršne že Angleži ne pomnijo desetletja dolgo. Debele plasti megle so ležale skoraj tri dni nad Britansko. Železniški promet je bil ukinjen, istotako je bil ustavljen zračni promet in samo v South- j amptonu je ležalo v luki enajst parnikov, ki so čakali, da se megla razprši. V mno-Sin pristaniščih so stopili rešilni čolni v i akcijo. Najhujše razmere so vladale v Londonu. V četrtek opoldne se je megla nekoliko polegla in zdelo se je, da je nevarnost minila. Toda varali so se nesrečni Londončani. kajti nekaj minut zatem pa so pokrile prestolico debele plasti megle; nastala je strahovita tema. Proti večeru je bil položaj najobupnejši. Pri mikroskopičn! preiskavi megle se je v sredo zjutraj ugotovilo 27.C00 delcev saj v enem kubičnem centimetru zraka, opoldne 50.000, zvečer 100.000 in v četrtek 150.000. Izredni stroški za razsvetljavo cest soz našali v Londonu 20.000 funtov šterlingov (nad 6 milijonov Din). Mnogo avtobilistov je moralo noč prečuti na prostem, ker v temi niso našli poti. Število nezgod in nesreč, ki so zahtevale človeške črtve, je neizmerno. Dva pasanta je povozil vlak. Šole so bile vse zaprte. Najboljše se je godilo žeparjem, ki so Izrabili meglo v svojo korist. Na kriminalnih uradih se je prijavilo na tisoče okradenih pešpotnikov. Pogled na London v megli, tako piše neki londonski dopisnik, je čuden, če se sploh lahko govori o pogledu. Samo par yardov človek lahko vidi predsč. Vse sve-tiljke gore% vendar sličljo samo žarečim žebljem. Za varnost prometa to ne zadošča. Avtomobili se plazijo kakor ogromne že!v<\ Tupatam nastane karambol. Zvečer je še hujše. Nekoliko izven centruma vlada popolna tema. Avtomobili vozilo eden za drugim (n neki sprevodnik z lučjo jim kaže rob pešpeti. Na tisoče ljudi se izgubi v znanih jim ulicah. Oticci se zabavajo nad meglo, toda iz hiše ne smejo. • Za boj proti tuberkulozi daje vlada v Švici na leto prispevkov po 1.250.000 do 1.50O.OOC frankov. Bas te dni se je pečala konrisija narodnega sveta z določilom novega prispevka. • Na*večja drevesa rastejo v Kalifornijo. Najobsežnejša skupina takih ogromnih dreves je v severni Kavaleri. Imenujejo jih Redvood-drevesa. Opažajo se na njih posledice požarov, ki so nekdaj divjali preko njih. Ogenj ie napravil v nekatera drevesa take luknje, da bi šel lahko skozi nje jezdec na konju. Mamutovo drevo raste zelc počasi. Starost teh velikanskih dreves, ki so visoka 300 čevljev, in imajo v deblu premera 45 čevljev, je nad 4000 let Sedaj skušajo nasaditi iz teh dreves nove drevesne narastke, kar pa je že dobro uspelo. Rdeči les Mamutovega drevesa je izredno velike vrednosti. • Maščevalni visokošolcl iz Pavlle. Dne 8. tm. se je otvorila v Milanu univerza. Milan je veliko mesto in zato je bil zadnji čas, da je dobil tudi univerzo. Vsled tega se Čuti hudo zadeto univerza v PavijI. Gotovo je, da bo meščan milanskega mili ionskega mesta pošiljal svoje sinove na domaČo univerzo in ne več v malo mesto Pavijo. NI dvoma, da bo univerza v Paviji raditega propadala, toda je pač tako, da Milan zahteva svojo univerzo in jo sedaj tudi irra. K otvoritvi so prišli visokošolcl iz Pavi je precej bojevito razpoloženi. Ta čas ko je milanski rektor Mangiagalli imel slavnostni govor pri otvoritvi univerze, so kričal: fantje iz Pavije v Rochetti cele ure. V dvorani je bila velika miza s steklenicami in kozarci za pogoščenje slavnostnih gostov. Diiaki iz Pavije so pograbili steklenice, iz-pfi vse vino fn kozarce razbili. Nato so hodili po mestu okoli in pred mestno hišo so imeli govore, s katerimi so zasramovali Milan in njegovo prebivalstvo. Ali nihče se ni zmenil za razsaja toče dijake iz Pavije. ki so morali končno oditi nazaj osramočc«rri in jezni, da niso s svojim nastopom v Milana prav nikomur nič Inponirali. • Jackle Coogan gre k gfedanšča. Kakor javljajo iz Newyorka, se namerava Jackie Coogan posvetiti gledaTišH umetnosti in bo prihodnjo spomlad že debitiral pri nekem newyorŠkem gledališču in sicer v vlogi »Mali lord«. • 2gan°e v Rusi.ll. Moskovska sovjetska vlada ie izdala te dni odlok, s k itprlm s- državnim trgovinam dovoljuje proJija žgrnia, ki sme vsebovati največ 10% alkohola. Davek na Žganje znaša 189 kcpc;k pri litru, t. j. približno 70 Din, Turistika in sport. — Razne vesti: Pauler, bivši vratar dunajskega Rapida se preseli v Ameriko. — P a v e 1 i č, levo krilo Concordije je prijavil svoj vstop h Gradjanskemu in je že verificiran. Za svoj klub Gradjanskemu nameravata pristopiti tudi Kollbaš in Armano. — J a r. c s 1 k. izvrstni vratar VV. A. F. je pristopil k Rapidu. — Hofbauer. znana desna spojka Rapida izstopi iz kluba in se vrne v svoj matični klub v Ostmarko. — K u-ž e 1. levo krilo praške Sparte se Je prijavi! za Vienno. — Tomeia Gradfanskega. Gradianski je zaključil pregovore v svrho svoje turneje po Nemčiji. Zagrebčani igrajo o Božiču v Berlinu proti klubn Norden-Nordwest, dne 28. dec v Upskem proti V. P. B. ali Spielver- reinigung, na Novega leta dar. proti F. C. Freibtrrg, dne 3. januarja proti S. V. \Vies-baden, 4. januarja proti Eintrach: (Frankfurt) in dne 6. proti VVacker (Miinchen). — Srednjeevropska nogometna olimpijada. Povodom kongresa FJ.F.A., ki se vrši v maju prihodnjega leta v Pragi srednjeevropska nogmetna olimpijada, katere se udeleže države: Češka, Avstrija, Madžarska in Nemčija. — Knrz, znani halv dunajske Vienue je pristopil k brmmeringu. Odhod avstrijske reprezentance. V ponedeljek je avstrijska nogometna reprezentanca odpotovala v Španijo, kjer odigra v nedeljo 21. t. m. tekmo proti španski reprezentanci. Ekspedicije so se udeležili sledeči igralci: Ostriczek, Rainer, \Vessely, VVoridraz, Esch\veMl. Seufferr. Horvvath, Vvleser, Schierl. Tekma se vrši v Barceloni. Dunajski Amateori potujejo o Božiču v Italijo, istotako Rapid in Vienna. Vienna se udeleži tudi turneje na Španskem in na Portugalskem. Kada, znani igralec praške Šparte. ni samo virtuoz v nogometu, temveč tudi na ledu. Glasom poročil praških listov je bil v hockey tekmi na ledu Sparta - Zbrastav (rez. 4:1) Kada poleg Malečka najboljši igralec, d'asiravno je po! ure popreje igral v nogometni tekmi proti Cechoslovan Košife. Julijska Krajina. — Italijanski manjšini v Dalmaciji se godi izborno. Fašistovski »II Popolo di Triestec: se je drznil te dni v neki polemiki z »Edinostjo« zatrditi, kakor da bi grdo ravnali z Italijani v Dalmaciji. Fašisti vedo, da slednje ni res. — »Edinost« odgovarja fašistovskemu glasilu povsem umestno tako-le: »Cujtc, gospodje! Naše ljudstvo v Julijski Krajini bi bilo zadovoljno, ako bi uživalo tisto mero pravic in svobode, ki jo uživajo Italijani v Dalmaciji. Edino, kar jim ni dovoljeno, je protidržavna propaganda, na kakršno naše ljudstvo v Julijski Krajini niti v sanjah ne misli, ker je prepametno in prerazsodno.« — Gorica proti Vidmu ali Videm proti Gorici? Predsednik kraljevske komisije za furlansko provinco Capo-riacco je sklical v Videm sestanek, na katerem se je razpravljalo o situaciji goriškega mesta. Predsednik je podal dolgo poročilo, iz katerega sledi ukaz. da se ima Gorica prilagoditi brezpogojno novim razmeram in goriški Italijani naj nikar ne sanjajo o tem, da fcc izvrše kako preureditve furlanske province, iz katerih bi se vrnila morda stara Goriško - Gradiščanska, v kateri bi bila središče Gorica. Notranji minister Federzoni se je izrekel odločno proti vsakemu takemu prizadevanju s strani goriških Italijanov. Na zborovanju so zatrjevali, da se upoštevajo vse upravičene želje Gorice v novem položaju in da torej ni vzroka za pritožbe take vrste, kakršne se širijo po listih zadnje dni iz vrst vodilnih mož V Gorici. — Precej drugačnega mnenja od videmske gospode sta goriški žunan senator Bombig in poslanec dr. Marani, ki se nista hotela odzvati vabilu na videniski sestanek. Spor med Vidmom in Gorico se poostruje. Predsednik komisije lioce sklicati novo zborovanje. — KommVsfčna propaganda na Pol-ščlnl? Te dni so bili štirje vojaki, ko so se vračali v Pulo iz Vodnjana, zahrbtno napadeni. Ker je bilo to ponoči, niso mogli izslediti napadalcev. Pozneje sta bila napadena tam blizu GaleŽana zopet dva vojaka. Fašistovska poročila fz Pule trde, da so napadli italijanske vojake komun:.si\ in pripovedujejo, da se okoli Fu'e širi komunistična propaganda ter da so bili pred kratkim po hišal nabiti lepaki, ki so poživljali proletarijat, k revoluciji. — Promocija. Za živinozdravmka je r.r:»moviral na vseučilišču v Lvovu g. Hije— ror:m H r o b a t iz Dobravelj na Goriškem. _ Samomor. V Bazovici so našli na nekem črevesu truplo obešenega mladega človeka. Pregledali so listine, ki so jih našli pri njem in spoznali v mrtvecu 23-let-nega mi/arj.i Ivana Vrankarja. Pokojnik je pred kratkim izvrši! svojo vojaško službo tn bil te dni pri svojih znancih v Bazovici. N! znano, kaj je pravzaprav gnalo mladega moža v smrt. — Goriškega nadškofa In slovensko duhovščino so si privoščili n3 zborovanja v Vidmu, katero je bil sklical predsednik kr. komisije za furlansko provinca ie m katerem so se bavili z raznimi Gorico za devajočim! vprašanji. VJdemska gospoda nI za odpravo goriške nadškofije, ampak sedanjega nadškoia hočejo odstraniti ke* je Slov. ne c. ir. potem hojJo iztrgati goriški »Montc fz rok <»,rotiitahjanf-:e du-rovščine, ki tvori prevladijjč element plemenskega Irredentizniat! Na take Umanice l.vijo videmski mogočniaki goriške Italijane, da bi-se jim !cpo odali in pnko-i'i ter pozabili na usodo gorišk^a mesta p-»i vi-demskim gospodstvom. SPkafo jim pr1.! r^r slovensko nevarnost in hoJejo skton *st Loja proti »drugorodcem*, Cc š v takiii bojih tiči naloga in bodočnost Ocriee. Ital'imi v goriškem mestu pa dobro veoo, da je bi-d->Čro?t Gorice v slovenskih rokah in d3 m»ie mesto prospevati ie v dobrih odno-Šajih s slovenskim preVvalstvom in san« brez \!demske nadvlad;! — Kar trie rnoz-»? v \ »dmu o slovenski duhovščin!« ;e gola fašistov, k a budalost. Težkoče nemške industrije. Po gospodarskih rubrikah vodilnih nemških dnevnikov ose čujemo alarmantna poročila o nevarnem stanju, v katerem se nahar-i nemško gospodarstvo. Najznačilnejše Činjenico tega stanja tvori pasivna trgovinska bilanca v 1. 1924. Dočim je v letih valutnega padca Nemčija relativno mnogo Izvažala ter je izvoz nadkriljeval uvoz, se jc to razmerje tekom leta 1924. znatno izpremenilo. Nemška trgovinska bilanca je visoko pasivna. Vzroki pasivnost; so različni. V orv! vrsti opozarjajo gospodarski poročevalci nj prekomerne prometne tarlie. ki Iražijo nemške proizvode, da ne morejo konkurirat" na zunanjih tržiščih. Produkcijo dražijo nadalje neznosne obrestne mere in provlzijskt pogoil bančnih kreditov. Nato ie treba opozoriti na ogromne davke, ki se Iztirjavajo brez vsakega ozira na rentabilnost podjetij, tako da se visoke davščine plačujejo naravnost od substance podjetij. K tem vzrokom moramo prišteti reparacijske dajatve In končno skoro absolutno obubožar.jc nemškega srednjega stanu. Živllenski standard je dosegel pri večini nemškega naroda ko-mal dve tretjini predvojne vl>1ne kar pomeni da nemška Industrija ne razpolaga teč r notranjim tržiščem. Ta činlenica je zelo po učna tudi za nas, kjer b! boljše plačano urad-ništvo znatno pomnožilo konzam in s tem gospodarsko produkcijo. Za ta resnico vedo zek> dobro oni trgovci po mestih, kf obično sodijo, da »e prenehal letos skoro vsak nakup od strani občinsiva- Gtavni urednik: RAST O PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: JOSIP ZUPANČIČ. Božične m tiouolefne o o o o o razglednice ™ prfpOToCs narodna knjigarna PreSeroooa nllca ?. 0 ■ 0 ■ o ■ o ■ o 3i argpi -hJj,1jM j mehanična delavnica 3591 fpoTuvlfalnica) L. BARAGA, L]nbliana, Seienbnrgova nllca 6. TH30305EEEIE Čista svinjska mast sa plaćenom poštarinom 3 kg dozna D*n 1G°*— 5 kg . Din 10 kg dozna D*n 350 50 -fara*iPe uz doplatu g lili T. mM. ITI SM. TiM-l in ooi oletna po najnižjih cenah priporoča tvrd k a Iv. Bonač LJUBLJANA Štlanburgova mU S najnevajea garnitura In aaapa sa pltalna aaize — pisemski papir — aazlenl •krnski — papir najrazličnejših vrat In barv — etanlel In vaa potresaCInel 739S Drva trboveljski premog H. Petri« Ljubljana Gosposvetska cesta 8 Telefon 343 t 57 Zrn oc govora opravo noi so prlfoll 1 efln.tr. Plačuje so >1. IUHLI0GLHS1 Cona malih oglasov vsaka beseda SO para. — Najmanja pa Oln 5 — Učenko sprejmem za mehanično vezenje. Javijo naj se sa* mo dobre risarke, ki ima--jo veselje do dela — pri Matek, Ljubiiana. poleg hotela Štrukelj. Natanč* nejši pogoji osebno. 7660 | Profcm | Pozor! Plačujem po najvišjih ce* nah stare obleke, čevlje in pohištvo. Dopisnica za* dostuje, da pridem na dom. — Martin Drame, Ljubljana, Sv. Jakoba na-« brežje 29. 7685 Damski klobuki, nakiteni. od 100 do 150 dinarjev, baržunasti na'crjcva ulica 5. 30 Trboveljski premog drva, koks angleški premog Slezijske brikete ILIRIJA te, Kralja Petra trg 8. Tel. 220. — Plačilo t'idi na obroke. 70T ' 1 VI Piccolijevo železnato fino krepan s'abotne, krvi potrebne in nervozne osebe, bledične in š.bke otroke Dobi ee v Itkariidr.G.Piccoli UiMUu laaittinsti _slJ Prager Presse za Jagoslaolio. Ta najbolj informiran in najbolj razširjen dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tujini stane za kraljevino SHS (radi znižanja poštnega tarifa) samo Din 40-— mesečno. Najboljše trgovske in obrtniške informacije i. t. d. držav Male Antante. 1 J¥avkar fe izšla brošura „Slože ob poti <7o. tRoblae dramska pesnitev v 5 deianjih. Dobiva se v Narodni knjigarni za ceno Din 15. 6!50 J i* L»«t"inn in. tf#>._ »Narodne tid&arup« J- 66 9