Štev, 17» Lienz, torek 20.novembra 194-5. Leto f! i vx 7\ K r V: MocniKi 29- okt.t.l. je slovenski narodni odbor izdal ob pril: narodnega praznika sledeč razglas. ""29. okt obara 19'18 smo se Slovenci osvobodili avstrijsl nemškega gospodstva in vstopili v kraljevino Jugoslavijo, ki j si jo izvolili za svojo narodno državo. 29» oktobra 1944 so zastopniki slove: 31 ( iškega javnega Sivijen« orovenoi ponovno potrjujemo ki jo hočemo imeti ureje- ja podpisali narodno izjavo, s katero svojo zvestobo Kraljevini Jugoslaviji, no kot federativno državo jugoslovanskih narodov. V tej izjavi Slovenci slovesno odklanjamo vsako obliko diktature in totalitar¬ ne javne uprave, se izjavljamo za demokracijo v vseh. javnih, usta- no/vah in za pravične, .učinkovite socialne reforme v gospodarskem življenju. 29 - oktobra 1945 praznuje naš narod v suženjstvu komunisti¬ čne diktature, deloma pa v političnem izgnanstvu. V državi, h ka¬ teri smo s kipečim navdušenjem pristopili 1 . 1918 , ni svobode, za katero smo manifestirali sredi najhujšega nemškega okupacijskega pritiska v 1.1944. Ali 29. oktober je in ostane naš narodni praznik; cilji, za katere smo na ta dan manifestirali, ostanejo naši trajni cilji. Letos nam bodi 29. oktober praznik vztrajnosti in zvestobe tem cil¬ jen, ki jih kratko zajamemo in izrazimo z besedami "Zedinjena Slovenija v federativni Jugoslaviji 15 . Lemu cilju je bilo posveče¬ no vse prizadevanje Narodnega odbora v tujini, ko živimo ob do¬ broti in pod.zaščito velikih zaveznikov. Počasi sicer, a vztrajno prihaja resnica v svat. Vsi pa čutimo in vemo, da imajo naša pojasnjevanja svoj uspeh. Vsak lahko čuti, da gre razvoj v korist resnici, ki jo stalno oznanjamo in dopovedujemo. Trudili smo se predvsem, da v pravilni luči predstavimo zaveznikom in njihovim organom protikomunistično gibanj 3 demokra¬ tičnih Slovencev in prave vzroke, ki so dovedli do majske katastro¬ fe, v kateri so se zgodile Slovencem kakor tudi ostalim Jugoslo¬ vanom nove nepričakovane če opravičiti samo z nep< težke krivice. Takratne dogodke je m.ogo- opisno zmedo, ki je nastala na raznih sektorjih bojišč po podpisu nemške kapitulacije. Ob vsestranski pomoči vseh beguncev in vsled vzgledne po¬ žrtvovalnosti mnogih naših sotrpinov smo se Slovenci v izgnanstvu na splošno doslej dobro'obnašali in povsod predstavili kot kul¬ turna, zavedna in disciplinirana narodna skupina« Precejšnje število naših oficirjev in vojakov je že spre- jaj o koristno jetih v razne zavezniške edinice. Srečni so, da oprav delo in so lepo preskrbljeni. Tudi njihovi predstojniki se pohtfa lijo, da so vestni in točni v izvrševanju svoj.e službe. dala lepe sa- Uspela je organizacija dela v taboriščih in dove povsod,kamor so Slovenci prišli. Za šolsko in_kulturno zaposlitev so hvalevredno poskrbeli naši v na profesorji j tež j ih mal in učitelji, Slovenska s v begunska, gimnai ;xja v S laenzu.' erijalnih razmerah uživa sloves odličnega srednje¬ šolskega zavoda. Enako lepih pohval je bila deležna naša'gimnazija taborišču Monigo. Sedaj se organizira nova za taborišči Senigal^.. Štev,17. ---------- Domači glasovi,20.ZI.1945. -------— Str. 2. lia in Servigliano, Osnovne Sole z velikim pridom delajo v vseh taboriščih, kjer je dovoljno število šolskih otrok. Naša skrb bo, da noben otrok, ki živi v sklopu naših begunskih kolonij, ne iz¬ gubi šolskega leta, Kmetske in gospodinjske nadaljevalne šole ter obrtni te¬ čaji lepo izpopolnjujejo izobrazbo našega mladega naraščaja. Več taborišč je organiziralo prvovrstne in prav dobre pev¬ ske zbere, ki so že na koncertih podajali slovensko narodno in u- metno pesem ter pri zaveznikih in med domačim prebivalstvom utrdi¬ li sloves naše visoke pevske kulture. Pomen športa in telesnih vaj so naši telovadci, športni¬ ki. njihovi učitelji in organizatorji pravilno razumeli. Takore- koc iz nič so ustvarili zadovoljive pogoje za stalno vežbanje in priredili celo vrsto lepo uspelih tekem in dragih manifestacij, ki so pokazale tujemu svetu našo telesno kulturo, izvežbanost in organizacijo mladine, beguncem samim pa nudile duhovno razvedri¬ lo in okrepčilo. Skoro v vseh taboriščih, ki jih notranje vodijo Slovenci, stalno delujejo tečaji za učenje tujih jezikov, zlasti angleščine in francoščine. Tstotako prirejajo kulturni delavci po taboriščih predavanja in debatne Ure o aktualnih problemih kulturnega živ¬ ljenja. Skoro vsa taborišča imajo svoje liste, kjer obveščajo o dogodkih doma in po,svetu, ter revije, v katerih se resno razprav¬ ljajo kulturni in socialni problemi. Versko življenje daje izredno tolažbo v teh dneh preiz¬ kušnje, Slovenski bogoslovci so si s pomočjo svojih profesorjev organizirali bogoslovno učilišče v Pragli, kjer redno nadaljuje¬ jo svoje študije. Težko nam je priznati, da doslej še nismo mogli najti sredstev za zadovoljivo rešitev, ki bi omogočala našim visokošol- ceni, da bi nadaljevali povsod svoje študije. Temu vprašanju posve¬ čamo mnogo naše pozornosti in prizadevanj, ali vsled velikega števila prizadetih ne moremo reči, da smo že na poti k uspehu. - (Vprašanje slov.begunskih visokošolčev na Koroškem je med tem že zadovoljivo rešeno). Zdravstvene razmere so bile doslej med begunci zadovolji¬ ve. Kljub zelo pomanjkljivi obleki in obutvi, kljub večkrat neod¬ govarjajoč im stanovanjskim razmeram so slovenske taboriščne druži¬ ne redno nudile sliko zdravih, redoljubnih, snažnih ljudi, ki ce¬ nijo osebno higieno .in red. Neprecenljive zasluge imajo v tem. ozi¬ ru naši zdravniki in njihovi pomočniki. D\ r e taborišči imata tudi svoje zadruge za medsebojno eko¬ nomsko pomoč. Bilo bi naravnost nemogoče omenjati vse večje in manjše akcije, vse znane in neznane požrtvovalne in nesebične prijatelje, ki so k temu zadovoljivemu stanju pripomogli. S posebno hvaležnostjo pa se spomnimo mnogih zavezniških zastopnikov in ustanov, ki nam nudijo stalno pomoč in kažejo sama¬ ritansko in prijateljsko razumevanje za naše trpljenje. Za pomoč mednarodne organizacije UNRRA. prosimo stalno. Je že skoro eno leto od tega,kar je Jugoslovansko podporno društvo v Rimu predložilo v tem oziru prve prošnje v imenu naših sodržavlja¬ nov, ki bivajo v Italiji. Od tedaj so zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev stalno ponavljali to zahtevo pri uradu UNRKE v Italiji v Londonu in v Washingtonu. Iz političnih razlogov je UNRRA doslej • vsako pomoč za Jugoslovane v begunstvu odklanjala. Stotisoči Jugo¬ slovanov občutijo to ravnanje kot krivico napram zavezniškemu na¬ rodu, Ali dejstva ne more spremeniti in moramo prenašati tudi ta udarec mirno in dostojanstveno, V bodoče ne bomo opustili nobene priložnosti in storili vse, da bi UNRRA svoje dosedanje stališče napram nam spremenila. Obrnili smo se na naše rojake v Ameriki za pomoč. Ustano-— vili so posebno organizacijo, ki zbira prispevke. Hvaležni smo za Stev„17» ------Domači glasovi, 20.XI.1945 • ------ Str. 3. to razumevanje in upamo, da bomo občutili bratsko podporo, ko bo najhujša sila. Narodni praznik praznujemo z globoko hvaležnostjo vsem dobrotnikom, prijateljem in našim zagovornikom. Praznujemo ga z iskrenim odpuščanjem našim sovražnikom in nasprotnikom ter s tr¬ dno odločitvijo, da hočemo biti naši domovini apostoli pomirjen- ja in bratstva, socialnega napredka,politične in kulturne svobode. Praznujemo ga v duhovni skupnosti z našimi trpečimi v domovini, kjer upamo, da bomo v bližnji bodočnosti zopet uživali toploto domačega ognjišča. Rim, 29. oktobra 1945. Narodni odbor za Slovenijo; Dr. Miha Krek, predsednik. vera 5 a m o privana zadev a? Socialisti sicer še niso komunisti, vendar imajo nekatere skupne programske točke. Eni in drugi smatrajo vero za "privatno zadevo". Kako pa to praktično izvajajo, pove celovška "Volkšzei- tung", glasilo avstrijske ljudske stranke, ki je dne 11,t.m* pri¬ občila sledeč članek; "V svojem radijskem govoru je socialist tov.Piesch rabil lepe besede, ko je govoril o stališču socialistov do vere in je med drugim tudi dejal; "Mi vztrajamo načelno na stališču, ki je zasidrano v vsakem strankinem programu, da je namreč vera privat¬ na zadeva vsakega posameznika, in nočemo se vmešavati v stvari, ki se tičejo vesti. Vsako pošteno prepričanje bomo spoštovali... Nobenemu pobožnemu človeku nočemo niti malo vzeti njegove vere " To se je zelo lepo slišalo. Mislil pa sem si; Sicer smo od te strani vedno čisto drugače slišali, - spomnil sem se na gibanje za odpad od vere, propagando za izstop is Cerkve itd, - mogoče se je pa pri teh ljudeh le kaj spremenilo? Odkrito priznam, da moje zaupanje ni bilo veliko. In res me je na žalost drugo dejstvo kaj hitro potrdilo o upravičenosti tega mojega nezaupanja. V nedeljo 4.t.m, sem namreč obiskal zborovanje socialistične stran ke, na katerem se je celovški župan G.Schatsmayer, ki je prav tako funkcionar deželnega strankinega vodstva kakor g.Piesch, izrazil v čisto starem socialističnem tonu in dejal; "V našem ma¬ terialističnem svetovnem nazoru za Cerkev ni prostora. Mi pritr¬ jujemo Heineju; Nebesa so za angelčke in vrabce." Kaj je zdaj res? Ali je g.Piesch govoril resnico, ali g. Schatzmayer?" 18.t.m. pa se je socialistični tednik "Neue Zeit" zopet pobavil z verskim vprašanjem in med drugim napisal; "Kot pravi demokrati se ne sramujemo zavzeti do vere pra- ve-ga stališča! Spoštujemo in trpimo poštena notranja verska prepričanja vsakega poštenega človeka, Za nas je le važno, kakšna dela bo do vršil na tem svetu in, če hoče biti član nove človeške družbe,ki naj nastane. Zato vztrajamo na stališču, da nimata vera in politika ničesar skupnega. Verske družbe naj se ne vmešavajo v državne posle, država, pa ne v verske zadeve! Svobodo verskega prepričan¬ ja je sestavni del. demokratične svobode mišljenja. Vzgoja mladi¬ ne je možna z verskim poukom, pa tudi brez njega. Predpravice za' nekatere veroizpovedi so nepotrebna stvar." Kakor v odgovor na to je "Volkszatung" napisala samo sle¬ deče; "Britanski min.predsednik Atlee je v torek govoril pred a- meriškim kongresom in je začel svoj govor z opominom, naj se omi¬ kani svet povrne k osnovnim načelom krščanstva, prodno bo prepoz¬ no ! Tako govori britanski delavski voditelj, zares resno mi¬ sleč človek, in ne pravi; "Vera je privatna zadeva!" Štev.17« - Str.4. Domači glasovi, 2.0.XI »1945* "MNOŽICA JE POZABILA PLOSKA¬ TI". Dopisnik Kolumbi jskiavradlj- ske družbe je iz Moskve takole poročal v Združene države o Sta¬ linovi odsotnosti na proslavi "dneva revolucije"? "Pred vojno so na današnji dan strumno ko- ■ rakali 6ez moskovski Rdeča, trg moskovska posadka in častniška šola in v lepo urejenih forma¬ cijah se je vozilo topništvo in oklopniki.Letos pa je bilo čuti¬ ti spremembo, ki j