Današnla šlevilka obsega 12 slranf fn sfane 3 Din. Leto VIL, štev. 109. Celfe, sofooia 3. okiobra 1925. Poštnina plafiana o gotoyin!. Naročnina- Zq Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 8* Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. SPosamezna Stevifka I Din. Iznafa v foreb« L®irte& in soboto. Redakcija in upravai Strossraayerjeva ulica 1, pritl Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po 8talnem ceniku. Korak na levo v Angliji? Na velikem shodu angleške de- lavske zveze »Trade Union« v Scarbo- rough-^ ki se je vršil nedavno, ie bila Mac Donaldova reformistična desnica preglasovana in poražena. Kongres je namreč s 3,082.000 glasov proti 79.000 glasom sprejel izrazito resolucijo, ka- tera z ostrimi in jasnimi besedami obsoja angleSki imperijalizem in daje narodom britanskega imperija popolno pravico, da se bore za svojo svobodo, oziroma za popolno ločitev od britan- skega carstva. S tem je bila obsojena Mac Donaldova pomirljiva in kompro- misna politif-ra. Zanimivo je, da je bila še pred enim letoin večina delavstva na Mac Donaldovi strani. Ta nagel preokret je jasen znak, da se delavsko gibanje v najbolj industrijski in najvplivnejši svetovni državi naglo radikalizira. Tudi za kontinentalni socializem bo imel ta pojav sigurno velik pomen. \z Anglije poročajo dalje, da je posebna komisija »Trade Union« pre- iskala proslulo pismo Zinovjeva, ki je največ pripomoglo k lanskemu Mac Donaldovemu porazu. Ta komisija trdi, da je pismo falzifikat. Koliko je resnice na trditvi, je težko reči. Mac Donaldovci so se namreč resno nagibali k mnenju, da je pismo pristno. To so značilni pojavi, ki kazejo, da je komuni^tičeu vpliv med angle- škim delavstvom močnejSi nego si mislimo. Popolna radikalizacija angle- škega proletarijata, ki je izvrstno or- ganiziran, bi utegnila imeti nedogledne posledice. Dočim na kontinentu komu- nizem pojema, oziroma kot bolj umir- jeno spoznanje leze v narode, tako da jih burni in prevratni način ruske po- litike ne straši več toliko, a tudi ne zanima posebno, se je ta doktrina v Angliji zelo okrepila. In to utegne imeti za Anglijo ve- like posledice, ker koncem koncev tudi doktrina komunizma ni tako abstraktna in nepraktična, da se ne bi dala udej- stviti v velikih potezah. Ker pa je An- glija matica parlamentarizma, ki ga drugod radi posnemajo, ni morda več daleč čas, da postane geslo proti po- litičnemu in gospodarskemu imperi- jalizmu moda. Potem bi pa siabo proSIe države, ki hočejo biti gospodarice nad sosedi blizu in daleč, a bi bile skromne sile, čim bi bila provedena božja pra- vica, da more in sme imeti vsak to, kar mu je dano od večne narave. Politika. V KRALJEVSKA DVOJICA V BEOGRADU. Kralj in kraljica sta do- spela v četrtek ob 4. popoldne v Šibe- nik. Prebivalstvo, ki se ga je zbralo iz mesta in okolice mnogo tisočev, je pri- rejalo vladarski dvojici navdušen sprejem. Postavljen j.e bit slavolok z napisom: »Aleksandre, čitav Šibenik je Tvoj!« Kralja so pozdravili pred- stavniki oblastev in vojske. Ob 8. zve- čer je zapustila kraljevska dvojica ob velikih ovacijah Šibenik z dvornim vlakoni in se odpeljaTa po liški želez- nici proti Zagrebu, odnosno Beogra- du, kanior dospc v petek zvečer. Dasi jo kralj Aleksander izrazil žcljo, naj se njemu in kraljici ne pripravlja slavnosten sprejem., so Beograjčani vseeno vidno izrazili svojo fjnbezen do vladarske dvojice in so iz lastno inici- jative okrasili hiše z zastavami in ze- lenjem. p RADIG SE JE VRNIL. Stjepan Radič je v sredo v spremstvu žene in zasebnega tajnika dr. Krnjevica pri- spel v Zagreb. Na kolodvoru so ga sprejcili mž. KooUIA;., d±. i-uxiitu iu Rudolf Herceg. Radic je izjavil, da je prineser iz Ženeve najlepše utise. In- direktno je dementiral poročilo beo- grajske »Poli-tike« o njegovih izjavah glede Maccdonije. Vendar njegov de- monti ni ravno kategoričen, ker dobro ye, da sta njegovemu predavanju pri- sostvovala znnanji minister in posla- nec Vasa Jovanovic, ki namerava v skupščini staviti tozadevno interpela- cijo. p SPORAZUM Z BOLGARSKO. Znnanji minister dr. Ninčic je podal poročevalcu sofijskega lißta »Stobod- na reč« izjave o balkanski zvezi. Po njcgovcm asebnem nmenju je zveza balkanskih držav važnejša nego var- nostni pakt. Glede razmerja do Bol- garske ie izjayil, da so podani vsi mo- meati aa sporazum. Pogajanja pa se začno pozneje. Izrekel je tudi upanje, da fco med Jugoslavijo im Grško skle- ujen prijateljski pakt. p DOLOČILA GARANCIJSKE- GA PAKTA. Kakor poroča diplomat- ski dcpisnik »Sunday Times« jo na- cit garancijskega pakta, kakor so ga izdelali juristi, le kratek dokument. Biötvene tocke se nanašajo na slučaje takozvanili flagrantnih napadov. Te .so: 1. Poškodbe, povzročene v velikem stJJu na inejali držav, ki so podpisalc ugovor, po vojaških silah kake druge države. 2. Vojaško koncentriranje v onih pasovih, ki so bill demüitarizira- nj, če tako zbiranje čet kaže namen, napasti sosednje ozemlje. — Druge klavzule se tičejo vstopa Nemčije v Društvo liarodov. V obeh zgoraj navc- denih slučajih bi imela Velika Brita- nija ali druga garantnjoca država pravico, napasti krivca z oboroženo močjo in na ta nacin zaščiliti nedolž- no državo. p ČIGERIN- DELA. .Izvestija« priobčiijejo dasjši komentar k obisku Čicerina v Varšavi in pravijo, da je njegov obisk logična posledica sovjet- sky mirovne politike in gospodarskega zbli./anja s Poljsko, List pozdravlja spremembo poljske politike v svrho skopnega delovanja s sovjetsko Rusi- jo, \i je našfo prvi izraz v nedavni i veditvi obmejnih sporov. Brzanje yJi'iKk:^ ofid:ch:Ah Jcrogov in .»^."iio-u oh priliki čičerinovega potovanja skozi Poljsko kažo pravilno nmevanje dalekosežnosti ¦eventuelnih gospodar- skih posledic za Poljsko. Sovjetska Rusija ima z vsako državo posebne odnošaje in vsaka država ima svoje posebne interese v sovjetski uniji, ki hoče žketi z vsemi evropskimi država- mi v mini. — V istem listu pise Ra- dek o razlogih, ki silijo Pol'jsko k zbli- žanju z Rusijo. Pregovori za varnost- ni pakt dokazujejo, da je Poljska osamljena in da ne more račnnati na pornoc antaute. Zveza z Romunijo je nevarna, dokler ni rešeno vprasanje Besarabije. Vel'ika Britanija ovira zvezo med Latvijo, Estonsko in Polj- sko. Možnost nemškega pritiska v zve- zi z notranjimi gospodarskimi težko- čami sili Poljsko k Rusiji. Radek za- gotavlja, da sovjetska Rusija nima namena razdeliti Poljsko. Rusija mo- re delovati le na to, da se ustvari ne- razdeljena sovjetska Pol'jska, do Cesar pride čim se bo pojavila komunisticna1 revolucija v Nemčiji. — Jasno je tu- di, da so Rusija živahno zanüna za vse zadevc, ki so v zvezi z yarnostnim paktom in s konferenco v Locarnu. Da so sqvjeti na stvari zelo interesira- ni, se vidi tudi iz tega, da bi mogle v slučaju vojne proti Rusiji korakati če- to drugih držav preko nemškega ozem- Ija, ako bi vstopila Nemcija v Zvezo narodov, ne da bi se spremenil cl. 16. statutov Zveze. p. KOMUNISTICNA CENTRA- LA V BELGIJI. »Etoifc Beige« do- znava, da se Karl Radek že dalje časa nahaja v Belgiji. Krožiijo govorice, da se ustanovi v Belgiji centrala ko- miinistiČnili organizacij. Kot sedez centralo je bil izbran Antwerpen, od- koder bodo vodili komunistično revo- lucijonarno gibanje v AngTiji. Da iz- vede ta načrt, je moskovska vlada od- poslalä specijalista Radeka v Belgijo. p KOMUNISTI V ROMUNIJI, Romuhska policija je odkrila komu- nistično zaroto. Zarotniiki so name- ravali med moldavskimi in besarab- skimi kmeti organizirati upore. Pri- pravljali so proglase na kniete in de- lavce, v katerih jih pozivajo, da so uiJivjo proti reakcijonarneiim režimu. Posebno pridno so agitiraJi med voja- ki in mornarji. Policija je arctirala voditelja upornikov. Na podlagi nje- fiovih izjav so oblasti odkrilc v Galacu zarotniško organizacijo, ki je imela več podružnic po pocložeTskih mestili,- a v prvi vrsti y Besarabiji. Dognale so tudi, da je organizacija prejela iz Moskve več tisoč dolarjev. Zahtevate - li povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih ^ MNovo Dobo" # J. Bussg - Palma: Žrtev naključka. (Poslovenil P. H.) (Konec.) Končno sem se ustavil prcd glo- §ovo sečjo, ki je mejila gozd od polja. e vedno sem čul vpitje in zvonenje, pa ko sem pazno poslušal, sem opazil, da prihaja iz moje lastne krvi in da tem glasovom ni mogoče uiti, ce ne grem * kar za vedno s sveta. Kaj naj pa še pocnem na njem ? Saj mi bodo povsod klicali v pozdrav tat in mo- rilcc; sit sem bil že tega bednega življenja. Obrisal sem si obraz in si ogledal drevesa okoli sebe. Nekaj korakov od seči je stal hrast, ki je molel v pri- merni višini krepko vejo od sebe. Odvežem si hlačni jermen in splezam na vejo. Ko pritrjujem jermen, da si naredim zanko za svoj nesrečni vrat, se slučajno ozrem^ v sec. In v seči[ gospod, visi nekaj in ta pogled me spravi čisto iz ravnotežja. Zaženem se nizdol kot jastreb na kure, sežem v grmovje in — mislite si, gospod, kaj izvečem? — zajčji meh, gospod! Zajcji meh, ves trohnel in vlažen, sam smrad ga je bil. Toda na zadnji nogi, gospod, je bingljala moja ruta in njen konec je bil tako kovinski in težak kot takrat pred tedni! — Nisem za- vriskal, gospod, ampak jcl plakati. Solze so se mi udrle iz oči, da se mi je vse telo kar stresalo. Dolgo sem plakal, gospod, tako dolgo, da mi je bila duša spet svobodna in sem se spet čutil človeka. Nato sem razvozlal ruto in poštel vsebino. Bilo je vse do beliča. Zajec se je najbrže pri poskusu, da prodre skozi see, z ruto zamotal in zapletel v grmovju in žalostno poginil, ne da bi ga bila živa duša videla. Oh, gos- pod, kako se mi je sice radovalo pri cvenku denarja, ki mi bo spet vrnil cast in vse popravil! Glasno zvonenje je utihnilo in beseda morilec mi ni nič zvenela v ušesih. Če sem koga ubil, sem si dejal, hočem se za ta an spokoriti pred Bogom in sodnikom. Saj nisem storil namenoma in le v popolni nezavednosti kot človek, ki so mu prizadejali po krivici toliko trpljenja. Zadeva z denarjem mi mora biti zdaj važnejša! Tako sem si mislil, in ker sem bil upehan od pretepa in teka, se nisem takoj dvignil, ampak se igral po suhi, rjavi travi z novci, da so lepo žvenkljali, in si slikal bo- dočnost z najlepšimi barvami. Kako bom srečen, kadar stopim pred starcga pismonošo in mu porečem: »Vidiš, starec nisem Iopov. Tu imaš svoj denar!« Kako bodo vsi ljudje naenkrat uvideli, da so mi delali krivico in kako bodo spet dobri in prijazni z menoj! Oh, gospod, gledal sem ves blazen na denar, ki sem ga bil srečno spet našel, sc igral z njim in polagal novec poleg novca v dolgi vrsti po tleh ali pa ga kopičil v svoji roki in bil sre- čen kot otroci, ki se igrajo s pisanim stcklom, tako da sem pozabil na ves vset okoli sebe. Kako dolgo sem sedel tako, ne vem prav dobro. Planil sem pokoncu, ko sem začitil gorko sapo iz konjskega gobca v tilniku in se je oglasil nad menoj smeh, kot če za- kavdra puran. Po mehki poljski poti je bil prijahal orožnik tako tiho do mene, da v svoji |zamišljenosti nisem prav nic opazil. Zdaj se je smejal in debeli trebuh se mu je majal v sedlu. »Ali Jakec, Jakec,« je menil, »tako smolo pa morete samo vi imeti! Prav jaz moram priti mimo, ko štejete pri- kriti denar!« In hop! skoči vzlic svoji debelosti kar iz stremena preko mene, me vklene in žene kot živino nazaj k sodišču v ječo. Zastonj sem poskušal, da mu pojasnim slučaj. Samo smejal se je, da se je čulo, kakor da bi kdo stresal krompir v klet, in ponavljal: >Da ste takšen lisjak! Takšen lisjak!« Tedaj je bilo zame vse končano, gospod! Ne samo orožnik in ljudje, ampak tudi sodniki so enako mislili. Neverjetno je že bilo, da bi mi bil zajec utekcl z denarjem; da bi pa bil našcl denar takoj tisti dan, ko so me izpustili, ne da bi ga bil poprej sam skril, se je zdelo vsem drzna izmišljo- tina. Zaradi udarca z nožem, |ki sem ga prizadejal onemu med pretepom, so me oprostlli, ker sem bil v silo- branu. Toda zaradi poneverbe, ki je nisem nikdar zakrivil, kakor gotovo je vsegaveden Bog v nebesih, sem prišel v ječo! Sleči sem moral uniformo in že trideset let se potikam samotno po svetu kot volk, gospod, in le še gozd mi je domačija.« Končal je svojo povest. Male, rdeče oči so nekaj minut topo strmele predse. Jaz pa sem si mislil, da morda niso bile tako rdeče samo od ledenega vetra, ampak tudi od najbridkejših solza, kijihčlovek sploh more pretakati. Obdaril sem starca in odšel je v zimski dan. »Slepar je,« mi reče gostilničar, ko sva bila sama v sobi. »Pravijo, da je bil res nekdaj gozdar in da je tudi doživel nekaj podobnega, toda ali ni treba bolj verjeti gosposki |kot tak- šnemu potepuhu?« Gotovo! Morda je bil slepar! Pa ko bi bil vendarle po nedolžncm ob- sojen? — Ce se je stvar dogodila tako, kot mi jo je povedal, kdo drugi St ran 2 »NOVA D 0 ß A Sttiv, 109. Celjska kronika, c Današnjo sokolsko prilogo je uredll naš vneti sokolski delavec g. dr. Milko Hrašovec. Sokolstvo mu bo hvaležno za trud, s katerim je zbiral stare zapiske, da jih v originalu poda in ustvari sliko postanka in razvoja sokolskega društva v Celju. c Za narodne, kulturne in soci- jalne namene .,. Pod tern naslovom smo v zadnji številki kot kronisti ob- javili volila rajnega g. dr. Josipa Ser- neca. Sedaj pa smo prejeli od g. dr. Gvidona Serneca v Celju v tej zadevi v imenu dedičev dopis, ki ga rade volje priobčujemo, tem rajši, ker obeta še tudi za druge dobrodelne namene razne lepe vsote. Pismo se glasi: Cclje, dnc 1. 10 1925. — P. t. ured- ništvu »Nove Dobe« v Celju. — V številki 108. z dne 1. 10. 1925 Vašega c. lista ste objavili, da je moj rajni oče dr. Josip Sernec volil za Čitalnico K 400'—, za Sokola K 2001— in Di- jaški kuhinji za bodoči Dijaški dorn K 200'—. Pri tem se ni omenilo, da so bila ta volila določena v oporoki z dne 14. 2. 1912. Takrat je šlo za zlate krone, ki odgovarjajo in sicer: 4001— K znesku po Din 40001—, 200'— K znesku po Din 2000—, tako, da se bo izplačalo na volilih v ta na- men Din 3000"—. Dediči nameravajo plačati tudi za druge dobrodelne na- mene razne vsote, prosim pa, da se s sličnimi objavanii počaka vsaj do konca zapuščinske obravnave. — Z odličnim spoštovanjcm dr. Gvidon Ser- nec 1. r.« c Ljudsko vseučilišče v Celju. Prvo predavanje se bo vršilo v pon- deljek 5. t. m. ob 8. uri zvečer v risal- nici deške meščanske sole. Predaval bo zdravnik g. dr. Rebernik »O po- vzročiteljih nalezljivih bolezni«. Opo- zarjamo cenjeno občinstvo na to zelo zanimivo predavanje. Vstop dovoljen tudi nečlanom. c Klub naprednlh slov. akade- mlkov v Celju sklicuje za soboto 3. oktobra ob osmih zvečer v rdečo sobo Narodnega doma sestanek vseh ak- tivnih klubovih članov in gg. starešin. Namen sestanka je dolocitey smernic klubovega kulturnega in družabnega delovanja. c Občni zbor Glasbtne Matlce v Celju. Letošnji redni občni zbor se bo vršil v sredo, dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih »Glasbene Matice« Slomškov trg št. 10/1. z običajnim dnevnim redom. Vabimo vse one, ki se zanimajo za razvoj glasbene sole in glasbeno umetnost sploh, da se udeležijo občnega zbora v kolikor mogoče obilnem številu. — Odbor. c Rävnateljstvo sole Glasbene Matice prosi ccnj. starše, da redno preglcdujejo kontrolne zvezke svoiih otrok, ker namen teh zvezkov je stik med domom in solo ter obenem in- formacija o dobrem ali slabern na- predku gojenca. —•- Rävnateljstvo. c Gremij trgovcev v Celju opo- zarja Clane na doloäla § 17. cestno- policijskega reda za mesto Celje, ki se glasi: »Izobešanje in razstavljenje blaga na ulicah, javnih prostorih ter v vežnih vhodih je dovoljeno le v za- prtih izložbah in s predhodnim pri- stankom. Izobešanje za prodajo na- menjenih predmetov izven izložb, tako, da visijo na ulico, je strogo prepo- vedano. Prestopki tega paragrafa se bodo kaznovali po § 20. cit. cestno- policijskega reda.« c Živinozdravniška privatna pra- ksa. Prejeli smo in objavljamo: »Z ozirom na tozadevno notico v Vašem listu, dajem na znanje, da zasebni živinozdravnik Josip Keluc na Brcgu občina Celje okolica po odloku veli- kega župana mariborske oblasti z dnc 22. septembra 1925, br. 5071 nima dovoljenja za vršenje veterinarske pri- vatne prakse v mariborski županiji. — Srezki poglavar v Celju, dne 27. IX. 1925. Žužek 1. r.« c Smrtna kosa. V petek, dne 2. tm. dopoldne je umrla v javni bolnici ga. Ernestina pl. Tertain, soproga vpo- kojenega avstrijskega podmaršala, v starosti 58 let. c UMRLI V MESECU SEPTEM- BRU. V mestu: Mari ja Arzenšek, 78 let, mestna uboga; Hansi Sadniik, 32 let, soproga zobozdravnika; Marija Tisch, 80 let, vdova ravnatelja meš- caiiske šote; Alojzrja Bouha, 65 let. vdova clrz. pravdnika; Kilian Evgen Čermak, 6 mesecev, otrok ključavni- čarskega pomočnika. — V bolnici: Si- mon Zajec, 42 let, posostnik, Špitalič; Tcrezija Novak, dninariica, okolica Ce- lje; Helena Pinter, 54 let, zasebnica, okolica Cerje; Josip Strasek, 38 let, diimar, Sv. Peter na Medv. selu; Fra- njo Guček, 50 let, najemnik, Žalec; Melhior Arnšek, 22 let, pisatelj, Celje; Franc Šumer, 16 let, deTavec, Ljubeč- iia; Marija Buksok, 24 let, Sv. Florjan pri Rogatcu; Eliza Tiiršek, 55 let, za- .scbnica, Rceica ob Savinji; Franc Kocjan, 24 let, godbenik, Babnareka; Ivan Ivačič, 42 let, krojaški mojster, Celje; Terezija Perehjin, 56 let, zaseb- nica, Zidani most. — Vseh mrftcev je 17; od teli je umrlo 5 v mestu in 12 v bolnici. c Tukajšnja podrnžnica Prve hrvatske štedlonice posluje od 28. septembra naprej v svoji novi palači pri kolodvoru. 938-4-3 c JužnoStajerska hranilnica v Celju se preseli v dneh 5. do 6> ok- tobra v lastno hišo Cankarjeva ulica št. 11 nasproti pošti. Redno poslo- vanje prične 7. oktobra. 967—3—2 c Proslava 35 letnice Sokolskega društva v Celju. Nedelja 4. oktobra 1925 bo praznik za Celje. Saj bodo sokolske prireditve nudile lep užitek. Priznana ljubljanska godba priredi po prihodu ljubljanskega vlaka obhode po mestu. Dopoldan bodo skušnje na dvo- rišču mestne osnovne sole. Istočasno se bodo prodajale po mestu cvetice. Za promenado bo skrbela zopet godba s promenadnim koncertom pred kolo- dvorom. Ob 15. uri bo nastop vseh oddelkov na telovadišču. Moška in ženska deca nastopi z župnimi vajami za leto 1925. Tudi moški in ženski naraščaj nastopi skupno s telovadnimi plesi po jugoslovenskih motivih. Se- stavil jih je načelnik sušaškega Sokola Boras. Izvajali jih bodo najbrž na vse- sokolskem zletu v Pragi 1. 1926. Tudi članice nastopijo s prostimi vajami za praški zlet. Istotako moški naraščaj, ki nastopi razen tega še z ritmičnimi vajami »U boj« kot svojo treijo točko. Člani nastopijo tudi z več točkami: Z orodno telovadbo, ki bo prav zanimiva, ker nastopijo deloma novinci. Dalje s prostimi vajami, s katerimi so tekmo- vali v Beogradu, razen tega pa še s simboličnimi vajami po »Napreju«, ki jih je sestavil brat Murnik. — Proslava 35 letnice našega društva privabi mnogo gostov iz drugih krajev. Napovedali so se že številni gostje iz Ljubljane, Ma- ribora in Zagreba. Pride izbrana družba; na meščanih in okoličanih pa je, da z lepo udeležbo na proslavi pokažemo, da vemo ceniti sokolsko delo. Praški vsesokolski zlet se bliža, fonda zanj pa še ni. Jugoslovenska Matica podružnica v Celju vabi vsa celjska kulturna dru- štva, da pošljejo svoje zastopnike v pondeljek ob 6. uri v Narodni dom (rdeča soba) k razgovoru glede prire- ditve akademije, katera se bo vršila dne 10. oktobra t. 1. v veliki dvorani Narodnega doma. c Kino Gaberje. »Nibelungi«, nemški narodni film iz XIII. stoletja je prispel. I. del tega velikega filma se predvaja v petek 2., soboto 3. in nedeljo 4. oktobra. II. del se igra v pondeljek 5., torek 6., sreda 7. in če- trtek 8. oktobra. V pondeljek 5. okt. 2 predstavi. Predstave ob delavnikih ob 8. uri, nedeljah in praznikih ob pol 4., pol 6. in 8. uri. Ne zamudite si ogledati ta krasen film. c Šaljlva vinska trgatev se pri- redi v nedeljo 11. oktobra 1925 ob 3. uri popoldne pri Spajzerju na Lavi. Zabave bo dovolj. Svirala bo pa tam- buraška godba iz Smartna v Rožni dolini. Seveda se bo točil dober vinski most in pridno obiralo grozdje. —990 c Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Celju zbira divji kostanj ter plača zanj oziroma za nabiranjc istega po mestnih nasadih po 20 par za kg. Vsakomur, ki razpolaga s tem blagom, se priporoča, da ga odda pri mestnem vrtnarju najdalje do 10. ok- tobra 1925. c Mama Braniborova pravi, da je ate Tone zaklal za vinsko trgatev, ki bo 4. X. ob 7. uri zvečer z vsem spremstvom D. K. C, velikega prašiča, iz katcrega je naredil prav dobre ri- ževe klobase in »cvrtne klobasice«. Dopadle se bodo gotovo vsakemu, saj jih bo mogel zaliti z novim Bizeljča- nom ali starim vinom — po volji. Zato v nedeljo zvečer vsi v gostilno »ateka« in »mame« Braniborove. -965 V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL« se vrši vsak večer salonski koncert pod vodstvom kapehiika gosp. Silbersteina. Mestno gledališče. Torek dne 6. oktobra: Ivan Can- kar: Pohujšanje v dolinl šentflor- janski. Farsa v treh dejanjih. — Go- stovanje ge. Saričeve, članice Na- rodnega gledališča v Ljubljani v vlogi Jacintc. — Začetek ob 20. uri. — Pred- prodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek. Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v IV. cötrtletju 1925, (Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) 1. Stanovanjski izkazf. Do dne 30. novembra 11. morajo vsi posestniki hiš v ljubljanski in ma- riborski oblasti vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih dav- čnih oblastvih hišne in stanovanjske izkaze, če so hiše dane v najem ; za v najem ne oddana poslopja pa za- znamek prebivalcev takih poslopij. Tiskovine se dobivajo brezplačno pri vseh davčnih oblastvih in davčnih uradih. II. Davek na zaslužek telesnih delavcev. S 1. aprilom t. 1. se je uvedel v naši državi davek na zaslužek onih onih telesnih delavcev, ki so stari nad 18 in izpod 65 let, ako zaslužijo na leto preko 5.000 Din. Izvzeti so le sezonski kmetijski delavci (dninarji). TlnnPC nci na sportno vcselico UmiPO Wai m v ^celjski dom". more v tem slučaju vedeti res kaj zanesljivega o njem kot on sam? Kvečemu pač še vrane in kanja, ki gotovo ne bodo odprle kljunov, da bi pričale zanj s človeškim glasom. Do- kler pa te ne izpregovore, se ne mo- rem otresti misli, da so morda ven- darle nevidne roke, ki predejo tako tenke, temne mreže, da se mora tudi nedolžni vanje zaplesti in nesrečno poginiti. 0 starih slovanskih bogovih. Za vse narode, ki hočejo spo- znavati svoj razvoj, je vsekakor zlasti važno bajeslovje, ker se more v njem najti ali zaslutiti tudi ono, Cesar niso zabeležili anali in kronisti. Naše slovansko bajeslovje ni za- dostno proučeno, toda še dandanes najdcmo v našem narodu običaje, ki izhajajo iz najdavnejših časov. Mnogo teh običajev temelji na našem starem bajeslovju. V naslednjem nekoliko bogov: Horsi, bog starih Moskvičev. Njegova soha nas spominja na Satira. Ni znano, kakšen bog je bil in kaj sc mu je pripisovalo; ohranjena sta samo njegovo ime in soha. Izgleda, da je predstavljal neko kombinacijo med človekom, kozlom in psom, ker ima poleg pravega satirskcga telesa s koz- jimi nogami pasjo glavo in kozlove rogove. V roki drži žezlo, slično pre- slici za volno, ki označuje njegovo moč nad Ijudmi in živalmi. Bohuta: po vsej priliki bog za» kona. Brada in zalisci naj bi značili plodovitost, leva roka, ki je položena na srce, in obroč, ki ga ima v roki, pa zakonsko zvestobo in srečo. Soho so našli v Šleziji pri kopanju uekega studenca. Zgrajena je iz trdega sivega granita, ki jasno priča o sohini starosti. Bizon, bog starih Moskvičev. Soha ima živalsko glavo z iztegnjenim jezikom, dočim je ostali del telesa človeški, z močno povdarjenimi žen- skimi prsi. Glava je zelo slična kravji. Tega boga so častili v moskovskih oblastih do devetega stoletja. H o 1 c i in H o 11 i sta dva bogova starih Slovenov in Vendov. Rirnski zgodovinar Tacit jih irnenuje Kastorja in Poluksa, vendar pa izgleda, da jih je sam tako imenoval, ker manjka vsaka vsled, da bi jirna bili pripisovali lastnosti Kastorja in Poluksa. Tacit pripoveduje, da so bili svečeniki teh dveh bogov same žene. Bogova sta prebivala na pečinah in ravno tako tudi njune svečenice. Rugivit, vojni bog starih Slo- venov in Vendov. Nekaj njegovih ogromnih lesenih ali kamenitih soh je stalo po raznih mestih. Te sohe jasno pričajo, kolik upliv je imel Iztok na tedanje Slovene: poleg navadne glave ima še sedem drugih, ki so zvrščene v obliki piramide, pokriva jih pa ogro- men železen klobuk. V desni roki ima gol meč, ob pasu pa z jermcnom pri- vezanih še nekaj mečev in sabelj. Nje- gova moč je bila mestoma omejena in se je ravnala po vojni srcči starih Slovenov. Radgost in Svantevit. Ni mogoče točno ugotoviti, katerega teh dveh bogov predstavljajo najdene sohe. Svantevit je najveqi bog zapadnih Slovenov in ima vse lastnosti dobrega in zlega boga, za njim pa pridejo vsi ostali: Radgost, Pcrun, bog groma in drugi. Svantevit zapoveduje vscm, ima mnogoštevilno rodbino in vlada ves svet. Zlasti ljubi siromake tcr jim po- deljuje slavo in moč, dočim bogataše prezira in jim škoduje v vseh njiho- vih početjih. Cetudi je bog vojiic Ru- givit, je Svantevit vrhovni gospodar. Radgost je bog starih Srbov. On je predstavnik časti in veličine, a bil je islotako bog vojne. Neko spo- ročilo pravi, da je bila njegova soha obložena z zlatom in srebrom, na glavi pa je nosil orla ali sokola. Na prsih je imel sliko volovske glave, ki je najbrž najstarejši srbski grb. Crni bog je najvišji vseh zlih bogov, ki bivajo pod zemljo in pri- našajo ncsrcčo. On je hud, zloben, pripravlja vsakemu zlo in vsakdo se ga boji. Že po izdelavi njegove sohe je razvidno, da ga nikdo ne mara. On je prava ovira Svantevitu, ki jo poosebljenje vsega dobrega. Neznani ste imeni dvojice mladih bogov, kojih sohe predstavljajo mla-, deniča, držečega v rokah že znani simbol zakonske sreče in zvestobe: železni obroč, dočim vidimo na glavi drugega mladeniča simbol, ki isto po- meni: golobji par. Po sporočilih so nosili take bogove v hiše ženinov in nevest, ki so bili potem deležni vse sreče, ljubezni in velikega števila otrok. Ti bogovi naj bi jih bili branili vseh uezgod. R u s a 1 k e so čarobne vile, ki žive stalno v vodi ali v rnorjih. Nji- hova lepota je nadzemeljska. Rusalke se nikomur ne prikazejo. Kdor pa jih kedaj vidi, se tako zaljubi, da postane nesrečen in ne more nikoli več ljubiti umrljivo žensko. —rp— Razširjajte „Novo Dobou! štcv. 109. NOVA D 0 B A« Strau S Za telesne delavce, ki so zavezani temu davku, se smatrajo poleg poslov in slug vsi obrtniški in trgovski po- močniki in vajenci, industrijski delavci i. t. d. brez ozira na spol. Davek, ki naj nadomesti dohodnino, znaša s pri- bitki, invalidskim davkom in vojaško komorsko doklado vred 3.3 °/0 od ko- smatega zaslužka. Davka prost je edino zaslužek za čezurno delo. Zaslužku pa je prišteti tudi naturalne prejemke. Glede ocene naturalnih prejemkov jc generalna direkcija neposrednih dav- kov odredila, da sc mora vrednost proste hrane gibati med 240 do 480Din, vrednost prostega stanovanja pa med 60 do 120 Din mesečno. Za davek jamčijo delodajalci. Za telesne delavce, ki so v službi pod- jetniških, stavbenih, industrijskih in tovarniških obratov sploh, dalje v ho- telskih in restavracijskih podjetjih in v veletrgovinah, poberejo delodajalci davek ob izplačilu zaslužka in ga s posebnim seznamom v dveh izvodih odpremijo davčnemu uradu takoj po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci morajo za vsa- kega delavca ob sprejemu v službo tekom leta predložiti davčnemu ob- lastvu prijavo za odmero davka. Davčno oblastvo odmeri na podlagi prijave davek in delodajalec mora od- merjeni davek v Cetrtletnih obrokih odpremljati davčnemu uradu z davčno knjižico dotičnega delavca. Do konca januarja vsakega leta pa morajo taki delodajalci predložiti prijave o za- služku, izplačanern delavcem v pre- teklem letu. Ti delodajalci pa so upra- vičeni, ako to želijo, davek — enako kot veleobrati — odpremljati mesečno s seznamom. Do kdaj in na kak način je od- premiti davek za nazaj in podrobnosti za odpremo tega davka v bodoče ob- javi finančna delegacija v Ljubljani v najkrajšem času s posebnim razglasom v Uradnim listu. (II. Davek na poslovnl promet. Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo opravljenega prometa (poleg podjetij, ki javno polagajo račune in družbe z omejeno zavezo vsi obrati, katerih promet je presegel v letu 1923. vsoto 360.000 Din), so dolžni, odpre- miti davek za III. četrtletje 1925 do 30. oktobra 1925 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim po- zivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne occne in rednostnih glob. Kdor vloži nepravilno prijavo, izcjubi pravico pritožbe. IV. Dospelost direktnlh davkov. Dne 1. novembra dospo v pla- čilo vsi dircktni davki za IV. četrtletje 1925. Davčni uradi so upravičeni, jih prisilno izterjavati, ako se ne plačajo v 14. dneh po dospeiosti in zaraču- navati poleg 12% zamudnih obresti še za opomin 4°/0 terjanega zneska. V. Dopolnilna prenosna taksa. Od dopolnilne prenosne takse v ietnem znesku nad 500 Din je plačati tretji obrok od 1. do vštetega dne 15. oktobra 1925. Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roku, plača poleg redne takse 12% obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepoložene takse. rrOH UUtUlllUflll uspehorn samo 50— wlfii4nnnif noi// kar priznavajo vsi »VHuMOV CaJ« strokovnjaki. - Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah Proizvaja: Kem. pliarm. laboratory Mr. D. VILFAN, Zagreb, Ilka 240. A. č s Sworn doiiiovinei ,r * SPREJEM V VIS JO SOLO \0JNE AKADEMIJE. Po odredbi vojncga mmistra so kot slušatelji med diugnni sprejeti v viSjo solo vojne akademije: artiljeriijski kapitan Peter Kiler, artiljerijski podporocnik Milan Prosen, pehotni kapetan Mirko Gre- goric in artiljerijski podporocnik An- ton Desnica. š V N1ŽJO SOLO VOJNE AKA- DEMIJE so s 1. oktobrom sprejeti kofc gojenci: Dragotin Prosen, Miha Bro- lih. Salvko Uršič, Rudolf Svenšek, An- ton Cimerman, Ivan Hoeevar, Ivan Vik, Dragotin Žerjai, Viktor Benedik, Sava Poljanec, Ivan Štrukelj in Miloš Cundrič. š ELEKTRIČNA CENTRALA V TRSTU. Tržaška mestna občina je sklenila z neko italijansko električno družbo pogodbo glede velike električne centrafe, ki bo proiizvajala dnevno 75.000 HP in bo največja na evrop- skem kontinentu, š KJE SO OBLJUBLJENE SLO- VENSKE SOLE? Leta 1919. je bil mod slovenskhn Ijudstvom. v Julijski Krajini razširjen oglas, ki je zagotav- ljal, da da Italija, velika država svo- bode, Slovencem iste državrjanske pravice kakor vsem drugim svojim dr- žavljanom, in da jim da sole v mate- rinskern jeziku, več nego jih je dala Avslrija. Italiija se je borila za svobo- do vseh od Avstrije tlačenih naroclov. Tako so pisali in obljubljaH pred še- stimi leti? Pa kaj se je zgoclilo? Ne le, da niso dali šol, marveč vzeli so še one, ki so bile med ssovenskini ljudstvom pod Avstrijo! š SLAVNOSTNI KONGERT PEV- SKEGA DRUŠTVA »LJUBLJANSKI ZVON« povodom 20-letnice obstoja, 15-letnice odkar je društveni pevovod- ja Zorko Prelovec in 25-letnice umet- niškega delovanja skladatelja Emila Adamica se bo vršil v pondeljek dne 5. oktobra t. 1. ob osmih zvečer v veliki dvorani botela »Union« v Ljubljani. Na sporedu nove, še neizvajane sklad- be za ženski, moški in mešani zbor skladateljcv Emila Adamica, Stanka Premrla in Emila Komela. š MARIB0RSK0 GLEDALIŠČE PRENOVLJENO. Lepa kazijnska zgradba, ki je bila skozi leta v skrajno zanemarjenem stanju, je dobila zopet svoje lepo imponujoce lice. Pa tudi znotraj bo zlasti gledatišče, ki je do- zdaj naravnost odbijalo, vse prenov- ljono, da dela zelo dober utis. Razun (ega je vse zelo udobno preurejeno. § Z LJUBLJANSKE UNIVER- ZE. Kakor razglaša rektorat ljubljan- ske nniverze, so za študiijsko Teto 1925- 26 izvoljeni: za rektorja redni profe- sor dr. Leonid Pitamic; za dekana fi- lozofske fakultete redni profesor dr. Nikola RadoJLMic; za dekana. juridične fakviltcte redni. profesor dr. Metod Do- lenc; za dekana medicinske fakultete redni profesor dr. Alfred Šerko; za dekana telmične fakultete redni pro- fesor dr. Milan Vidmar in za dekana teotosko fakultete redni profesor dr. Lambert Ehrlich. Š SVARILO PRED TUJIMI AGEN- TI. Po dezeli in mestih se zopet po- javljajo zastopniki raznih inozemskih' tvrdk, ki nabirajo narocila za poveča- nje fotograficnih slik' (portretoy). Ker dobe naročniki za drag denar nevred- ne izdelke, navadno pa sploh ne dobe naročenih slik, dasi morajo plačati vi- soko predplacifo, se ljudstvo pred ta- kimi naročili svari, to tern bolj, ker si vsak lahko naroči povečano sliko pri domačih fotografih v Ljubljani in drugih vecjiih mestih naše države, kjer dobi res dobro izdelavo za neprimerno nižjo ceno. s POPISOVANJE INVALIDOV. Po odredbii ministrstva za socijalno politiko v Beogradu se vrše po cell Sfovcniji popisovanja vojnih invali- dov. Baje se vrši popisovanje v svrho statisticnih podatkov za bodoči inva- lildski zakon. Opozarjamo vse vojne invalide, da se pravočasno prijavijo. Ponekod vrse popisovanja občine, po večini pa srezka poglavarstva v glav- nih mestih pa magistral. Ker je v ne- katerih krajih zelo slabo objavljeno, naj invalkli opozore eden drugega, da kdo vsled nevednosti ne 'izostane. V nekaterih krajiih se pojavlja razbur- janje, ker obl'asti pobirajo invalidske dokumente. Opozarjamo, da morajo invalid] svojo dokumente samo poka- zati, nihee pa jili ne sme vzeti, poseb- no invalidskih uverenj ne. — Izvršni odbor ITdruženja vojnih invalidov. g Nesreča na cestl v Petrovčah. V sredo zvečer se je zgodila na kri- žižču ceste pri Petrovčah velika ne- sreča, ki bi bila mogla zahtevati kako človeško žrtev. Nekako ob sedmih zvečer je šel posestnik Josip Rezar v Arjo vas s parom težkih konj in praz- nim vozom domov. Vozil je bil deske in se je po dnevnem delu vračal. Nič ni slutil hudega in bavil se je v mislih z raznimi načrti, ko naenkrat pridrvi iz žalske strani avtomobil, ki se za- žene z vso močjo v njegovo vprego. Posledica je bila strašna. Avtomobil je prevrgel prisebenjega konja in mu strl rebra, a odsebenji konj se je pod težo svojega tovariša zrušil in si je strl noge. Voznik Rezar pa se je dogodka tako prestrašil, da se prvi trenutek ni za- vedel nesreče. Konja so morali takoj zaklati. Rezar toži sedaj za nadoknado škode v znesku 17.500 dinarjev. Avto- mobil, ki je last celjskega industrijalca Aleksandra Gateja, je tudi zelo po- škodovan. Ravnal je z njim lastnik Gatej osebno, ki se je vozil v sprem- stvu svoje svakinje. Š PREMESTITEV SLOVENSKIH ŽELEZNICARJEV V ITALIJL »Edi- nost« poroča, da namerava vluda pre- mestiti vse slovenske železničarje iz novih krajev v stare. Vse prošnje niso nič pomagale. Slovenski železničarji bodo morali zapustiti svoje domove in se presel'iti v Italijo. Š IZSELJEVANJE IZ SREMA V BRAZILIJO. Iz Ernestinovca se odpravlja v Brazilijo okoli 30 rodbin, iz Cepina 10 rodbin, iz sosednih kra- jev pa tudi kakih 30 rodbin. Rodbine so se preživele poprej na veleposest- vih, kij)a jih je agrarna reforma raz- dc-lila tako, da zemlj^ najpotrebnejši ljudje niso dobili. š SAM0M0R ZARADI 1 DI- NARJA. V vasi Rakovo na Popov em pofju se je obesil mladi Ljuba Ratko- vie, ker so ga starši obdolžili, da je ukradel iz miznice 1 dinar. a UMAZANA ZADEVA. Pred okrožnini sodiščem v Mostarju se bo vršila razprava proti Stojanu Radicu, ki je imel ljuba\Tio razmerje s svojo sestro Anko, kar ni ostalo brez posle- dic. Anka je rodila dcte, katero je Sto- jan zadavil. Državno pravdništvo je Stojana obtožifo umora, Anko pa kr- voskrunstva. Š KONJ UBIL OTROKA. V Ijuh- ljansko bolnico so pripeljali 6-letnega Frana Caharijo, sina, kamnoseka iz Nabrcžine. Otrok se je v Žirovnici pri Corknici igral v bližini konj, pa ga je eden s kopitom udaril po glavi. Deček je nezavesten obležal. V bolnici je kmalu umrl. a NESREC^A S PETRÜLEJKÜ. Martin Podržaj», 73-letni posestnik z Brezovice pri Borovnici, je zvrnil na- so petrolejsko svetiljko, pri čemur se mu je vnela obleka. S težkimi poškod- bami so ga prepeljali v bolnico v Ljub- ljano. ö ŽELEZNIŠKE NEZGODE. Na preinikafnem kolodvoru Tezno pri Mariboru je med premikanjem skočilo s tira vectovornih vagonov. Devet se jib je prevrnilo in sta bila v enem iz- med teh dva konja ubita. Tudi sprem- Ijevalec j,e bil nekoliko poškodovan. Öe obcutnejša je materijalna Skoda. š ZASAČENI TIHOTAPGI. De- tektivom se je te dni posrečilo, zasačiti na, Lajtersberški cesti dva tihotapca, ki sta nosisa v treli zabojih 28 kg sa- harina v Maribor. Eden je zadnji mo- ment zbežal, tlrugega so oddoli finanč- nemu oblastvn. š POŽAR V TRAPISTOVSKEM SAMOSTANU V BANJALUKI. V cevljarski delavnici oo. trapistov v Ba- njaluki je pred par dnevi izbruhuil ogenj. Požar se je širil z bliskovito na- glico. Škoda znaša 400.000 dinarjev, ki pa jo trpi zavarovalna družba. Vz- rok požara je neznan. S NESREÖA Z DINAMITOM. V Grabovem Dolu.v Hercegovini je lovil kmet Svetko Pajic ribe z dinamitom. Odkod je dobil dimamitne patrone ni ugotovljeno. Te dni pa je ponoči zbu- dil Pajiceve sosede .silen pok iz spanja. Ko so ljudjo prestraseni vstalil in šli gfedat kaj je, so videli Pajicevo kočo popolnoma razrušeno, njega pa so izpod razvalin izvlekli mrtvega. š NESREÖA NA V0JAŠKEM VEŽBALIŠČU V ZAGREBU. Va vož- bališču v Zagrebu se je vadil oddelek vojakov zagrebške garnizije pod vod- stvom podporoenika Metoda Karevica v streljanju z bombami iz pušk. Ko je okoli poMvanajstih dopoldne neki vo- jak sprožil puško, se bomba ni izstre- lila, ampak^e v cevi eksplodirala. Uči- nek je bil strahovit. Podporočniku Karevicu je raztrgalo glavo, vojak pa je težko ranjen. Pokojni Karevic je bil star šese 23 let, Pred eniin mesecem so mu bolgarski četaši ubili brata. š Kraljevski darovl. Za časa svo- jega bivanja v Crni gori je kralj da- roval cetinjski obeini 25.000 Din za občinske rcveže, društvn »Knjeginja Zorka« 20.000 Din, gledališkcmu dru- štvu 10.000 Din, pevskemu društvu »Njegoš« 10.000 Din, ženskemu dc- brodelnemu društvu 10.000 Din in in- validom 10.000 Din. Beograjska me- stna občina je darovala za reveže na Cetinju 10.000 Din in 1000 Din za društvo »Knjeginja Zorka«. š Klub vegetarljancev, abstinen- tov In kneipovcev sg jc osnoval v Zagrebu. Njegov namen je, da se bori zoper uživanje mesa, alkohola, nikotina, kofeina in za zdravljenje s prirodnimi sredstvi. Kasneje namerava razširiti svojo akcijo po vsej državi. š VSLED UDARGA ONEMEL. V. zagrebško bolnišnico so pripeljali 23- letnega Jurija Benška iz vasi Bačun. V domači gostilni so se fantje stepli in Benška je nekdo s tako silo udaril po gl'avi, da je onemel. š VELIKA POPLAVA V SRBI- JI. V prnjavorskein in derventskem okraju ste se reki Vrbas in Sava raz- 111 i. Vsled te katastrofal'ne poplave je žetev popolnoma uničena. PorušeniJi je okrog 50 his. V valovib je našlo smrt mnogo ljudi. Kakor pravijo po- ročila je okrog 15 mrtvih, število težko in laliko ranjenih pa še ni ugotovrje- no. Oblasti so ponesrečencem takoj na- kazale podpore. Vlada pa bo poškodo- vancem poslala pomoc. S ZARADI ODPIRANJA PISEM je prijela zagrebška policija poštnega uslužbenca Petra Pešlja, pri katerem je našsa 7 pisem iz Amerike. Pešelj je odpiral pisina, ker je domneval, da so v pismih dolarji. Izročili so ga držav- nemu pravdništvu. š TIHOTAPSTVO S KOKAI- NOM. Oblasti so dognale, da se vtiho- tapljajo v našo državo ogromne količi- ne kokaina iz Madžarske preko Subo- tice in Novega Sada. Samo v Beogra- du se porabi na mesec približno 360 kilogramov tega omamifa, katerega vrednost znaša do 10 milijonov dinar- jev. Oblasti so poostrile kontrolo na meji proti Madjarski. š CELA DRUŽINA UMRLA ZA ŠKRLATINKO. Iz Mostara porocajo,- da se po nekaterih krajLh Hercegovine zelo širijo nalezljive bolezni. V vasi Laštovo se je pojavila škrlatinka. V. družmi Stevovic, ki je štela šest cla- no\% so v 8 dneli vsi umrli za škrla- tinko. š ZA ZAŠČITO DOMAČEGA DE- LA VSTVA. Posebni poročevalec »Slo- venskega Naroda« v Beogradu javlja podrobnosti z medministrsko konfe- rence glede zaščite domačega delav- stva in zaposlenja inozemskih delav- cev,- ki se je vršila 28. sepjembra v Beogradu. V porocilu se zlasti po- vdarja, da je nad 30.000 domacili de- la vcev b'rezposelniti. r- Zastopnit zu- nanjega ministrstva' jo povdaril okol- nost, da je na Westfalskem zaposlenili okrog 40.000 jugoslovenskib delavcey. Zastopniik trgovinskega ministrstva )o ostro kritikovaf dejstvo, da se trpi za- poslitov ogrskega in nemškega jgisar- niškega osobja. Nekatera podjetja po- silj'ajo celo vloge v nemškem jeziku. Zastopnik ministrstva za šurne in ru- de je protestiral, "da so v gozdnifi in rndniskili podjetjih zaposleni nefcva- liTicirani iiioxemski deTavci. Zastopnik' Trgovske zbornice v LjrHljani je pred- ložil statisticne podatke iz Slovenije in jc zahteval, da so napram clcla.vcem Slovencem iz Prim or ja in Koroškega uporabljajo drugo dolocbe nego proti clrugi miinozemskim deravcem. — Po končani razpravi lie i'zjavil minister za ¦ soc. politico, dn. bo iizdan že v nek'aj dneli nov pravilnik* glede zaposlitvo inozemskili clelavcev. š Zimska uniforma za poštne uslužbence. Ministrstvo poštc in brzo- java je odredilo, da se čim prej na- bavijo za zimsko sezono nove uniforme poštnim uslužbencem. Dobavni rok do konca oktobra. š NaSI pomorski ofidrji v Ino- zemstvu. Ministrstvo vojske in mor- narice pošlje na državne stroške dva mornariška oficirja, gg. Metoda Pirca in Venceslava Dujšina v inozemstvo v svrho spopolnitve študij v vojno- pomorski stroki. Stran 4 NOVA DOBA* Štev. 109 š Novl brzovlakl na liški progi. Na liški progi do Splita je v zadnjem času promct tako znatno narastel, da prideta v kratkem v promet še dva brzovlaka, ki bosta imela zvgzo tudi z mednarodnimi vlaki. Treba jc le še formalne naredbe, da bomo imeli na progi Zagreb—Split dva para brzo- vlakov. š Ukinjenje dekliškega zavoda v Ptuju. Radi premalega zanimanja je ptujski občinski svet sklenil ukiniti dekliški zavod v Vesni, svoječasni Mädchenheim. Za letos se je namreč prijavilo samo osem gojenk. Kakopo- slopje porabijo, o tern občinski svet ni sklepal, a zakaj je zavod propal, bi mogli preiskati. š Elektrlfikaclja Ptuja. Ker se elektrifikacija Ptuja kljub veliki zamudi vendarle bliža svojemu uresničenju, je sklenil ptujski občinski svet, da se mestna plinarna s 15. oktobrorn ukine. š Poštna statlstika. Da se zbero statistični podatki o poštnem prometu, se mora v drugi polovici meseca sep- tembra vršiti štetje krajevnih telefon- skih pogovorov. Od 1. do 10. oktobra morajo vse pošte šteti došle pisemske in vrednostne pošiljke in pakete v no- tranjem prometu, vse te pošte — stalne in ambulantne — ki kartirajo z inozemstvom, pa iz inozemstva došle in v inozemstvo odpravljene pošiljke. Po dovršenem desetdnevnem štetju pošte morajo pošte zbrane podatke najkasneje do 15. oktobra priporočeno doposlati svoji direkciji. š Izseljeniška banka. Iz Splita poročajo, da so izseljenci zelo ne- zadovoljni z obrestmi, ki jih jim dajejo banke za vloge. Zato se razpravlja v krogu izseljencev, ki imajo večje ka- pitale v raznih bankah, da si osnujejo svoj lasten denarni zavod v Splitu. š Štanovanje, ki ga nihče ne tnara. V vili Scherbaum v Mariboru, kjer je stanoval med vojsko nadvoj- voda Evgen in pozneje dr. Ivan Žol- ger, se nahaja stanovanje s 7 sobami in več predsobami. Stanovanje je prosto, a ga nihče ne mara, ker je predrago. Gospodar zahteva najemnine mesečnih 7000 Din. Razdeliti pa stanovanjsko sodišče tega stanovanja ne more, ker je v celem stanovaiiju samo ena ku- hinja in en štedilnik. š Za hitro železniško službo. Vse železniške direkcije so narocile po- stajam, da nakladajo, izpraznjujejo in vračajo vagone čim hitreje, da se na ta način omogoči ncovirani železniški promet v jesenski izvozni sezoni. š Polaganje izpitov na Ijudsklh šolah. Ker so se dogodili slucaji, da so se polagali izpiti v poedinih raz- redih Ijudskih šol le z namenom, da se izbegne rednemu poukii, je mini- strstvo prosvete sklenilo, da se v bo- doče prepuste k takim izpitom učenci in učenke le v izjemnih slučajih, za katere bodo predloženi zadostni razlogi. š Ruskijeziknaučiteljiščih.Vsled sklepa prosvetnega ministra se od letos naprej ne predava več ruski jezik na učiteljiščih. Ko pride drugi minister, bo pa zopet kaj novega. To spominja na prenašanje kufrov gor in dol. Svetovui dolg — 199 mi- lijard zlatih mark! Nemški statistični državni uracl je izdelal pregied o dolgovih sveta, ki Tiam z neoporečno resnostjo in stro- gostjo pove dvojno resnico: 1. Krizo ovropskega gospodarstva; 2. odvisnost ovropskega koiitingenta od finančnih sredstev Zedinjenih držav. Dolgovi vsega sveta znasajo sku- paj 190.64 milliard rentnih mark. - 4.20 mark — 1 dolar. — Od te ogrom- ne vsote pride na Evropo 141.58 mili- jard ali približno 75 odstolkov. Sred vojsko je bila Evropa iipnik vsega sve- ta, danes so se pa razmerc popolnoma spremeniJ'G in je Evropa najbolj za- dolženi kontinont. Anieriške države hvez Unije imajo samo 13.6 milijarxl dolga, Azija 17.3, Afrika 6.7, Avstra- lija 11.2. Od evr op skill milijard dolga pri- de na Zedinjene države 5G.7 milijard! To je najbolj enoslaven in preprost racunski. dokaz, ki nam prepriecvalno pripoyeduje o izrednem vplivu nove iinančne svctovno mcti'opote, Wa- shington a, na gospodarstvo Evropfe. Sicer dolgujo Evropa tudi sania sebi, ima torej domac dole. a v<^mn »^ dolga se bo morala odplačati Angliji. 47.S milijard. S tern je dokanana samo fin&ncna liioc Anglijc, ki je kot edina velika evropska država ostala neza- dol*žena in ima vrhu tega v ostali Ev- ropi in v prekmorju še torjatve v ogromni visini 59.7 milijard zlatih mark. Tudi druge evropske drzave ima- jo terjatvp v .inozemstvu, deloma celo viscke, a dolgovi so vseeno &'e dosti vecji. Prido še to, da se dajo ferjatve pri sedanjem gospodarskem položaju zelo težko realizirati in jiih mora mo včasi črtati. V Zahodni Evropi je Francija najbolj zadolžena. 32.8 mifiijard. Ima terjatve v Rusiji, Belgiji, Jugoslaviji, Turčiji itd., vendar ji pa po odštetju vsega tega ostane še zmeraj 15.5 mili- jard dolga. Glavna upnika Francije sta Unija in Anglija; prvi clolgujc Francija 18.6 milijard, drugi 13.9, na druge države pride samo 0.3 milijarde. Italija ima 21 milijard dolga in samo prav majhne terjatve, Angliji je dolž- na 11.9 milijard, Zotlinjeniiin državam pa 8.8. Izvzemši Zahodno Evropo ima Rusija absohiit.no najyecji dolg, 33.3 nrJlijard, odštevši majhne inozemsko terjatve še zmiraj 31.5. Angliji dofgu- je 15.4 milijard,, di\Lavain nekdanje antante skupaj pa 20.7. V glavnem je to tisti denar, ki ga je dobiln Rusija pred revolncijo za financiranje vojske. Razmeroma srečne so glede na inozemsko dolgove drzave. ki so ostale v svetovni vojski nevtralne. Švica ima 0.29 milijarde dotga, Švedska O.73: Norveška 0.76, Danska 0.81, Španska 0.04 itd. Hoi and ska je poleg Anglije celo edina evropska država, ki je na- pram inozemstvu popolnoma brez dol- ga. Sicer ima tudi Anglija dolgove še od vojske sem: Ameriki 19.9 milijard. vseh dofgov 22.9. A terjatev ima v Ev- ropi 47.3 milijard, v dominijonih 24.3 itd.. vsega skupaj 82.6,.ostane še zmi- raj velikanska vsota 59.7 milijard, ki so ji jo drugi clolzni. Vse terjatve Zedi- njen'ih držav znašajo 61.1 milijard; torej je ITnija 7, Anglijo vred najvecja upnica sveta. Z drugo besedo: Anglo- sasi so danes denarni in s tem tudi po- litic]) i gospodar ji sveta. Za hmeljai*jeg Hmeljarsko društvo za Slovenljo je razposlalo inozemskim časopisom sledeče poročilo: Žalec, due 28. 9. 1925. Zaradi izraelitskih praznikov se je hmeljska kupčija pred nekaterimi dnevi malo ustavila; vendar pričakuje pičlo število hmeljarjev, ki še niso prodali svojega pridelka, sigurno zbolj- šanje tržnega položaja. Društveno vodstvo. Lanski pridelek hmeija je znašal po te dni objavljenih podatkih mini- strstva za kmetijstvo in vode 21.856 rnetrskih stotov, to je za 6708 metrskih stotov več nego y letu 1923. Povprečni pridelek na ha je znašal 981 metrskih stotov. Za to statistiko velja seveda, da je na podlagi približnih cenitev ne- smiselno izdajati take statistike, ki ra- čunajo celo z ednicami. Dobra letlna. V savinjski dolini so pridelovalci hmeija izredno zado- voljni. Hmelj je ne samo dobro uspel, temveč je dosegel tudi prav visoko ceno. Le oni, kateri so hmelj prodali v prednakupu, se zelo kesajo, ker jc tedaj dosegel hmelj le Din 50 za kg, dočim se sedaj prodaja po Din 125. Gospodaratvo. g Uradni tečajl za tnesec oktober 1925. Finančno ministrstvo objavlja za mesec oktober 1.1. sledeče uradne te- čaje: napoleondor 217, turška lira 245, funt sterling 272.50, dolar 56.25, ka- nadski dolar 56, nemška marka 13.30, poljski zlat 10, ailing 7.90, 100 fran- coskih frankov 265, 100 švicarskih frankov 1085, 100 lir 230, 100 bel- gijskih frankov 245, 100 hoi. goldinar- jev 2260, 100 lejev 27.15, 100 levov 40.90, lOOdanskihkron 1375, lüOsved- skih kron 1510, 100 norveških |kron 1177, 100 španskih pezet 810, 100 drahem 82, 100 Kč 166.50, milijon madžarskih kron 788 dinarjev. g Senzalski izpit na ljubljanski borzl. Na ljubljanski borzi so se vr- šili prvi senzalski izpiti pod vodstvom borznega komisarja g. dr. Ivana Rup- nika. Za izpit sta bila prijavljena do- sedanja začasna borzna senzala gg. Pavel Cvenkel in Aleksander Knez. Kandidata sta napravila izpit: g. Ale- ksander Knez s prav dobrim uspehom in g. Pavel Cvenke! z dobrim uspe- hom. To je v naši novi državi menda prvi slučaj, da ima borza senzale z izpiti. g Sadno feto. Sadna letina je biia letos v Medjimurju zelo dobra, na Ptujskem polju in sosednjih Sloven- skih goricah pa je sadje obrodilo le mestoma. Eksportna trgovina jabolk iz teh krajev je na vrhuncu. Naklada se na postajih Ljutomer, Ptuj, Mo- škanjci, Ormož in Središče vsak dan povprečno po 15 vagonov, pa tudi več, Zgodnje vrste jabolk so razpečane, na vrsti je sedaj kasnejše sadje. Prodaja se na Dunaj in v zapadno Nemčijo ter Holandsko; pridejo vsled tega v poštev le vrstc, ki prenesejo dolgi prevoz po železnici. Cena je od 1.25 do 2,25 Din, pa tudi višje. V celoti se čuje, da so kupci z blagom zadovoljni, zlasti če prodajalci znajo upoštevati pogoje na- ročil. Dne 27. m. m. je bila razstava sadja v Središču. g Poziv delniSkim družbam. Del- niške družbe, ki imajo svoj sedež ali podružnico v območju ljubljanskega velikega župana, se pozivajo, naj pred- lože najkasneje do 10. oktobra t. 1. računskc zaključke za leto 1924. g Na kmeiijskl razstavi Čedadu je bilo odlikovanih tudi mnogo slo- venskih razstavljalcev. Odlikovani so bili slovenski razstavljalci v oddelku za sadjarstvo, za vinarstvo, za vrt- narstvo, za sirarstvo in za čebelarstvo. g Za izvozniki v Italijo. Blago za izvoz v Italijo preko postaje Rakek se ne sme oddajati z mednarodnim tovornim listom. Vse blago, namenjeno na to postajo, mora biti opremljeno s tuzemskim tovornim listom. Drugih tovornih listov ne priznava niti itali- jansko železniško oblastvo. Pošiljke, opremljene z mednarodnim tovornim listom postaja na Rakeku ustavi in jih stavi strankam na razpolago. g MeniČni blanket! za večjesvote. Generaini inspektorat finančnega mi- nistrstva objavlja, da je finančni mi- nister prcdpisal, da se izdajo za vsote nad 500.000 Din menični blanketi in sicer: za svote čez 500.000 do 750.000 Din menični blanketi za 1010 Din, za svote čez 750 tisoč do vključno 1,000.000 Din pa menični blanketi za 1260 Din. Naknadno bo obljavljeno, kdaj bodo ti novi menični blanketi go- tovi in dani v promet. g Dohodki od tujskega prometa v Italijl. Leta 1923. je obiskalo Italijo 700000 tujcev, ki so porabili v Italiji 2 miljardi in pol lir. Za primerjanje navajamo, da je znašala pasivnost italijanske zunanje trgovine za to leto 6.166 miljonov Hr. Za letos račuuajo, da je prišlo v Italijo več nego miljon tujcev, ki so v deželi pustili nad 3 milijarde lir. g Nakup inozemske soli. Uprava monopclov je sklenila kupno pogodbo za 15 milijonov kg soli z neko tvrdko iz Južne Italije. Ta tvrdka je blago že začela dobavljati. Da bi se naša dr- žava mogla čimprej oskrbcti s soljo, se sol uvaža z več strani. Po en parnik s soljo je prispel v Gruž, PaginTrst, en parnik pa se pričakuje v Solun. Iz teh pristanišC bo sol takoj razpo- slana po najbližjih pokrajinah, da bo cela država v enakem času oskrbljena. Kakor se poroča, bo to najbržc po- slednji nakup soli v inozemstvu, ker jc v Ulcinju projektirana moderna so- lina, ki bo mogla lettio proizvesti 40 miljonov kg soli, ki bo tudi mnogo cenejša kakor inozemska. Sicer pa so ob vznožju planine Vizitor v Črni gori odkrili tamošnji prebivalci bogat rudnik soli, g Cenitev pridelka suhlh češpelj. Po sedanjih cenitvah bosta imeliBosna in Srbija letos 4500 vagonov suhih češpelj. Za ostale pokrajine še ni ni- kakih cenitev. Računa se, da bo vseh suhih češpelj v naši državi okrog 6500—7000 vagonov in da je od te količine doslej prodanih v inozemstvo na termin okrog 2000 vaqonov. Cenjene dopisnike prosimo, da nam izvo- lijo pošiljati krajše, a jedernate opise dogodkov, upoštevajoč skromnejši obseg lista in pa dejstvo, da izhaja list samo trikrat na teden. Zajedno prosimo, da nam gospoda pošljejo dopis čimprej in da ne odlagajo s poročilom, ker radi tega zadeva trpi. Ljudska p?»osveta. 1 »Pri stricu zdravniku na kme- tih« se imenuje od P. H. prevedena knjižica M. Oker-Bloma, ki skuša s povesticami iz živalskega življenja tol- mačiti dečkom skrivnost postanka živ- ljenja in pomen spolnega udejstvovanja. Najbolje označuje vsebino in pomen brošure odlomek iz predgovora, ki veli: Ce si hočejo starši v spolnih zadevah ohraniti popolno zaupanje svojega otroka, morajo natančno opazovati njega razvoj ter ga pravočasno na- vajati, da se tudi v tem obrača na nje za svet. Važno je namreč, da ne zamude pravega trenutka, sicer jih lahko škodijivi vplivi prehite, napravijo otroka boječega in nezaupljivega na- pram njim. V pouku o spolnih zade- vah bi se morali vedno držati pravila,- Bolje eno leto prezgodaj kot eno uro prepozno. — Brošura stane Din 7"— in se dobi v Zvezni tiskarni v Cejlu. 1 Cepljenje pro« revmatizmu. Dr. G. Paul, ravnatelj državnega zavoda za cepljenje na Dunaju, je izročil medicinski družbi referat, v katerem izvaja, da se da revmatizem s ceplje- njem ozdraviti. Navaja 600 slučajev, ko je on sam cepil. Cepitev je tudi profilaktična. Zadostujejo tri do štiri injekcije, pa si revmatizma rešen. Me- dicinska družba je izročila referat z vsemi prilogami posebnemu odboru, ki mora v kratkem podati tozadevno poročilo. 1 Film o Primorju. Savez jadran- skih kopališč in letovišč na Sušaku je sklenil z mednarodno filmsko družbo v Koelnu pogodbo, na podlagi katere se je družba obvezala, da izdela po- seben pokrajinski film o Primorju. Film se bo nanašal na kraje gornjega Ja- drana. Filmsko snemanje se vrši v prisotnosti tajnika saveza dr. Dobriča in direktorja gori imenovane filmskc družbc Benderja. Doslej so posneli najlepše kotičke: Crikvenica in Selce, potem sledi Novi, Rab, otok Krk in Sušak. Film bo izdelan na stroške Saveza kopališč in letovišč na Sušaku. Kazali ga bodo v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem, kar bo znatno ko- ristilo propagandi za naše kraje. Ome- njena družba pripravlja na lastne stroške še drug film, kateri posname vse pokrajinske lepote od SuSaka pa do Ulčinja. Deli tega filma bodo upo- rabljeni tudi v dramatičnih filmih. 1 Velika enciklopedlja slovenske književnostL Bivši italijanski naučni minister Gentile je naprosil goriškega profesorja Lorenzonija za sodelovanje pri sestavljanju velike enciklopedije slovenske književnosti, katero name- rava izdati v kratkem zavod Treccani, 1 Nov svetopisemski rokopis. Profesor Beer je znanstveni sosveto- valcc gršUega poslaništva v Berlinu, V zbirki rokopisov iz sinajskega samo- stana je našel majhen odlomek Sve- tega pisma iz slavnega Codex Sina- iticus. Ta kodeks je eden najstarejših svetopisemskih rokopisov. Po stari tradiciji eden od 50 rokopisov, ki jih je dal napisati cesar Konstantin za maloazijske in druge Grke. 1 Analfabetl na Ogrskem. V Bu- dimpešti so našteli pri zadnjem štetju nad 30.000 analfabetov. Na deželi so razmere še hujše. 1 Zagrebško Kolo v Curlhu. Za- grebško pevsko društvo »Kolo« je priredilo v nedeljo v Curihu v veliki koncertni dvorani prvi koncert. Po poročilih iz Zagreba so v Zagrebu s pomočjo radioaparatov izborno poslu- Sali dobro uspeli koncert. Pred nasto- pom »Kola« so radioaprati reprodu- cirali ve.č hrvatskih glasbcnih točlv. Vse točke programa so zadivile cudško obcinstvo, tako je sklepati iz ploskanja, ki se jc razločno čulo v radioaparatih. 1 Profesor Friedmann umrl. V Leningradu je preminul profesor tamo- šnjega geofizičnega instituta Ä. H. Friedmann. Pokojnik je spadal med najboljše geofizike sodobne Rusije. Se pred kratkim se je dvignil z navadnim aerostatom v višino 7 in pol kilometra. Star je bil šele 38 let. flHAmnrt Iz vseh rudnlhov r r Plli! I dobayila In destau- 11 VuEViJ ija na dom FR. JUST, CELJE, Aleksandroya ol. 4. Plačilo tudi na obroke. c PoHcljska vest. Majhen štiri- kolcscn voziček je bil najden. Zglasiti se je pri policiji. Stev. 109. »NOVADOBA« Stran 5 Za dobro woljo. Iz dobrih starih časov. Rcdakcija nekega praškega lista bi bila morala poslati k neki premijeri porocevalca, ki ga pa za ta vßcer ni imela na razpolago. A mladi glavni urednik je našel izhod in je poslal redacijskega slugo v gledališče. Ta jc šel, videl in napisal: »Ko sc je dvi- gnil zastor, je vela hladna sapa z odra v dvorano. Gledališče ni bilo dobro kurjeno. Nekateri igralci so govorili skozi nos. Takih oderskih del bi žcleli šg več.« Ta kritika je bila izšla naslednjega dne v listu in se je mnogo komentirala. Posebno občudo- vanje vzbudil njen kratki, markantni slog. Nepotrebno. Gospa: »Mici, bodite vendar to- Hko prijazni in prižgite svečo, ko spremljate mladega gospoda po sto- pnicah.« Služkinja: »Čemu, če mi jo pa sam takoj ugasne ...« Ponos. »Äli vas zebe?« je vprašala po- starana ženica mladega gospoda, sto- ječcga ob peči. »Ä, kaj sei« je odgovoril neje- voljen, »gorkoti bi se rad privadil.« Iz sole. Učitelj: »No, Mihec, naštej mi pet afriških živali.« Mihec: »Tri opice in dve papigi.« K o s t i. Popotnik pride v gostilno in na- roči pečenko. »Samih kosti ste mi prinesli,« je omenil natakarici, ko jg začel rezati pečenko. »Saj vam jih ni treba jesti,« ga je zavrnila. »Kosti puščajo gostje pri nas na krožniku.« Prisotnost duha. »Danes ponod sem zašel v precej neprijeten položaj,« pripoveduje Coklič svojemu prijatelju Žolni. »Pozno v noč sem bil v veseli družbi in ko sem prišel domov, sem se bal, da semoja žena zbudi. Splazil sem se po vseh štirih do spalnice. V tern trenutkn se ona resnično predrami in vpraša: Hli si ti, Nero?« »No, potem si jih pač temeljito čul ?« »Ne,« odgovori Coklič, »vse se je srečno izteklo. Imel sem namreč toliko prisotnosti duha, da sem ji pri- čel oblizovati roko.« Vprašanje in odgovor. Žena: »Kje si bil danes ponoči?« Mož: »To ni res!« Nekaj o božjih zapovedih. Dva soseda, žiipnik in učitelj, sta si bila radi njunih petelinov neprestano v laseh. Nekega dne župnik zopet opazi učiteljevega petelina na svojem vrtu. Župnik ga ujame in mu pritrdi na nogo listič z napisom: »Ne kradi!« Učitelj premišljuje, kako bi se maščeval. Naslednjega dne vidi žup- nikovega petelina na svojem vrtu. Ujame ga in mu istotako pritrdi listič na nogo. Na lističu pa je bilo zapi- sano: »Ne želi svojega bližnjega žene!« Od tistega časa sta bila petelina zaprta v svojih kurnikih in tudi čudna pošta je prenehala. Razgled po svetu. r LEON BOURGEOIS UMRL. V Pari'zu je v, torek uimi predsednik francoskega senata in veckratnii mini- ster Leon Bourgeois. Leon Victor Au- guste Bourgeois je bil rojen 29. maja 1851 v Parizu in je skoraj vse svoje živrjenjo posvetil polilikii. r TEMELJITO SREDSTVO PRO- TI ROPARJEM. Napadi roparjev na banke ?o prisili ameriške bankirje do izrednili samoobrambnib pomočkov. Na glavo vsakega mrtvega bancnega roparja je razpisanih" v Chicago 50Ü dolarjev, mi glavo vsakega živoga pa 200 dolarjev. r ŠPANSKI TOREADOR, KI JE TTBIL 1422 BIKOV. Iz Madrida poro- cajo, da se je umaknil iz bojme areno slavrii toreador Panteret. V 25 Itetili od 1000. do 1925. je ubil 1422 bikov,- to je 56 na leto. r TRG Z NOJEVIMI PERESI P0- JEMA. Dalje časa že upada trg z no- jevimi peresi, ki je cvetel posebno okoli rta Dobre nade. Iz Evrope ni skoro no- benih r.aroeil več. Lastniki velikili par- kov, v katerili so redili noje, so skle- nifi, da ubijejo veliko število to živali in da i-rirede nojevo kožo za izdelova- nje čcvJjcv. Doslej je bilo ubitili C000 nojev. ]\Tjifyovo nieso se porabi za kon- zerve, nainenjene domačinom. r VELIKA SLEPARIJÄ NA DU- NAJU. Kakor poroča »Die Stunde«, je zadela »Oesterreicbisclie Bodenkredit- anstalU visoka izguba, ki iznaša po pr- viK vesteli 2 milijardi a K. Izgubo je povzročila s ponarejanjem 45 let stara uradnica, ki službuje pri zavodu že 20 let. V zadnjenl času so razkrili, da je ta uradnica ponaredila 12 potrdil o de- poniranili efektili, kijili je opremifa tudi s ponarcjenimi podpisi dvelf pro- kuristov. Na ta ponarejena potrdila je dvignila visoke zneske. Tudi dva druga uradnika pri tern zavodu sta se bavila s ponarejanjem. Listnioa» Gospod F. Š, Celje: Pocakajmo, kaj bo z novim pravilnikom. Dinar v Curihu Cetrtek 1. oktobra Petek 2. oktobra 9*1875 9-1875 OAvala«.)' Devize v Zagrebu Cetrtek 1. oktobra: Amsterdam 2275—2295 Dunaj 790'80—800*88 Berlin 1336—1346 Budimpešta 0'0789—0"0799 Bukarešta; 28'50—29'50 Milan 228*66—231'66 London 272'60—274'60 New-York 56075—56'675 Pariz 265-60—26960 Praga 166'35—168*35 Curih 1086—1094 Petek 2 oktobra: Pariz 2657/8—2697/8 London 272'66—274*66 New-York 56*11—56*71 Milan 227*3—2297 Praga 16664—168*64 Dunaj 7912- 8012 Berlin 13377—13477 Curih 10865—10945 ,(»Avala«J Vellka prodaja damsklii plaščev! Trpežni športni Din 4001-, modni ševjot 550--, velour la. 600-, velour lala 7201-. gladki sukneni800'-, tini modno-sukneni ¦JOO1-, MODELI velour z »Biberette« k»žo 1020'-, modno sukno z »Electrik« 1330-, liskimovolour s Panterkanin 1650"-, najnovejši modcli s Chinchilla opusom 2600'-,-3000-- v ve- Ictrgovini R. STEKMECKI, Celje. Cenik zaston. Vsak kupec dobi darovnico. in raznovrsfnega vina priredi so nedefjo in pondefjefi <0>oskušnj0 vittskega most a FRECE & PL A HUT A, CELJE ei0vo<0i0tf>&m> Fifefisandrova ufica šf. 7. @m>mv<><0@tf> jVeletpgovino ,5loga'j iDežman 6c Wagner! ¦ priporoča ¦ | specBFijsHo in holonijalno j ¦ blagc. ¦ Lastnn pražarna. \ "¦ D ¦ ¦ V zalogi ¦ j vednQ sucža pražcna hava. j ? _ _______________ ¦ ¦ ¦¦¦¦IlIIIBIIIHIBBBai B J Zastopstvo: ¦ : taum Oil Company, Zagreb ; • V zaloyi pefrolBj In bencfn \ ¦ Ceniki na razpolago! ¦ ¦ 10-6 ¦ ¦¦¦¦BiBBBiaimiaiiMBiiaiiBi Prodajo se platanski dvovppežni in pla- tanski enovprežni voz. eno- vprežni koleseflj, polkrita dvovprež nakočija ter veS vrst konjskih oprem. Izve se pri F, Arniku, se- dlarskem mojstru, Celje, Miklošičeva c. 4 Anton Kocuvan Celje, Kapucinska ui. 3, pritličje levo. Predtiskanje ročnih del vseh vrst, nabelem Jn rjavem platnu. Vsa dela se izvršujejo 3 hitro, lepo, snažno in po zmernih cenali. 1 FRANC SODIN, paraa opekas*na9 Iijubeöna j>i*i Celju. Prodaja vse vrstezarezane strešne kakor tudi zidno opeko po najnižji ceni. Pisarniško službo v Celju išče gospod s 41etno prakso. Ima 4 srednje Sole, govori in piše perfektno srbo-hr- vatsko in nemSko. Vojaščino jeodslužil. Ponudbe na upravo Usta. Elektrotehniško in mehaniško podjetje DRAGO GAMS Celje—Gabepje 91. Telefon št. 26. — Brzojavni naslov: Gams Celje. — PoStni predal St. 31. Naprava in popravilo vseh vrst elektroteh- niških instalacij. Popravljavse v mehaniško stroko spadajočc predmete, n. pr. kolesa motorje, aytomobile, šivalne, pisalne in vse' ostale stroje. — Prodaja elektrotehn. in men. predmete, n. pr. elektromotorje, žarnice, ko- lesa. jnotorje, šivalne stroje, otroške vozičke, gumije vseh vrst kakor posamezne dele mehaniških predmetov po najni2ji ceni. ProraČuni In prospekti brezplačno, istotako strokovni nasveti. Lovska piiska petelinka, kaliber 16. prav nič rabljena, se radi bo- 2 lezniproda. Naslov vupravi. 1 Priporocom najboljšB Siualnc stroje, kolesa in ppipadajoie dele. IVIa,x>ija, BOROVIČ, trgowlna ilvalnlh stroja* in koles» Celje, Kraija Petra c. St, 33, \wm perila HflHDL PiUH, CbIjb, tovarnaQaberje. Priporoča svoje izdelke: vse vrste moškega perila od na- vadnega do najfinejSega. Strokovne izdelovanje, najsolidnejše cene. Prodalalka solidna, želi mesta v Celju. Gre tudi za blagajničarko. Ponudbe na upravo lista pod »Manufaktura-specerija«. Priporoča se fotografski atelje A. ČERHE, Lijubljanska g. št. 10 za vsakovrstno slikanje v ateljeju in izven ateljeja. Cene nizke! Postrežba točna! Poveča in slika po vsaki sliki. Slike za druStva in legitimacije izvrši najhitreje. Sprejmeta se dua solidna gospoda na hrano in stanovanje. Istotam se odda pošteni osebi, najraje iz dežele, gostElna na račun profti kav- ci|i 5000 Din. VpraSa se v restavraciji „ŠRIBAR" poleg cinkarne v Gaberju. V krojačtilci za dame in gospode IVAN BIZ JAK, CELJE PreSernova ulica, zraven magistrata so cene fazoni zelo nizke. Postrežba zelo točna fn solidna. Na razpo- lago so tudi vzorci raznega suknja iz prvo- vrstne tovarne v bogati izbiri in nizki ceni. 1033 Se priporoča! 50 Jakob Kovady kpojaSki mojster, Celje, Razlagova ulica 6« Cenj. strankam sepriporočaza izdelavo vseh vrst oblek do najfinejSe iždelave. Vsakovrstno češko in angleško blago stalno v zalogi po zmernih cenah. Zanesljivemu uradniStvu dajem tudi 5 na obroke. 3 Ste-Si že poratrnali naročnino za „Wovo Dobo"? Foceni se proda: dve pisalni mizl, dva pulta, stena za peč, velika miza, reglstratura 1. dr. Naslov v upravi. Prodam zimmko suknjo, s kožu- hovino podloženo, pripravno za vožnjo na vozu ali saneh. Naslov v upravi. BRIVNICA edina hrvatsko-slovenska v CELJU na KRALJA PETRA CEST1 ŠTEV. 27. se priporoča. Dobra in čista postrežba. Dijaki, otroci, učenci in dalavci plačajo za striženie samo Din 4 — Sprejmejo se tudi britve v brušenje. Lastnik MATIJA BUKOVČAN. Kmetovalci, hišni posestniki pozop! Na jesen nam delajo miši in podgane ogromno škodo; to lahko takoj pre- prečite, ako kupite strup zopee* miši, podgane in ftčurke v speceriiski trgovini FR BOLENC, CEUE, HilRODHl DDM. Za uspeh se jamči! I TEREZOfl HUDER \ \ frgoVtna meianega bla^a I j CbIjb, Giavi trg It \l I I Postrezba toüne, | : cene zmerne. : Konforistinja z večletno pisarniško prakso, želi premeniti mesto. Zmoina tudi eventuelno položiti kav- 2 cijo. Naslov v upravi, 1 Stran 6 »NOVA DOBA« Štev. 109. „IN KR A" ixxdiastpija, kravat D. föerlini & Gomp. CeBje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 26 Cene konkurenčne! ii BRiümci Koštoman II (Prešernova ulica 19) se brijete in y strižete najceneje* Pozor dijaki in delavci! int. Lečnik O urar in juvelii* O Celje, Elauni trg It. V (gupej Pacchiaffo). „JORA" slašcičarna Deljey Dečkov trg 6 na debelo — na drobno. Lastna izdelovalnica kandlt, čokoladnih 50 bonbonov In slaščic. 3 s IIM REBEK, CELJE Prva jugoslovanska tovarna tehtnic, ključavmčarska dela ter instalacija vodovodov. UstanovJjeno 1894. Ustanovljeno 1894. Brzojavi: REBEK CELJE. POZOR! POZOR! Sprejemam vsakovrstno kožuhovino v izdelovanje in barvanje kakor tudi staro in novo v popravilo in predelovanje ter se naročila točno in ceno izvršujejo. Surove kože se ustroje in bele se osnažijo. Kupujem kože vsakovrstne dlvJaClne! M. Trölilicti-Navratil, Srznar in iZdelOUafBl] Čfpfc, Celje, Kralja Petra cesta št. 11. fiajfinejše eajne mešaniee, rum, konjak, eokolado, vedno sveže praženo kavo in drugo speeerijsko in kolonijalno blago priporoea pona|niž|ih eenah Anton Mazarine, celje. V zalocji prvovrsfcne banaške moke. Javno skladišče in prevozna družba d.d. v Celju Slo^ireinija — Telefon interurban St. 48. Bančni konto: Prva hrvatska štedionica, podružnica Celje, Ljubljanska kreditna banka, podr. Celje, Celjska posojilnica d. d. Celje. Mednarodni transports Javna, carinska in spedicijska skladišča, spojena z lastnim tirom z državno železnico. Carinsko posredo- vanje. Reklamacije in inkaso. Prevozi. Transport! lesa in hmelja, =============== zavarovanje vseh transportov. ¦-¦- Razna zastopstva. Najboljše zveze s tu- in inozemstvom. Kuiantni pogoji. Najcenejše oferte, Trgovci mesta Celja in okolice se opozarjajo na to podjetje, ki deluje v svojem delokrogu najceneje izmed vseh spedicijskih tvrdk v Slovcniji. Gorliivl spirit prvovrstne lake, oljnafe in suhe barve, fir» než, terpentin, bencin, stpojna in m»zilna olja« mizarski klej, Lopi5@ nudi vedno Ivan Ravnikar — Celje. BEL A« & INKJET CELJE, Prešernova ullca 3. Zgradba elektriških central, elektriške instalacije, telefonske, signolne in zvončne nap rave. Popravila elektriških motorjev, generatorjev in transformatorjev. Vodovodne instalacije, toplovodne naprave, naprave kopalnih sob, klosetov, sesalk. Popravila centralni/i kurjav, kotlov in raznih annatar kakor sploh vsa v to stroko spadajoča popravila izvršuje točno, solidno in vedno po konkurenčnih cenah. Odlikovan z zlato kolajno Maribor 1922. Diplomiran I. raz. Celje 1922 Martin Orehovc Gosposka ulica St. 14 CELJE Gosposka ulica St. 14 krznarski mojst&p in izdelavateBj paznih čepic« F. S. Luhas, Celje Dlstilierie et Fabrique de Liqueurs. Kurivo dobite po na|niž^ih eenah pri fcvrdki Brata BRTIČ ® Cel]e Ljubljanska cesta. Stalno v zalogi zabukovški, trboveljski in velenjski prennog ter bukova nnehka, žagana in sekana drva. Tlaznanifo. Slavnemu občinstvu in p. n. cenj. odjema/cem vljudno naznanjam, da je dospe/a velika množina finega angleškega in čcškega sukna za damske in moške ob/eke, črno sukno, ve/ourji, double za plašče ter vse krojaške potrebščine. V zalogi imam izgotovljene lepe moške in deške obleke, površnike, modne dolge in kratke plašče ter veliko izbiro usnjatih sukenj do najfinejše kvalitete (Nappa). Za cenj. nakup se priporoča manufakturna in konfekcijska trgovina IVAN MASTNAK, CELJE, Kra/ja Petra cesta 15. Ceulji za zimo! „Adria" Narodni dorn. Stavbno in galanterijsko kleparstvo. Specialna delavnica za napravo in preizkušnjo strelovodov s telefonično mostno tehtnico po profesorju Kohlrauschu. ferdinand Skaberne Celje, Dečkov irg 2. Zastopstvo in naprava radio-anten. Izdelovalnica vsakovrstnih mošklh, žensklh, sportnih In hribovskih öevljev po znižani ceni JOSIP KOS :: CELJE Ljubljanska cesta 10. :: Izdelovanje gornjih delov čevljev. :: Štev. 109 »NOVA DOBA« Strait 7. Priporoča se cenjenemu občinstvu FsänC KfänjC frizerzagospodeindame ^^p Celje, Olavni trg 18. C^= Velika izbim v bonbonih. Slaščičarna Karel Mantel Celje, Gosposka ulica 14. Sprejema raznovrstna naročila za torte in čajno pecivo. 2-1 Zelo važno secl vsakogap! Hovo konfehciislso tovarno je ustanovil v Celju 9Antepikaitec4 kjer se izdelujejo na poseben ^y^B^I **!%& ^^ za moškc, ženske in za amerikanski iiačin %Jß RjrMXSmSL^S otroke gotovo in po meri. ,.,. Obleke so fzdelane natančno po predpisu kroja. ass» DaI^ÜA za moške» ženske in otroke JK^WSmrMMM gotovo in po mcri. ===== Obleka, moška, štofasta.....od Din 350*— naprej Specialiteta: Moška obleka, po meri narejena, zajamčeno pristna volna.........samn Din 55O'— Cajgaste moške hlače, močne . . od Din 45*— naprej Barhant, flanela in vse drugo blago po najnižji ceni. Velikanska izbira moških !n ženskih štofov. OglGJte si: Pri flmprikfinrii4' CpIip Glavni tl?^ lo Tovarna plefenln Mica Križanič, Celje prociöjöloa Vodnikova ulica. Izdelovanje vseh vrst pletenin po izbiri barve in vzorcev. Trgovci imajo izredno ugodne cene in pogoje. Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Celju. Pisarna: Aleksandrova ulica St. 4. Hranilne vloge obrestuje stalno po 8%, vloge proti odpovedi pa višje 5 po dogovoru. Uraduje vsak dan. 5 Priložnosftii nakup. Hiša v neposredni bližini Celja, ležeča ob okrajni zelo prometni cesti, se takoj pod zelo ugodnimi pogoji proda. Stanovanje kupcu zasigurano. Hiša je zelo prikladna za obrtnika, trgovca ali upo- kojenca in ima v pritličju velik prostor, ki bi se dal s primeroma malimi stroški preurediti v poljubne svrhe. NatancnejSa pojasnila daje trgovina z usnjem I. JELLENZ, CELJE. Inseiirajte v „NOVI DOBI"! ¦ ¦DM ¦¦¦¦¦¦ ¦BBBB8HB Specijalna delavnica za vodovodne in- sta.'acije. zdravstveno kopehie napraye in centralne kurjave G. GRflDT, CEL3E, VODNI- K0\7fl UL. G, priporoču svojo veliko zalogo po konku- renčnih cenah. Pro- računi rade voljc na razpolago. ¦ ¦¦!!¦¦¦¦ hibih ¦ ¦>¦¦ Sukno angleSko in čeSko kuplle za obleke, povrS- nike po konkurenčno znlžanih cenah v manufaKturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik, Celje Cene nizke! Kralja Petra c. 5. Postrežba solidna! Veliko izbiro najrazličnejših enodpužinskihf trgovsk^hr gostllniških in večjih stanovanjskih his, wil, gosposka, gozdna in kmečka po- se st va v različni vcükosti, ws^fcovrstna Endustrijska in obrtniška pod jet ja, stnvbene parcele itd. po zelo znižanih cenah in ugodnimi pogoji ima if ]cn?odLaji Realitetna pisarna ArzenŠek&Comp. Celje, Kralja Petra c. 22. Kleparstvo, vodovodne inšta* lacije In naprava strelovodov Franjo Dolžan CEL1E - Kralja Petra cesta - CELJE 5prc;«maV;adclazgora}otnenienih$lroHHaHortudipopra^ia ?ostmba tocna. Cene ztnerne. Solidna izVrsitev. 401 100-54 Ramnosešfea indussrijsfia dmžbc Razlagova 7 V Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastni kamnoiomi. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike \z marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno velika zaloga spornenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblikc Za- htevajte načrte in proračune. Delaj, nabiraj in hrani! Marljivost, treznost in va.rčnost, so predpogoj nravnosti I Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LflSTHI DOP stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%« Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. P^f» Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi JßK^ nabiralnik na dom. ~W& *^WI "VI Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea at. 15. Čas je denar! Iz malega raste veliko! Stran 8. »NÖVS DÖB rA Štev. 109. CEXJSKA POSOJICNICA g: BBBHBBBBaiaBBBHlBPalBBBalBBaMaM^aBBawBWBBawBiBMBBBPBBialaMaoaMa^ stanje hranunihohg i V lastni palaČi Narodni döm (xia oglu v pritltčju). R^i^^p^ ¦ ' Sprejema Hronilne vloge na lirunHne Unjlžice In tekočl 1----,;.. • , -üA.^, - . ¦» ... 1 račun ter JIH f zplacoje toörao In mictl »a I sic? majfciolf §<& obrestovcmje fin naJveCJp varnost. IzvrSuJe vse denarne» l&reditnc» in posojilxie |>osle. Rupuje in proclaim Uevlac© In valuta. Podružnica v Soštaunju no Glavnem trgfu. ^YTYYO*D IZakonito zavarovano Wa^ftW ^mJ ML JRL ^^^^ JE^^. Zakonito zavarovano IB PREPEČENEC NAJBOLJŠE VRSTE 10-7 Ostane svež, je hranljiv in poceni. — — — Dobite ga v vseh večjih pekarnah, specerijskih in delikatesnih trgovinah. Zahtevajte povsod SUHOR! — Izdeiuje In prodaja na debelo: K. ROBAUS, MARIBOR, KoroSka cesta 24. Občinstvu se naznanja, da se Južnoštajerska hranilnica v Celju preseli dne 5. do 6. okiobra 1925 v svojo lastno hišo Cankarj e^rsi. Tilica, St. 11, nasproti pošti pri kolodvoru v Celju. Vsled preselitve se ob navedenih dneh ne more poslovati in se redno poslovanje v novih prostorih prične dne 7- oktobra 1925- Južnoštajersba hranilnica v Celju. Celisko messna hranilnica Znlžanje obresine mere. Celjskä mestna hranilnica naznanja svojim vložnikom, da obrestuje od dne 1« OktObra 1925 do nadaljnje odredbe hranilne vloge po 5 do 7°!o in sicer nevezane po 5%, z enomesečno odpovedjo po 6%, z dvomesečno odpovedjo po 6V2°/o in s trimesečno odpovedjo po 7%. — Rentni davek z dokladami plačuje hranilnica iz svojega. Obenem se znižajo obresti posojilom od prihodnjega plačilnega roka dalje, kredltom v tekočem računu pa od 1. oktobra 1925 naprej tako-le; posojilom občin in okrajev.........na 9% posojilom na zemljišča...........na 10% kreditom v tekočem računu z zemljeknjižnim ali z meničnim zavarovanjem na 10 do 12°/o, meničnim in lombardnim posojilom na 12%. Izven teh obresti ne zadenejo dolžnika nobena provizijska ali podobna plačila. Povrniti mora le še morebitne dejanske stroške. Ravnateljstvu hranilnise je pridržano, da v poedinih ozira vrednih slučajih, posebno iz socijalnih in javnokoristnih razlogov, dovoii po možnosti tudi ugodnejše obrestne pogoje. CELJE, dne 30. septembra 1925. Uprauni suet Csljshe mestne tiranilnlce. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorni so; za izdajatelja Pavel Zabukoeekj za tiskarno Milan Četina j za redakcijo Vinko Vi Gabero. — Vsi v Ce^ju. Priloga »Nove Dobe« št. 109 z dne 2. oktobra 1925. 35letnica Celjskega Sokola 1S9O 1925 Dne 31. julija 1925 poteklo je 35 let, kar je biro v Celju ustanovljeno so- kolsko drustvo. Le malo je med nami še onih, ki vedo v kakih razmerah je bilo 1. 1890. sokolsko drustvo ustanovljeno. 0 teh razmerah piše kronist dobesedno: Že tekom leta 1889. razmotrivala se je mej slovensko mladino Geljsko misel, če bi se v. Gelji ne dalo ustano- viti sokolsko drustvo, katero bi zdru- ževalo narodno mladino pri tefovadbi in v društvenem življenji tor z novim čilim in krepkim naletom izdatno oži- vilo in pospešilo narodno delo v Celj- skem mestu in s tern na celem stoven- skem Štajerji. Koncem majnika 1890. leta bilo je dogovorjeno po daljnili po- svetovanjih, da se osnuje kot sedmo slovensko sokofsko .drustvo »Celjski SokoU, katerega ustanovitev naj se še tekom 1. 1890. sijajno praznuje. Dne 4. junija t. 1. zbrali so se ro- doljubi Celjski v čitalniškili prostorih, kjer se je po nagovoru g. dr. Ivana Dečka in nekaterih predlogih g. Dra- gotina Treota sestavil osnovalni odbor. Cfani osnovalnega odbora gg. dr. Ivan Dečko, dr. Andrej Dominkus in 'dr. Dragotin Treo prevzeli so delo v splošnem naudušenji za sokolsko ide- jo. Sestavila so se pravila za Sokole in kolesarje, katere je potrdilo c. kr. na- mestništvo v Gradci dne 16. julija 1890. brez vsakih ovir. — Začelo se je z na- biranjem članov in osnovalnega fonda. — Dne 31. julija 1890. bil je p_rvi občni osnovalni zbor; mnogobrojna udeležba kazala je živo zanimanje za novo dru- stvo in spričevala njegovo splošno pri- znano važnost. Nagovorg.dr.lv. Dec- ka in porociJa g. dr. Drag. Treota o delovanji osnovalnega odbora obudila sta splošno naudusenje. Kako tudi ne? V teku dveh tednov oglasilo se jc bilo jiad 50 članov, mej njimi nad 30 izvr- sujocih, tor so nabralo nad 500 gld. osnovalnega fonda — uspeh, kateri je v očigled Geljskim razmeram prijetno presenečiti moral. V odbor »Celjskega Sokola« so bili izvoljeni gospodje: dr. Josip Vrečko, starosta, dr. Ivan Dečko, podstarosta, dr. Dragotin Treo, tajnik, Josip Georg, blagajnik, dalje Fran Lončar, Milan 'Kočevar in Dragotin Vanič. Osnoval- nemu odboru jo izrekel občni zbor za- hvalo za požrtvovafno in uspešno de- lovanje in ob jednem sklenilo se je jed- noglasno, _da se ima osnovalna slav- nost vršiti dne 7. in 8. septembra kot velika sokolska slavnost. Odbor Celjskega Sokola prevzel je s tern važno ali kočljivo nalogo; nje msina rešitev postati je morala za mla- do drustvo z ozirom na žalostne Geljske razmere vihdno vprašanje! Da se je ia naloga dne 7. in 8. septembra 1890 tako sijajno resila, to nßm je najlepsi dokaz jakosti in ktepkosti mladega drvstva, uspebiosti energičnega posto- panja ter ztnagovitosti narodne sokol- ske ideje. Osnovalna slavnost celjskega So- kola vzbudila je po slovanskem jugu, posebno med Hrvati in Slovonci, ogromno zanimanje. Vršita se je kot vc-likanski narodni tabor in zapustila med našhn življem v mestu, okolici in po celi Sloveniji mogocen utis. 0 tej osnovalni slavnosti,- ki se je vreila dne 7. in 8. septembra 1890 v Celju, pisar je dnevnik »Sloyenski Na- rod« tako-le: Slavnostna dneva, katera smo praznovali skupno z južnošlajerskimi svojimi brati, ostaneta nam neizbrisna v spoininu. S ponosom smc zapisati »Celjski SokoU v kroniko svojo ta dva dncva in prelepo slavnost, katera se je navzlic vsem intrigam nasprotnikov izvršila skozi in skozi sijajno, dostojno in brez mjmanjega motenja mini od strani Slovencev. Olikano in zmerno obnašanje sloven- skih Sokolov, ki ee niso dali motiti po raznih provokaci- jah in surovih napadih, na- pravila je velik moraličen utis na vecino mirnega in : miroljubnega Celjskega ob- činstva, in blagodejni upliv ' tega utisa bode se gotovo : pokazal morda že v k rat- kern. Celjsko občinstvo v I svojej ogromni večini obn«- I šalo se je mirno in dostoj- no, kakor so se obnašali Mariborcani pri pevski slavnosti, ka- kor se sploh obnašajo omikani ljudje. Da ono ni bilo in ni prav nič sovražno društvu »Sokolu« in Slovencem sploK, za to je najsijajneji dokaz, da je vec nego 300 stanovanj, vecinoma po. pri- vatnih hišah, stavito na razpolaganje drustvenemu odboru ter s tern pokaza- lo, da se nikakor ne strinja z malo peščico drznih hujskačev, katerl so na vsak način skušali kaliti lep razvoj slavnostnih dnij, kar se jim pa ni po- sreeilo. Udeležba bila jo ogromna bodisi v Celji, bodisi posebno drugi dan v iz- borno narodnem Žalci. Korporativno zastopani so bili: >Sokol Ljiibljansiti« z zastavo in 60 člani v društveni oble- ki, »Sokol TržaškU z zastavo in 20 čla- ni. i>Sokol Zagorski* & 25 člani, *Sokol Tiolenjski z zastavo in 16 člani, *Sokol Goriški* po deputaciji 3 Članov, *Sa- vinjski Sokol« z zastavo in 10 člani. Kar nas je posebno veselilo in naudu- šilo, bilo j«, da so se brat jo Ilrvatje od- zvali mnogobrojno. Lažnjivi telegrami in •intrigo premotilc so sicer mnogo, a ipak došsa je iz Zagreba oficijelna de- putacija 3 clanov »Hrvatskega Soko- ?««, katerej se je pridružilo kacili 18 hrvatskih Sokolov v društveni obleki in 10 biciklistov Sokolskih. *Pokupski SokoU iz Karlovca poslaT je tudi do- putacijo 3 članov. Iz Zagreba bilo je še posebno lep broj domoljubov hrvatskih in slovcnskih prihitelo in mnogo odlič- nih dam. Da je bilo število udeležnikov nesokolskih iz Ljubljane, Litije, Zida- nega mosta in vseli dolenjskih in šta- jerskih krajev prav veliko, ni nam tre- ba omenjati; posebno. Zastopani so bili: TamburaSki zbor »MerA;?/r« iz Zagre- ba, pevsko drustvo »Slavec*. iz Ljub- ljane z zastavo in 20 pevci, akademično drustvo »Triglav* po deputaciji 3 cla- nov z zastavo, citalnica Celjska in pev~ sko drustvo slov. na Ptuji po deputa- ciji z zborom, druatvo »EdinosU in »Delavsko podporno društvo v Trstu* zastopano po g. prof. Mandicu, ured- iiiku »Naše Sloge« i. t. d., i. t. d. Sija- jen utisek naredil je konečno hande- riwn kmetskih fantov iz Savinjske do- line, nad 30 lepo opravljenih konjikov z narodnimi zastavami, jeden najlep- ših prizorov vse slavnosti. KrstiN smo najmlajega »Sokola«, ki ga je bilo 36 članov v društveni obleki, prav častno, slovcsno in sijajno. Ob 5. uri zjutraj odpeljalo se je 60 članov »Sokola Ljubljanskega* z za- stavo pod vodstvom starostc Iv. Hri- barja. Na kolodvoru našli smo zbrane brate Sokole iz Trsta, katerih je došlo s poštnim vlakom od obalij sinje Adri- je z zastavo 20 pod vodstvom staroste Cotiča. Priilružilo se nam je 20 pevcev »Slavca« z zastavo pod vodstvom pod- predsednika Dražila, in pa nekoKko domoljul)ov Ljubljanskih, tako da nas je bilo precej nad stotino, ki smo zdru- žpni odpoljali se iz Ljubljane. V Litiji, kakor žo prej mej potom, pristopilo je novo štcvilo domoljubov, mej njimi gg. graščak Hren in dežeM poslanec no- tar Svelec in vec odlicnili narodnih" dam. Graščina Ponoviška, last g. Hre- na, bila je okrašena z narodnimi zasta-. vami, in pozdravljal nas je pok topičev, kakor na mno- gih drugih krajih. V Za- gorji čakal je v vrstah *So- kol Zagorski* pod vod- stvom staroste Medveda ter se nam je pridružil v šte- vilu 25 članov. Nebo se je začelo jasniti, ter nam obe- talo krasen dan. Na Zida- nem mostu, bilo je živahno gibanje in buren pozdrav od došlih bratov Hrvatov in Slovencev z dolenjske strani. »Hrvatskega Soko- la*. bilo je 20 članov v društveni obleki pod vodstvom staroste dr. fylazzure. Da ni bila vsted raznih neresničnih tele- gramov nastala neka konfuzija, bila bi udeležba še mnogo večja. Lep broj pa je bilo druzih Zagrebčanov, vsi s tro- bojnimi traki in napisom. »Zagreb« na njih. Bili so mej drugimi g. poslanec hrv. sabora dr. Vidriö s soprogo in hčcrko, g. dr. Kopač s soprogo, gospod profesor Stöckl,.. gosp. tajnik Kuralt itd. tPokupski SokoU v Karlovci za- stopala je deputacija 3 članov pod vod- stvom prof. Vambergerja, »Dolenjski SokoU poslal je 1G članov z zastavo pod vodstvom staroste dr. Rozine. Ko smo po končanih pozdravih in burnih živioklicih končno bili se razmestiK po vagonih, zaigrala je godba Zagrebške požarne brambo koračnico, »Slavci« zapeli so pot^m jeden zbor in mej na- udušenjem vseh nauzočih odpeljali smo se proti Celju. V Laškem trgu ustopilo je zopet mnogo domoljubov, po cesti poteg železnice pa se je videlo več z na- rodnimi zastavami okrasenih voz vo- zili se proti Gelju, s katerili so po- zdravljali vlak z Živio-klici in vihra- njem zastav. Slovesen je bil dohod na kolodvor Geljski. V dolgih vrstaK bifo je razpostavljenega glava pri glavi na stotine občinstva, katero je pozdravlja- lo z Živio-klici, na peronu pa je stal v vrstah •bCeljski SokoU, 36 članov v društveni obleki pod vodstvom staroste dr. Vrečka, katerega smo pozdravili z gromovitimi Živio- in Nazdravje-klici, odzdravljali pa so naudušeni klici (^eljskili Sokolov in drugih mnogobroj- no zbranili domoljubov. Da smo imeli stobodo gibanja in kretanja, kakor bi jo človek po vsej pravici pričakoval na svoji domači slovenski rodni zemlji, bil bi uhod v Gelje kaj veličasten, kar Celjani morda še niso videTi. Tako smo pa korakali tiho brez godbe, z zastava- mi v črnili zavojih v dolgih* vrstali v sporedu par za parom skozi trume go- sto zbranega obeinstva sem ter tja siin- patično pozdravljeni. Konstatirati mo- ram tu, da pri torn korporativnem ulio- du vseh združenili »Sokolskih društev« ni bilo čuti iz gostih trum obeinstva niti najmanjega glasu protivnosti, da so je občinstvo pri tej priliki obnašalo pov-sem prav dostojno, kakor tudi malo pozneje, ko so vsa društva se iz cen- trahiega zbirališča iz g. Košerjevega hotela zopet zjedinjona podala na Celj- ski slavnostni prostor pri Kukci. Po * mestu korakali so Sokoli z zavitimi za- stavami, pri mostu pa nas je pričako- vala že godba, s katero na čelu so po- tem odšla vsa društva z razvitimi vih'- rajocimi zastavami v vrstah na pro- stor slavnosti. Gromoviti Živiokfici od- mevali so po krasni okolici Celjski. Pridružila sta. se sprevodu se poznejo došli »Savinjski SokoU z zastavo pod vodstvom staroste Peiana in pa depu- tacija 3 članov »Goriškega Sokola«, kakor tudi mnogo zastopnikov raznih' društev, Za Sokofskimi drustvi, kora- kalo je Ljubljansko pevsko drušlvo »Slavec« z zastavo. Na stotine obein- stva pa Je korakalo za drugo godbo, ki je svirala na konci Sokolskega sprevo- .da. Bil je velikansko lep pogled, videti Wizu 200 rudečili srajc žareti mej ze- lenjem, ponosno vilirale so zastave slo- venske na slovenski zemlji, gromoviti Živio-klici pa so pričali, da smo istini- to na domači zemlji, katere nam ne bo- do potujčila nobena >mai*ka«, bodisi južna ali severna. Kjer je Tjudstva za- vedno in probujeno, zastonj so vsi na- pori ovirati naravni razvoj slovenske- ga življa. Čuli smo iz vrst nemski go- vorečih ljudij, pasebno iz ust krasnega spola, marsikako drasticno obsodbo one nestrpnosti, katera nam je prepo- vedala prosto gibanjo in sprevod po mestu ter se je od mnogih obzalovalo,- da se zares lepi sprevod ni moger" raz- vijati jednako prosto tudi po mostnilj ulicah. Predno smo se podali na slavnost- ni prostor, po koncanem zajutreku in kratkem odm or u v hotelu »Pri belem volu«, korakala so vsa društva — ka- kor je bilo že omenjeno —proti 11. uri z zastavami in godbo k sv. Jožefu, kjer je bila sfovesna sv. maša s petjem. Po- sebno čarobon pogled je bil, ko so se rudeče Sokolske srajce v dolgih vrstali videle po gori raztresene mej. zelenjem, po vseh potili, na katerili je kar vrvelo obeinstva, ki je spremljalo Sokofe. Sko- zi in skozi pozdravljali so domoljubi Sokole in sploh vse slavnostne goste z krepkimi Živio-klici, katerim se je na- udušeno odgovarjalo; videFo se je očit- no, da smo svoji pri svojili. Ko smo dospeli na prijazni liolmec, na katere- ga vrhu stoji cerkev sv. Jožefa in se malo odpočili, pričela se je slovesna sv. maša, pri katerej so stregli Sokoli. Vseh šest društvenili zastav razposta- vilo se je prod oitarjepi, Sokoli pa so stali v špalirji po cerkvi, ki je bila tako napolnjena, da so mnogi morali ostati zunaj in se le od dalec mogli udeležiti sv. maše. Pevski zbor Ceftski pel je prav dobro latinsko mašo. Po konca- nem ccrkvenem obredu, podali ,smo se v istem redu, kakor smo došli, po dru- gem gozdnein potu v restavracijo gosp. Kukca, kjer je bil kratek odmor z god^- bo in petjem. Kmalu napolnili so se obširni prostori in pričelo se je živaKno gibanje. Slavci zapeli so več zborov, mej katerimi je bit posebno naudušeno sprejet Ipavčev vedno krasni »Bodi zdrava domovina«, v katerem sta samo- spev pela g. Meden in operni pevec Jo- sip Nolli. Morala se je ponavljati, in še so jo hoteli slišati. Proti 1. uri odpra- vili smo se v mesto. Dokler smo bili na tPeh Celjske okolice, katero so si z ustrajnim delovanjem lansko lcto pri- borili Slovenci, da iraa zdaj poštenega slovenskega župana, gibali smo se pro- sto, ko pa smo se približali mestnemu ozidju, spominjalo se je nas, da zdaj imamo stopiti v svetišče Germanije, za- kriti smo zopet zastave, omolknila je godba. duška pa smo si dali s trikrat- nim gromovitim živio-klicem na bodo- če slovensko Celje! Pripetila se je tu komična episoda. Ker zastava »Slav- ca« ni imela saboj čraega zagrinjala,- morali so jo pokriti z dvema vrhnima suknjama, samo da je bila pokrita in so je tako ustregfo volji Celjskili mo- gotcev. V gostih trumali korakali smo po mestu proti hotelu, kjer je bil na- povedan ob 1. uri slavnostni skupni banket. Nekako čudna llustracija za nemski značaj Celja so bile stotine ru- dečih srajc, ki so se kazale po vseK uli- cah mesta brez najmanjega znamenja nasprotstva. Poudarjam to nalašč še jedenkrat, •ker ponočna, naliujskana druhal; ki je nedeljo zvečer sramotila dobro ime Celjskega mesta, ni se upala na dan pri svitu solnca. Še le s poznim mrakom vocernim izlotola je iz neto- pirskili-svoiiK gnezd in p.ooela sramot- no svoje delo. Pohvaliti mi je tu ener- gično in nepristransko 'delovanje žan- darmarije, ki je mnogim teh" razboj- Stran 2. Priloga »Nove Dobe« St. 109 z dne 2. oktobra 1925. niških capinov preskrbeta prlmerno prenočišče. Nikakor pa se ne moremo tako pohvalno izraziti o preveč priza- nesljivem postopanji mestne policije Celjske, katere dolžnost je bila v prvi vrsti, preprečiti škandalozne izgrede z največjo strogosbjo in eneržijo. Toda vrnimo se nazaj k predm^- tu. Banket bil je prirejen, kar se tiče prostorov, prav dobro in praktično, da pa postrežba pri tesnobi lokala in ogromnein navalu gostov ni mogla biti tako izborna, kakor bi bilo zeleti, je stvar, katero je lahko umeti. Svirala je godba Zagrebška večinoma slovanske komade. Vrsto napitnic price! je Gelj- skega Sokola starosta dr. Vrečko z na- udušenim govorom. Pozdravil je toplo vsa došfa Sokolska društva, posebno simpatično omenil cuvarje jadranskih' obalij, Sokole Tržaške in pa brate Hr- vate, ki so zopet pokazali, da se cutijo jedne krvi, jeiine matere sinove z nami. Drugi govornik bil je poslanec sa- bora hrvatskega dr. Vidrič iz Zagreba. RazpravljaT je v lepem govoru dve kre- posti naroda slovenskega. Dr. Sernec Josip, kot zastop- nik okraja Geljskega, izraža radost Slo- vencev okolice Geljske in inteligence Slovenske na dohodu toftko odličnih gostov. Še le za mejo mestno smeli smo se svobodno razvijati. A bodočnost bo- He naša, morda ne preteče vec mnogo let, da Vas bode tudi v mestu ppzdrav- Ijal zupan Celjski! Gromoviti Živio-klici kazali so, ka- ko globoko je segef do dna vseh src iz- borni govornik in naudusenje ni se po- leglo prej, da je začel govoriti dr. Maz- zura, advokat in starosta Sokola iz Za- greba. Hrvat in Slovenec sinatrata se vedno za brata. Vi ste antemurale proti navalu Nemštva, katerega se nam je več bati nego Madjarstva. Navede bete- de Jenkove: Ko bom pocival itd. Narod Vas je krasen, imel bode gotovo še kras- nc dni. Nasprotniki Vaši sfavijo danes svetkovino jada, osvojili smo njihovo citadelo. Sokol nosi zdravu mišicu i sr- ce junačko, cvet inteligence slovenske je v njem, pri'vesti mora v slogi narod 'do tega, kar je pesnik Jenko veroval v proroškem duhu: Da bode narod slo- venski svoboden, sam svoj! Napijem složnemu narodu slovenskemu. Napit- nica btfa je vsprejeta oduševljeno, ka- kor je bila naudušeno govorjena. Starosta dr. Vrecko nazdravi po- tem Ljubljanskemu »Slavcu*, ki zapoje .»Slovansko 'pesem*, (samospeve Me- 'den in Perdan) burno vsprejeto. Ljub- ljanskega Sokola starosta Ivan Hribar: Tako slavnosti narodne, kot Je dana&- n ja še ni videlo Gelje. Udeležba je sijaj- na od vseh stranij. Prišft so bratje od obalij Adrije, da pokažejo, da tudi tarn so zvesti čuvari Slovanstva, prišli so bratje Hrvatje, prisli bi bill tudi brat- je Čehi, da jih niso zapreciie elemen- tarne nezgode. Zato odzvali so se tele- grafično. Celjsko prebivaTstvo ni nam nasprotno, le mala klika hooo braniti junakom Celjskim, ki budijo narod, po~ četnikom prekrasne današnje slavno- sti. Malo nas je, a smo Ijudi. Narod v okolici Celjski je probujen. V imenu »LjuMjanskega Sokola« napijam hra- brim junakom Geljskim! Z naudušeni- mi, dolgotrajajocimi Živio-klici bil je vsprejet ta zares izvrstni govor, in bra- tili so se »Sokoli« Celjski z brati došli- mi iz vseh krajev slovenske in hrvatske domovine. — Nastal je potem kratek odmor in je naznanil tajnik »Sokola Celjskega« došle telegrame. Došli so iz Češke, Hrvatske in vseh krajev Slove- nije. Prečitali: so se važneji, drugi pa naznanili, ker ni bilo mogoče čitati vseh, ter bili vsprejeti z viharnimi Zi- (vi'o>- in Slava-klici. Predlog tajnika dr. Treota, da se telegrafičnim potom posfje iskreni po- zdrav in Na zdravje »Sokolu« v Op.avi, ki je praznoval slavnost z jednakimi zaprekami in intrigami, kakor Celjski, bil je vsprejet naudušeno. Isto tako predlog, da se visokemu jubilarju, ško- lu Strossmayerju izreče globoko spo- stovanje in .srčno čestitanje združenih slovenskih in hrvatskih »SokoTov«. Gromoviti klici »Živio Strossmayer« pritrjevall so, 'da je z naudušenjem bil jednoglasno ysprejet ta predlog. Tudi »Bralnemu dnxStvuc v Tržiči in k Vil- harjevi slavnosti v Planini odposTala sta se telegraficna pozdxava. Izmej te- legramov omenim naj za danes le ne- katere: S Češkega došli so iz Prage, iz Opave dvat iz Nachoda, Jičina, Tfebi- ce, Budejevic in od češkega Sokola na Dunaji. Iz Hrvatske: Iz Zagreba, iz Pidja dva, iz Pozege, Spljeta, Karlov- ca i. t. d. Iz stovenskih krajev pa jih je bilo nebrojno, da ga nij skoro yaznej- šega kraja, kateri bi se ne bil udeležil vsaj v duhu slavnosti. To je najbolji do- kaz, kako živo so se zanimali slovenskl doinoljubi. povsod za »Sokola Gefjske- ga«y s kako radostjo so pozdravljali njega rojstvo, dobro spoznavši preveli- ko njegovo važnost za razvoj Sloven- stva v Celji. Naj bode to živo zanima- nje vse Slovenije spodbuda vrlim juna- kom, ki so osnovali »Sokofa«, da ne- ustrašeno in neutrujeno delajo naprej za njega daljni razvitek ter se ne dado plašiti po intrigaK nasprotnikov. Ko je bilo končano prečitavanje telegramov, poprime besedo operni pe- vec Josip Nolli, poudarjajoč, da čez mnogo let se je zopet oblekef y rudečo srajco, ter, da je ponosen videti se kot •»stare garden Sokol mej tolikimi odlič- nimi brati, Sokoli slovenskimi in hr- vatskimi. Posebno pozdravlja vrle Tr- žačane, ki se niso strašili dolgega pota in došli v lepem številu in pa brate Hr- vate, ter napije uzajemnosti jugoslo- vanski. Napitnica bila je vsprejeta z naudusenjem in s tern bila je končana vrsta govorov. »Slavec« zapel je še ne- kaj zborov, živahno odobravanih. Potem pa so se vsa društva odpra- vila na stavnostni prostor pred mestom v restavracijo Kukčevo v istem redu, kakor zjutraj, namrec do mosta tiho, od mosta naprej pa z razvitimi zasta- vami, dvema godbama in trobentanjem »Sokolov«. Spremljevala jih je velika množica občinstva, ter so se razlegali daleč na okolu naudušeni Živio-klici. Kmafu bilo jo na slavnostnem prosto- ru vse zasedeno in prieela se je slav- nost s telovadbo. Začeli so »Sokoli« Za- grebški na drogu, ter izvajali prav iz- vrstno razne teške vaje, katere so bile od mnogobrojnega občinstva vsprejete z burnijni odobravajočimi klici. Ker sem baš, to so je prieela telovadba, spremtjeval z druzimi »Sokoli« Ljub- Ijanskimi in Geljskimi »Zagorshega So- kola* do mosta, obžalujem, da o telo- vadbi Zagrebčanov ne morem porocati tako obširno, kakor bi želel. čul sem le jako pohvalne gfasove o izrednosti te- lovadcev Hrvatskega »Sokola«. Da je »Zagorski SokoU moral oditi že v ne- deljo popoludne, obžalovali so v prvi vrsti njega člani sami najbotj, a dolž- nost zvala jih je domov. Večina njih so rudokopi, ki so že v nedeljo po noči mo- rali nastopiti trudapolno svoje delo, katero pa jim ne brani, da so verni in zvesti Sokoli. Iskreno jih je pozdravil Ljubljanskega »Sokola« podstarosta dr. Triller ter spodbujal, da ostanejo vedno tako vrli dečki, kakor dozdaj, na katere smo ponosni. Pri mostu ra^lo- čili smo se, in deputacija »Celjskega Sokola« jih je spremila do kolodvora. Na slavnostriem prostoru pa se je na- daljevala vesefica. Vrstile so se godba, pedje, sviranjo tamburašev in pa telo- vadba. Za Zagrel>škimi »SokolL« na- stopili so Ljubljančani, katerih moj- stersko izvedene vaje so bile burno po- hvaljenc. Občinstva bilo je polno na vseh krajih po okoTu ležečih potih in holmcih, katero je občudovalo gibčnost, eleganco in silno krepost Ljubljanskih Sokolov. Prvi dan telovadilo se je sa- mo na drogu in so se posebno odliko- vali bratje »Sokoli1«: Benčan, Vernik, Bratina, Skof, Virk, PavUč, Goričan, Agnolo, FiymcheUL Posebno odobra- vanje izzivale so teške vaje: Velekolo naprej in nazaj, stoje na rokah, s pod- in nadprijemom, veleprevrat z različ- nimi drugimi odskoki in kakor se še imenujejo te vaje. Bil je le jeden glas, da so Ljubfjančani se skazali prave mojstre v telovadbi. Ko je bila končana telovadba, vr- šil se je muzikalni del programa. »Sla- vec« pel je na obeno zahtevanje Ipav- čevo »Domovino« in se večje nauduše- njo nego zjutraj sta izzvala solista g. Meden in operni pevec Josip Nolli, ki. so je rade volje pridružil Ljubljanskim pevcem. Nepotrebno je kaj več pri- stavljati:, imena teh dveh pevcev zado- stujeta, Isto tako naudušeno sprejeta je bila »Slovenec sent« in mnogo drugih zborov. Humoristična in karakteristič- na »češka kitara< izbudila je mnogo smeha in živo odobravanje in se je v solu odlikoval g. Pavseka simpaticni tenor. Ta?nburasi Zagrebäki zaigrali' so nam »Naprej«, *venec slov. pesmU in razne druge in našli najživahneje priznanje za svoje zares izvrstno pre- davanje, kakor tudi dotični gospod, ki je prav lepo pel bari'ton solo skupaj s tamburaši. Zadnje točke pevskegaj)ro- grama bila sta dva mešana zbora Getj- skega pevskega zbora, pomnoženega* z nekaterimi člani »Slov, pevskega dru- štva«. Pelo se je »Pozdravljam te go- renjska stran« in »Nazaj v planinski raj«, solo pel je g. nadučitelj Porekar prav izborno. V mafi obliki imeli smo užitek, ki nas je spominjal na Mari- borsko slavnost, kajti pelo se je prav izvrstno in zaslužena pohvala donela je vrlim pevkajn in pevcem. Ko se je do dobrega stemnilo, za- čeli smo odhajati v mesto. V čitalnici zbrafi so se »Slavci«, bratje Hrvatje in drugi Sokoli, in prieela se je kmalu ži- vahna zabava. V gorenjih sijajno naki- čenih prostorih pa je bil jako lep in ele- ganten pies. Mnogo krasnih gospodičen in gospej v elegantnih toaletah dajalo je poseben sijaj zares Tepej zabavi. Ne- utrujeno sukale so se plesalke in ple- salci in se niso pustili motiti po tro^ pični vročini, katera je vladala v dvo- rani. Drugi del Sokolov pa se je uta- boril* pri Košerji, kjer je vladalo veselo življenje d.o ranega jutra in so se pre- pevale vesele pesmice. Tako se je vršil prvi dan slavnoati, sijajno, dostojno in povsem mirno od strani Slovencev, ki so s tern pokazali, da je bila zares zastopana inteligenca, ki se ni dafa izzvati na noben način od nahujskanih izzivačev. Slovenska oli- kanost praznovala je sijajno zmago nad surovostjo, s katero je nemčurske klike našuntana druhal sramotila ne- deljo po noči dobro ime Celjskega me- sta, napadajoča mime goste na upravo razbojniški način. Ni tu mesta, obšir- neje govoriti o teh sramotnih dogod- bah, samo toliko rečemo, da stranka, ki se poslužujo tacih sredstev, obsodifa je sama sebe v očeh vsacega pošteno mi- slečega človeka. Nadejamo se, da bode tudi večina mirnega Celjskega prebi- valstva sprevidela to ter sama se odlo- čila od hujskacev, ki so uprizorili vsa ta ostudna dejanja. Drugo jutro začeli so se Sokoft. zbirati po raznih kavarnah in gostilnah po mestu. Drug je pripovodoval druge- mu dogodbe pretekle noči, katerih bi lahko nabrali cele kope, deloma prav zanimivih. Prijaviti čemo pozneje ne- katere. Mej 9. in 10. uro zbrali smo se vsi skupaj v restavraciji g. Kukca, kjer je svirafa Zagrebška godba, druga god- ba pa je spremljevala oni del Sokolov, ki se je podal na Stari grad. Pozneje bil je obed v raznih gostilnicah, kjer so se shajala posamezna društva in oddel- ki slavnostnih gostov. S tern bis je tako rekoč končan Celjski del slavnosti in preostaje mi po- pisati še popoludanski izlet v Žalec, ki je bil odločen v programu kot svršetek slavnosti, ter jo je zares končal tako iz- borno, da je btfo jednoglasno nauduše- nje ob izvrstnem in sijajnem izidu cele slavnosti. Kmalu po 1. uri popoludne zbrali so se Sokoli pri Košerji, od tu pa kora- kali čez veliki Savinjski most, ter se ustavtfi pred parkom in razredili v vr- ste za odhod v Žalec. »Celjski Sokol« pa je počakal še v mestu in pričakal banderium kmetskih fantov iz Savinj- ske doline, ki je prihajal skozi mesto, pozdravil Sokola, potem pa odjahal skozi mesto, in čez most, pozdraviti še tarn zbrana »SokoTska društva«. Ko se nam jo bližal od daleč ta impozantni sprevod, in so zaropotala konjska ko- pita po Savinjskem mostu, zaorili so tako mogočni Živioklici, da ni bilo kon- ca ni kraja naudušenji. Lepo pa je bilo tudi videti nad 30 kmetskih fantov s ši- rokimi trobojnicami čez prsa preveza- nimi, za škornji pa vsak malo trobojno zastavico, s katerimi so mimo jahaje, snevši jih, mahali in pozdravljali z na- udušenimi Živioklici. Bil je to jeden izmej najlepisih momentov slavnosti. Celjskim zagrizencem pa vem, da je kar mrgolelo pred očmi in bobnelo po ušesih, ko je bilo čuti ropot konjskili kopit sfovenskih po njihovem nemškem mestnem tlaku. Ko smo razvili zastave in se postavili v red, podal se je ves slavnostni sprevod skozi park prott Žalcu. Bil je dolg in lep sprevod, na čelu banderium, potem Zagrebška godba,- zastave pojedinih društev, potem zopet godba Šmarska, »Slavci« in drugi gostje ter mnogobrojno občinstvo. Vse je bilo naudušeno, in korakali smo na- prej v najlepšem redu. Ko smo prišli do tako zvancga *Waldlumsa«, kjer je bila zbrana različna nemškutarska go- spoda, zagnala sta dva pobalina nekaj peska in kamenja na mimoidoce. Ka- kor brisk bili so Sokoli pripravljeni, naskočiti nemčursko visoko ležečo trd- njavo in si poiskati zadoščenja, a sta- roste zadržali so jih, ter se je izrocil jeden napadalcev navzočim žandar- mom. Konštatirala pa se je podlost na- pada pri lastniku Matesu, ki se je iz- govarjal, da je nedolžen na tern činu. Vreme. ki je bilo ves dan premenl'jivo in nestanovitno, začelo nam je malo nagajati in dolgo pot po gozdu ob des- nem bregu Savinje, ki bi bila sicer jako lepa, bredli smo po razmočeni ilovci,- nadlegovani od dozja. A dobri humor, niti za minuto ni zapustil Sokofov, in ko smo došli do voz, krasno nakičenili z zelenjem in narodnimi zastavami, ki so nas čakali pri. Levci, zasijalo nam je zopot solnce in pozabljene so bile na mah vse neprijetnosti dolzega pešpota. Vožnja v Žalec bifa je pravi slav- nostni triumfalni sprevod. Povsod na cesti bilo je na stotine naroda, posebno pri Petrovčah, kjer je bil postavljen slavolok, ljudstvo je povsod živahno pozdravljalo z ŽiviokHci, katerim so iiaudušeno odzdravljali Sokoli in drugi gostje. lmpozanten bil je dohod v kras- no nakičeni trg Žalec, pred katerim smo se ustavilr ter stopili v vrste k slavnostnemu uhodu. Pri sfavoloku z napisom: »Živeli SokolcU čakala je de- putacija, na čelu gosp. župan Hansen- bihler, ki je s toplimi besedami pozdra- vil Sokole in druge goste v imenu do- moljubov Žafskega trga in Savinjske doline. Združili so se.vsi staroste okolu zastav; gospodična Žuža iz Žalca po- zdravila je Sokole in goste v imenu do- moljubnih Slovenk, na kar so ona in gospodicne: Ki(kec, Zadnik, Jeržabek in druge okrasile vse zastave z venci. Odzdravifi in zahvalili so se pojedini staroste, potem pa smo korakali naprej pod slavolokom v prekrasno z zastava- mi, zelenjem in cvetjem nakičeni trg. Narodni Žaloc oblekel se je bil v praz- nično obleko, iz vseh oken pa so nas obsipale nežne roke s cvetjem, šopki in ceto s celimi vencr, katerih so Sokoli nabrali toliko, da so bili pojedini kar šetajoče razstave cvetlic. Nepozaben ostane nam ta uhod v Žalec, katerega vrlim preHvalcem smo kiicali gromo>- viti Živio in Sfava! Občinstva nabrato se je bilo na ti- soče, bila je to druga izdaja tabora, ka- terega se je spominjalo še mnogo, za mladino pa je bil to nov prizor. Ko smo prekorakali trg po jedni strani gori, po drugii doli, ustavili smo se pred hišo župana g. Hausenbihlerja, ter se razkropjli po bližnjih gostilnah, da se malo okrepcamo. Po kratkem odmoru odšla so vsa društva na slavnostni pro- stor, pred gradom g. kneza Salm- Reif- ferscheida, na katerega blagovoljno prepuščenem posestvu se je vršila ljud- ska sfavnost. Občinstva bilo je že na ti- soče zbranega, ko smo došli, in kmalu bilo je vse živo. Zagrebška godba svi- rala je zares neumorno, »Slavec« pa je z izbornim petjem zopet nauduševal. Ni bilo konca ni kraja klicev, ki so se jedenkrat zahtevali »Domovino*. S po- sebnini naudusenjem pela se je tu, na fepi ravnici, obrobljeni s holmi in go- rami, pozlačenimi od zadnjih žarkov zahajajocega solnca. Bil je krasen mo- ment, in mogočno so doneli Slavčevii glasovi in pa naudušena samospeva Medena in NoHija čez ravan, ko pa je bila končana pesem, buca-lo je mej ti- sočinami gtav, od vseh stranij čuli so se klici »še jedenkrat« in tudi zdaj v tretjikrat morala se je ponavljati. G. Jos. Nolli pa je potem pridal še sanio- spev »Kje dom je moj«? katerega je spremljeval >Slavec«. Da je tudi ta pe- sem, posebno druga kitica, tikajoča se zelenö vinorodne slovenske Štajerske, Priloqa »Nove Dobc« §t. 109 z dne 2. oktobra 1925. Stran 3. našla naudušen odmev, razume se sa- mo ob sebi. Ko je pevec z natidušenim döbro akcentuiranim naglasom končal »In ta krasni raj naš zemski, dom slo- venski, dom je naš !* razumelo je ob- cinstvo, zakaj je pevec premenil delo- nra besede, zakaj je tako naudušeno povdarjal baš zadnjo besedo. Gromovi- tega Žjvio-klicanja ni bifo dolgo konca in le polagoma povrnil se je mir, da so mogli nastopiti tamburaši Zagrebški. Pridružili sta se jiim dve krasni zastop- nici zbora slovanskiih Dunajskih tam- burašic. Vse točke, katere so igrali, bile so sprejete z burnim odobravanjem. Telovadba pričela se je nekoliko kasno. Na tisoce občinstva naredilo je velikanski krog in sledilo z živim zani- manjem zares izvrstnim vajam Ljub- ljanskih Sokolov. Telovadilo se je na drogu, kakor prvi dan v Celji, potem pa na bradlji in konec naredile so veli- ke skupine. Na drogu in bradljl telo- vadili so že imenovani bratje Sokoli, katerim so se pri skupinah pridružili se: Češnik, Forte, Koch, Povše, Rebele, Šifrer. Ljudstvo ni se moglo prečuditi izvrstnosti pojedinih vaj. Ker se je že proti koncu začelo mračiti, prižigali so se ben gal i čn i ognji, v katerih odsevu so 'drzne skupine SokoTov se videle še ne- kako lepše. Tisočerno glasno odobra- vanje bilo_je čuti pri1 vsaki posamični vaji in skupini. Ko so se vračali telo- vadci, spremljevalo jili je gromovito Slava- in Živio-klicanje. Pokazali pa so tudi, da so zares pravi junaci v teTo- vadbi, na katere sme biti ponosen So- kol Ljubljanski. Začel se je zadnji del ljudske vese- lice in to so bill izvrstni, naudušujoči govori in nazdravice. TajnJk »Sokola Celjskega« dr. Treo zahvali se vse društvom, katera so po- častila najmlajega brata pri krstu svo- jem, posebno Hrvatom, ki se čutijo vedno brate z nami». Prof. Vamberger iz Karlovca, podstarosta »Pokupskega Sokola«, v daljšem izvrstnem govoru poudarja je- dinstvo Hrvatov in Slovencev na boj- nem in literarnem poTji. Nikdar ne bo- de poginol narod, ki je rodil može ka- kor so: Slomšek, Tresoren, Vodniti* Jenko, Gregorčič, Rački, Senoa, Gaj, Kopitar, Cop in drugi, posebno pa Strossmayer! (Burno ovacijo naredil jo ves zbrani narod pri teh besedah', diki našii, jubilarju Strossmayerjn^ki je praznoval isti dan štiridesetletnico svojo v Djakovu. V duhu bill smo ysi v tern trenotku doli in tisocorni kTici ka- zali so, da ga ljubimo vsi jednako.) Na- daljeval je govornik: Tak narod ne mo- re propasti, ako je složen. Prisezimo danes slogo in jedinstvo! Burni klici: Prisegamio! odgovarjali so naudušene- mu govoru. Josip Nolti, operni pevec, omenja, da čez dolgo let mu je zopet prilika udeležiti se narodne slavnosti na do- mačih tleh, ter kako posebno mora ve- seliti vsacega domoljuba, videti,- kako lepo se zaveda kmetski naš narod. Ve- činoma iz kmetske hise rodifi so se imenovani naši velmoži, spoštujmo krnetsko hiso, ako se nje prebivalci ta- ko zaveda jo, kakor vidim tu, kjer se je na tisoee zbralo prebujenega zavedne- ga naroda. Živio zavedni narod sloven- ski prelepe Savinjske döline! Da je na- šel ta govor živ odmev, ni mi treba po- udarjati še posebej. Dr. Triller, podstarosta »Sokola« Ljubl'janskega: Ko smo bili v Celji, z črno zagrnenimi zastavami, zdelo se nam je, da smo pri pogrebu. Bil je res pogreb, mi1 pa smo bili grobokopi, po- kopavali smo nomško gospodarstvo v Celji. Podli in zavratni napadi na nas, kažejo, da je odgospodarila stranka, ki SG poslužnje jednacih sredstev. Na dan stopa zavedni narod slovenski. Živio tedaj slovenski narod na juznem Šta- jerskem! Tudi ta govor bil je vsprejet naudvišeno. Dr. Treo: Slovan 'je hvatežna du- ša, zahvalen za vsak znak naklonjeno- sti. Danasnj'O sla\Tiost praznujemo na tleh blagega, narodu našemu naklo- njencga visokorodnega gospoda kneza Salma-Reifterscheida, ki je prijatelj našomu narodu in nam jo prepustil prostore za sfavnost. Ni se dal ustra- §iti, akoravno se je hujskalo proti nam po nasprotnih listih. Hvala mu srena in trikratni Slava in Živio. Burni kli- I ci odobravali so govor, ljudstvo pa je pokazalo, kako ve ceniti kneževsko mišljenje plemenitega moza. Mej pasamičnimi govori zažigall so se umetalni ognji in švigale rakete v zrak. Krasne gospodične pa so raz- prodajale šopke in fotografije v koriat zastave »Celjskega Sokola«. Na bal- konu pa je fotograf že popoludne po- snel podobo slavnostnega prostora, na katerem je bifo na .tisoče občinstva, vsa Sokolska in druga društva in pa banderium kmetskih fantov. Tudi te pozdravila je še posebej v teku popo- ludneva deputacija »Ljubljanskega Sokola«. Ko se je popolnoma zmračilo, po- dala so se društva nazaj v Žalec, kjer se je v obsirnih prostorih g. Hausen- bihlerjeve hiše nadal'jevala veselica s petjem in raznimi govori, v bližnji so- bi pa se je plesalo. Izmej mnogili go- vorov naj navodem samo nekatere. Nazdravljalo se je Hrvatom, koji so odzdravljali. Posebno izvrsten govor pa jo imel mlad duhovnik, g. dokto- rand Medved iz Sostajna, ki je po- vdarjal: slogo vseh stanov, naj vsi slož- no delajo, kakor se godi na Štajer- skem,, kjer pada trdnjava za trdnjavo vsled složnega delovanja. Nazdravlja vsem stanovom, če so narodni» Zdra- vica govorjena z navdušenjem, ki nas je spominjala na pokojnega Božidara Raica, bila je vsprejeta z burnimi klici odobravanja. Ko je bilo vse najbolje vofje, začela so prihajati iz Celja po- ročila o nameravanih napadih. Skle- nilo se je poslati telegrafično poročilo okrajnemu glavarstvu, naj skrbi ono za vzdržavanje javno varnosti, če ne si bodo Sokoli radikalno pomagali sa- mi, odgovornosti za nasredke pa ne prevzamejo potem. Starosta Ljubljanskega Sokola nazdravil.je pred odhodom še enkrat mučeniku teh dni, neumorno delujo- četnu starosti Sokola Celjskega, ki bi no mogel imeti boljega načelnika ter mu zaklical iskreni: »Na zdar!« ki je bil burno ponavljan od vseh. Dr. Vreč- ko zahvalil se je in napil na složnost vseh Sokolov! Z živahnimi Živio-klici podali smo se potem na vozove ter po 11. uri v dot/Ah vrstah odpeljali se v Celje. Ker so pred mestno mejo bili vojaki nastavijeni in so patrolirali žandarmi, bile so ulice Ceijske čisto prazne, niti žive duše ni bilo videti, ko smo korakali za vojaci v mesto. Da ae ni pred CentraTno kavarno videlo zbranih kacih 20 pobalinov, ki so za- gledavši Sokole, demonstrativno into- nirali nemsko pesem, niti videli bi ne bili, da je ros kdo v Celji še na nogah. Dozdaj mirni Sokoli zagromeli so ka- kor levi in Živio pred CeTjsko kavarno, cul se jc gotovo po vsem mestu. Ne- koliko surovakov, ki so metali jajca in pesek, pozaprli so žandarmi, potem pa je bil kmalu mir in korakali smo na kolodvor. Velika sreča je bifa za Ceij- ske izzivače, da so bili vojaki, ker So- kolov potrpežljivost bila je napeta do skrajne meje. Tim častneje smejo se tedaj ozirati nazaj na slavnost, katera se je vršila tako sijajno na vse strani na. cast Slovencem, a na «ramoto nem- škim hujskačem, ki niso dosegli na- mena svojega, akoravno so skusafi na vse mogoče načine kaliti mir in rao- titi slavnost. Ogromna ta udeležba po telegra- mih kažo najbolje, kako splosno je bilo zanimanje za važno slavnost po vseh krajih, kjer se niso mogli osebno ude- ležiti sfavnosti, ali so bili odposlali de- pntacije, pa so vendar še telografično hoteli izraziti veselje svoje nad poro- dom novega boritelja za razvoj ideje slovenske na Spodnjem Štajerju. Razun že imenovanih slovenskih' in hrvatskih odličnjakov videli smo še s posebnim veseljem. gg. državna posfanca dr. L. Gregorca in M. Voš- njaka in deželne poslance dr. Beckota, dr. Lipolda in dr. J. Serneca in pa dež. oclbornika dr. J. Yosnjaka. Da so razun daljni.li krajev, katere smo že navcdlii, bili zastopani vsi! štajerski narodni trgi in mesta, razume se samo ob sebi, kakor n. pr.: Vransko, Mozir- je, Gornjigrad, Šoštanj, Velenje, Voj- nik, Šentjnr, Štnarje, Laški trg, Sev- nica, Brežice itd. Udeležba bratov slovenskiK od obalij sinje Adr'ije razvesefila na9 je posebno, kakor so bolj ona bratov Hr- vatov. Narod slovenski, ki tako lepo napreduje baš v Celjski okolici in v Savinjski dolini, imel je priliko videti, da daleč doft proti jugu segajo mu bratje po krvi in mišljenji, ki ga hote duševno podpirati, da se ubrani po- grabljivim krempljem nemške »Süd- marke*. Pokazalo se je, da »Slovan povsod brate ima«, kateri so se naudu- šeno udeleževali krsta najmlajega slo- venskega soboriterja. Naj ga ta slavni krst sp_odbuja k energičnemu in krep- kemu delovanju. Nasprotniki naši, ki tako radi kriče o omiki svoji, hoteli so pač kaliti lepo slavnost, a ni so jim posrečilo. Sramovati se pač morajo, ako mislijo nazaj na slavnostna dneva in na surovosti; katere so uganjali proti mirnim gostom Celjskih SFoven- cev. Celjski Slovenci so v Celji isto ta- ko degna, kakor so Nemci, pravico imajo zahtevati, da se spoštujejo gost- J€, ne pa, da se ji'li surovo napada. Okolica Geljska pa je pokazala siiajno, da jo slovenska, kakor bode morda po- stalo v nedaljnem času že slovensko mesto tudi zdaj še nemško Celje! Ca- sa kolo vrti se naprej, raztrlo bode pri- tlikovce, ki se mu upirajo. Ti pa, Sokole Celjski, razprostl- raj čilo peruti svoje, budi narod na vse strani in leti neustraseno naprej! Na zdar! J. N. Sokol je v prviK letih mogočno razširil svoje peruti. Za prva tri leta 1890, 1891 in 1892 čitamo o društvenem delovanju Sokola v tiskanem poročilu društva: Slavnost v CeTji in Žalcu bila je končana; veljalo & društvo in rodo- ljube dokaj truda, dokaj zrtev — saj je bilo vsega prometa na stroskiH in dohotlkih nad 5000 gld. — ali njen vspeh je bil sijajna morafična zmaga nad nasprotniki, koji so videli pred seboj vstajati narod slovenski iz dol- gotrajnega zatajevanja^ samii pa so vživali še za dolgo sebi nakopano sra- motilno blamažo. »Cwt celjskega nomstva« bis je sodnijsko kaznovan, ovadba mestnega urada proti dru- etvenemu odborix pa jo ostala po dol- gotrajnem, svoječasno objavljenem postopanju popolnoma — brez vspeha. Sokolstvo razvilo je v tej sTavnosti mogočno svoja krila in žirvalmo pre- dramilo narodno-spece duhove, kar je bil elični njegov namen. Sfava vsem sotrudnikom! Daljno delovanje društva vršilo so je na telovadnem in narodno-dru- štvenem polji. Telovadilo se je od 15. oktobra 1890 do 15. majnlka 1891 po dvakrat na teden v poletnem salonu hotela »Koscher« na cisto novem orodji. Telovadna oprava — moderna in popolna — naročila se je pri češki tvrdki »J. Karäsek v Plznu« ter je stala društvo z nekatorimi potrebnimi popravami okroglo 530 gld. Udeležba bila je za prvo feto 'dokaj živahna (poprečno 8 čfanov). Poleg tega urili so so tudi1 nekateri člani v borenju na sablje. Borilna oprava je stala okroglo 30 gld., katero je dru- štvu poklonil brat dr. Fran Mayer. V zimskem času priredilo se je več so- kofskih večerov s petjem in drugo za- bavo, med temi 6. decembra Miklav- žev večer. — Dne 8. februvarja 1891 priredila se je prva Sokolova maške- rada, ki je privabila v čitalnico mno- goštevilne obitelji iz Celja in okolice. Dne 31. sušca 1891 bil je prvi društveni iztet na Vransko k osnova- nju podružnice sv. Girila in Metoda. Udeležilo se je izleta 18 članov. Pri povratu obtičal bi bil mladi Sokol sko- ro v snegu, ki je čez noč zapadel. V tern času je ustanovir društveni tajnik »klub bicikUstov Celjskega Sokola« (načelnik b. Peter Majdič in 9 članov). Dne 17. majnika 1891 poletel je Sokol v Zagorje k blagostovljenjm za- staw Sokola v Zagorji. Sokole oplaši- la sta deloma mraz in sneg; bilo je vsled tega samo 12 udeležencev. Dne 31. majnika 1891 priredil" se ja skupno s klnbom biciklistov C. S. izlet v St. Peter v Savinjski dolini. Bi- lo je 30 Sokolov, katerim se je pridru- žil Savinjski Sokol z 12 clani in nekaj okoliških bicikKstov. Vse — telovadba, petje in zvečer veselica v Žalcu — je jako povoljno vspelo. Koncem junija udeležilo se je društvo po deputaciji s tajnikom na čelu veličastne slovaniske vsesokol"ske slavnosti v Pragi, kjer je bilo zbranili blizo 7000 slovanskih — žalibog samo okoli 50 južnih Sokolov. Dne 12. jutija 1892 priredil se je iz- let k podružnici sv. C. in M. v Ljubeč- no; telovadbo zaprečil je dež. Dne 15. in 16. avgusta poleteli so sokolski biciklisti k otvorenji dirka- lišča biciklistov lirvatskega Sokola y Zagreb, kjer so bili prisrčno sprejeti. Dne 6., 7. in 8. septcmbra 1891' pa so poleteli zopet Sokoli v lepem šte- vilu 25 članov v Zagreb k veliki pevski in sokolski slavnosti o priliki razstave. Nepozabni bratski sprejem v Zagrebu in bujna krasota tistih dni je Sokotoin in nebrojnim udeležencem gotovo še v živem spominu. V tcm času dozidala so je nova telovadnica v mestno^-okoliški šoli v doižini 16 m, širjavi 7.1 m in višavi 5 m. Društvo preselilo se je po potreb- nih dogovorih 12. oktobra 1891. s svo- jo opravo v nove prostore ter založilo okrogto 180 gld. za dopolnitev oprave,- ki sluzi sedaj tudi solski mladezi. — Kdor ve ceniti telovadbo in nje nelz- merno vrednost za mladino, bode go- tovo odobraval društveno postopanje. V zimskem času priredila sta se dva sokolska večera, eden med njimi družbinski večor s telovadbo (skupine s palicami) in Miklavžev večer s šalo- igro, petjem i. t. d. Dne 2. svečana 1892 priredila se je druga Sokolova maškerada, ki je si- jajno vspela glede priprave in glede udeležbe iz vseh krajev; častno bila je zastopana Ljubljana. Brata Benčan in Goričan sodelovaTa sta tudi pri zani- mivem cirkusu. Telovadba gojila se je prav živali- no po dvakrat na teden v novi telovad- nici. i:^*-^ Poleg tega pečal se je odbor z na- črtom sokolskega sestanka v beli Ljubljani in reorganizacije sokolskill društev gtede enakomernosti v nasto- pu. Prvi načrt je splaval po vodi za- radi — pomanjkujocih' primerniH prostorov v Ljubljani' (tako moralo je poročati žalibog bratsko društvo iz na- sega s.redišča) — drugi pa se je delo- ma izvršil, ker se je določila vsaj ena- komernost v opravi. Zaradi reorganizacijo se niso vr- šili v teku potetja izleti. Le klub bici- klistov C. S. poletel je dne 26. junija 1892 k mejnarodni dirki v Zagreb, kjer so si 3 člani pridobili darila. — Sokoli go priredili samo 9. avgusta 1892 zabavni vecer, v »Felsenkefler«? ki je prav dobro vspel, v ostalem pa se pripravljali za veliko pevsko in sokol- sko slavnost v šoštanji. Ta slavnost vršila se je dne 14. in 15. avgusta 1892 ter pokazafa presrene simpatije slo- venskega naroda do ljubljencev svojih1 — pevcev in rudecih Sokolov! — Slav- nost, katere se je vdeležilo tisoče ljud- stva, odškodovala nas je za poletno navidezno letargijo. Nad 100 zbranih' Sokotov, pokazalo je vspeh jednotne preosnove. telovadba 45 krepkih mož pa vspeh neumorne telesne in duševne čilosti. Od našega društva je bilo za- stopanih 39 clanov, od Ttojih se je 24 udeležilo javne telovadbe. Sprejem, nastop in skupna telovadba Sokolov iz LjuWjane, Mozirja, Zagreba in Ce- lja lahko so nam v opravičen ponos; dostavljamo pa željo, da bi v tem duh"u dvignila se k skupnemu vzletu — žal mnogo preredka — sokolska društva na Slovenskem. Po tej slavnosti priredtt je klub' biciklistov C. S. dne 8. septembra 1892 še joden izlet k narodni hrvatsko-slo- venski dirki v Zagreb, kjer sta si pri- dobila dva člana vnovič darila. Ob jed- nem položil se je takrat tcmolj jiiqo- slovanski zvezi biciklistov, katera se je v tem času osnovala in ustanovila si svoj list »Hrvatskoslovenski cikli- sta«. V imenu narodnega napredka v vseh strokah želimo tej narodni šport- ni zvezi najlepših vspehov! Dne 1. oktobra 1892 začela se je zimska doba telovadbe s poproenim stevüom 8—10 telovadcev; j>oleg tega poucujejo se po društvu trgovski in Strati 4. Priloga j>Nove Dobe« št. 109 z dnc 2, oktobra 1925. .obrtni vajenci po 2 uri na teden (v po- precnem ßtevilu 16)t . Dne 11. decembra priredil se je zabavni večer s petjern, telovadbo (skupine s palicami) in prpsto zabavo. Ob enem osnovalo si je drustvo tamhuraski zbor. Tamburice s pripra- yarni za pouk stanejo okroglo 180 gld. S tern uvedli smo tudi v Celji to prist- no jugostovansko godbo, katero bode- mo odlastnili moči slišali prvic na Sil- .vestrov večer. V bodociiK dveh letih mislilo bode drustvo tudi na napravo druMvene za- stave, za katero so že do sedaj rodo- ljubi darovali 180 gld. Bfagoslovila se bode o priliki druge veliko sokolske slavnosti v Celji. To so obrisi našega delovanja v preteklih dveh tetili. Sodeluje sedaj 41 izvršujočih, pomaga nam 21 tukajš- mjih in lepa vrsta vnanjili rodoljubov podpornikov s elanarino 2—3 gld. ali s prostovoljnimi doneski za ta ali oni namen. ¦ Pred saboj imamo še sirno ne- obdelano narodno ledino; dal Bog, da jo s skupno silo in skupnimi napori spremenimo kmalo v rodovitno polje! V prihodnjem letu dokončamo ekupno združenj v beli Ljubljani našo preosnovo. Upajmo, da potem nismo ,več daleč od sokolske zaveze sloveriske. Zaveza naj po krasnem vzoru češkega sokolstva s jponinoženimi društvi po vseh pokrajinah slovenskih' jedini cvet naše mladine in našega mostva — so- kolstvo slovensko — v žareči ljubezni za domovino našo, naš rod. V sokol- stvu naj se okrepö telesno naše site, po njera pa obuja se tudi po nekod speči narodni ponos, venečr naš živeljl Celjski Sokol ravnal se bode po svojem geslu: druzlmo se! Buditi ho- Lemo i naprej narod naš iz spanja, ja- citi ga tiočemo pod našim znakom — pod zastavo sokolsko, katero naj z ro- 'doljubno podporo starih' in novih pri- jateljev kmalo prosto in ponosno za- plapola v mestu celjskeni! y označeni smeri, to je na telo- .vadnem. in narodno-društvenem polji je naš Sokol deloval tudi naprej. Bil je predvsem borbeno drustvo, ki je nastopal po narodno mlačniti krajih', budil zaspano narodno zavest in kazal prve uspelie sistematične te- fesne vzgoje. Mrrno lahko trdim, da jo baš iz takih nastopov v letili 1890.—1914. ,vzraslo nešteto društev po slovenskem Spodnjem Štajerskem, ki so mogočno dvignila borbeno nacijonalno zavest te pokrajine. Da je nastopalo drustvo pri vseli narodnih proslavah v bližrijih in dafj- nili krajih. tega pae ni treba še poseb- no povdarjati. Kak trn v očeli je bilo naše drustvo avstrijski oblasti in nem- »skutariji, dokazuje posebno dejstvo, 'da je olilast Teta 1900. proslavo deset- lelnice društva kratko ,in malo prepo- vedala. ..,.- ;''-.i ¦:> i ' ¦ ¦ ¦ y Zacetkom dvajsetega stoletja pa je zavel po slovenskili sokolskih vrstah drug duli. Sokolsko delo se je pogtobilo na znotraj: sistem telovadne vzgoje po- staja širši in globlji in stremi za tem, da da vsakemu pripadniku sokolske misli telesno in duševno vzgojo, ki te- melji na Tyrsevili uzorih. Delo se je počelo vseboTj osrcdotočiti v telovad- nieali. Nase drustvo je bolj in bolj ob- čutilo, da rabi za razvoj lastne stretft, lastnega doma. Ustanovilo se je drustvo »Sokol- ski Dom«, katerega cilj je bil, da dobi Sokol svoj dorn v mestu aft okolici. Neumorno delo in redka požrtvoval- nost bratov Smertnika, dr. Janka Ser- neca in dr. Antona Božiča, ki so jam- čili za najeto posojilo, je rodilo kmalu sad: ponosno sokolsko stavbo Sokolski Dom v Gaberju pri Gelju. Stavba in otvoritev tega doma je kamen-menik v zgodovini našega dru- stva. Sokofski Dom je bil dozidan leta 1909. 4. jan. 1910 vršil se je v njem redni občni zbor društva, o katerem pravi tajniško poročilo: Bratje Sokoli! Kot tajnik Sokola podati Vam- moram tajniško poročilo za leto 1909. ali bolje rečeno kratek pregled o delo- vanju našega Sokola na zunaj in nje- govega odbora. Bratje! Nekako svečano razpoloženjo vi- dim danes na vseh Vašili obrazih', ogenj svetega navdusenja za našo sokolsko stvar odseva iz Vaših oči! — In zakaj tudi ne? Saj nam je vendar enkrat po tr- dih bojih dana prilika zborovati na svojili lastnih tleh — v lastnem domu! Prevažen je ta dogodek v življe- nju celjskega Sokola, da bi ga no bilo treba omeniti posebno meni, ko Vam potagam racun o odborovem delo- vanju. Z letošnjim letom začel je celjski Sokol popolnonft, novo življenje. V tem trenutku bi Vam moral pravza- prav podati zgodovino ali kratek pre- gled vsega dosedanjega Sokolovega delovanja od njegove ustanovitve. Žal mi je to nemogoče. Zabeležiti sem pa moral kot zvest kronist dejstvo, da je celjski Sokol z letom 1909. stopil iz mladeniške dobe v najfepšo dobo sta- rosti svoje — v moško! ter postal iigle- den in krepak sodrug svojtm sloven- skim in slovanskim sobratom! Z drznim poletom povzdiKnil se je do te višine — priboril si toli zaže- Ijeni Sokofski dorn, v katerem mu je za vse case zajamčen sloboden razvoj! Otvoritev Sokolskega doma vršila se je 14. avgusta 1910. Ob tej priliki vršil se je v Gelju oziroma Gaberjih impozanten sokolski zlet, združen s proslavo dvajsettetnice našega dru- štva. 0 tem slavju piše društveni za- pisnik: Dne 14. avgusta 1910 se je vršil naš Celjski sokolski zlet v Gaberje, združen z 20-letnico našega Sokola in otvoritvijo Sokolskega Doma v Ga- ber ju. Že v letih 1908. in 1909. najdemo v zapisnikih odborovih' sej in obcnili zborov zabefežen sklep naj se ob otvo- ritvi Sokolskega Doma v Gaberju vrsi oljenem zlet Slovenske sokolske zveze v Gelje. Vse slovensko, da vso slovan- sko Sokolstvo se je pripravljalo na ta nas zset, vsa slovenska javnost je bila prepojena z misli jo: Celjski sokolski zlet mora biti najlepša manifestacija sokolske ideje na Slovenskem. A nasi nasprotniki, Nemci in re- negati so se pač zakleli, da se namera- vana prireditev v Celju sptah ne sine vrsiti. Z vso peklensko hudobnostjo in mrznjo do vsega, kar je slovenskega, so isli na delo. Za Celjski sokolski zlet se je do- ločil dan 14. in 15. avgust 1910. Z do- pisom od 12. jan. 1910 je naznaniJa S. S. Z., da se nameravani zlet ne bo imenoval zlet S. S. Z. v Celje, ampak samo Celjski sokolski zlet 1910; ude- leži se istega pač vsa S. S. Z., a ofici- jelno se naj ta zlet ne imenuje ztet S. S. Z., ker bi se bilo bati\ da se na ist em S. S. Z. radi stavljenih ovir in tehničnih težkoč ne bi mogla pokazati primerno svoji modi. Mestni urad celjski je izdal dne 18. junija 1910 razglas St. 7226/10, v katerem prepoveduje v dneli 14. in 15. avgusta 1910 v mestnem okolišu vsako nošnjo narodnih znakov in krojev ii\ zloiranje več kakor 5 oseb v gručah po ulicah in trgih. (: »wird hiemit für den 14. und 15. August 1910 im Stadt- gebiete aus Gründen der öffentlichen Ruhe und Ordnung das Tragen jeg- licher Vereinsabzeichen und von na- tionalen Abzeichen, sowie das Pas- sieren der Strassen und Plätze in Gruppen von mehr als fünf Personen verboten 0. Rekurzi proti temu odloku na ob- činski svet v Celju, štajersko namest- ništvo m deželni odbor so bili odklo- njeni oz. reseni negativno. Ker je bil s tem prihod gostov po zeleznici v Celje skoro onemogocen, se jo odločil odbor Coljskega Sokola po tem, ko je bila tudi prošnja na južno in državno železnico za uporabo že- leznice za prehod od celjskega kolo- dvora do državne ceste v Gaberju in tozadevna osebna intervencija g. drž. poslanca F. Robleka brezuspešna, da se pripeljejo vsi Sokoli in drugi gostje z železnico v Store in se napravi od tu sprevod skozi Teharje na telovadišče. Obseg zleta se je skrčil na dan 14. av- gusta 1910 in je vsled tega odpadla nameravana zvezna tekma. Nemci so delaft na vse kriplje, da se zlet prepove popolnoma. Ker spada polovica državne ceste od Stu- dentcnheima do Naskovili hiš v Ga- berju teritorijalno še pod Celje, je spo- znal mestni urad celjski za potrebno, razsiriti omenjono prepoved tudi na to cesto ter naj bi bila pasaža iste po- polnoma prepovedana. Intervencijam pri okrajnem gfavarstvu v Celju od strani dež. poslanca g. dr. Kukovca in našega staroste se je zahvaliti, da se je vsaj za nekaj ur na dan 14. avgusta 1910 dovolil prehod tudi po tej cesti. Gg. dr. Zdoišek m dr. Božič sta v za- devi zleta, da se isti ni popolnoma pre- povedal, osebno posredovala v Grad- cu, za kar bodi njima, kakor tudi gg. drž. poslancu RoWeku in dež. posl. dr. V. Kukovcu izrečena naša najprisrč- nejša zahvala. V svrlio lažje razdelitve in izvr- fiitve dela za C. S. Z. so se izvolili re- klamni, finančni, veselični in stano- vanjski odsek. Stanovanjskemu odse- ku radi omejitve zleta na en dan ni bi- fo opravljati prvotno namenjenega mu dela. Prostor za telovadišče je dal na razpolago brezplačno g. Peter Majdič, V'Olctrzec in veleindustrijalec na svo- jem travniku v Spod. Hudinji; brat- ska mu hvala! Za obede došlim Soko- Toin in gostom se je psrekrbelo po na- ročenih gostilnah v okolici in so bili večinoma vsi gostje in gostilničarji zadovoljni. Zleta se je udcležila S. S. Z. z vsemi Kvojimi župami. Bilo je navzo- čih okrog 1300 slovenskih Sokofov, ca. 30 hrvatskili in 35 srbskih Sokolov iz Hrvatskega, 2 zastopnika srbskih So- kolov iz kraljevine, 2 zastopnika če- ških Sokolov, 1 zastopnik bolgarskih »Junakov« in 1 zastopniik rusinske te- lovadne organizacije »Sie« iz Galicije. Pri javni telovadbi je nastopilo pri prostih vajah pod vodstvom nacel1- nika S. S. Z. br. dr. V. Murnika 272 telovadcev, na orodju okrog 20 vrst, Ijubljanske in brežiške Sokolice ter 44 dečkov šolskega narašcaja Celjskega Sokola pod vodstvom br. Kralja. Ob 12. uri opoldne 14. avgusta 1910 se je vrsila sJavnostna otvoritev Sokolskega doma v Gaberju. Ob otvo- ritvi se je zbralo vse Sokolstvo in veli- ka množica gostov na obsirnem vrtu Sokolskega doma. Govorili so: Dr. A. Božič, tačasni predsednik društva Sokolski dorn. zastopnik Ceske ob. So- kolske in br. Sniertnik. Po otvoritvi se je vršil banket v tetovadnici pod predsedstvom častne- ga starosto Celjskega Sokola br. dr. Jos. Vrečkota. Govorili so ob tej pri- liki: drž. in dež. posl. dr. Ribaf iz Tr- sta, drž. posl. Franjo Roblek, dež. po- slanec dr. Kukovec, dr. Vrečko, Jos. Smertnik, za Hrvate: br. Mart. Pihar, za Srbe iz kraljevine dr. Popovic. Vsem, ki so po svojili močeh pri- pomogli k častnejšemu uspehu zteta, bodi na tem mestu izražena naša za- hvala. Po otvoritvi Sokolskega doma se je delovanje društva silno razmahnilo. Število članstva, posebno telovad- cev izkazuje najvišje številke v zgodo- vini društva. Pri javnih nastopiK nastopa 'do 60 telovadcev in do 70 članov v kroju, tedaj v številu, ki ga danes drustvo niti izdafcka ne doseže. Žal, da je najlepše delo Sokola pretrgala svetovna voina. Vsa drustva so morala neliati de- lovati, naše prostor« im telovadnico nam je zasedlo vojaštvo, ki nam je na- pravilo veftkansko skodo. V petih letih je zmanjkalo mnogo inventarja, še več nam ga je vojaštvo pokvarilo. Vendar smo rešili vse zapisnike in društveno knjižnico in drugo pre- moženje. Po preobratu je Sokol prvi stopil zopet na plan. OrgarCiziral je svoje članstvo, ga oboroži? in vsaj v prviK dneh po preobratu mnogo^ pripomogel k temu, da je bil v našili krajih' mir in red. Leta 1919. prevzel je v mestni os- novni šoli prej nemško telovadnico ter v nji razpel svoja krila. V tej so je vršila Ma 1920. slo- vesna proslava druätvene 35-lotnice. Iz navedenega izhaja delovanje društva do danes. Bodoče delo je v ogromnili nalogah še pred nami, saj posledicc vojne se nißo in dolgo ne bo- do zabrisane. n Sokolsko drustvo stopa v novo 'de- lo veseto in krepko: ravna se po vz- gledih' svojili uzorniE ustanoviteljev Tyrsa in Fügnerja, posnema smotreno delo društveniH ustanoviteljev, vaeü- teljev in članstva ter cuva zvesto y svojili sreih sokolsko geslo: V pesti silä V ^rcu odločnost V misliK domovina! Zvezna tisRarrta v Celju izvršuje vsa v Hsfcarsko stroko spadajoča dela solidno, okusno In najhttreje CenS konkurenčne! Prepričajte se samil Naj moderne je urejena knjigoveznica