Neža Mandelc, mag. Cecilija Lebar Rokomet na invalidskih vozičkih kot okupacija pri osebah s poškodbo hrbtenjače DOI: https://doi.org/10.55707/jhs.v9i1.125 Prejeto 8. 3. 2021 / Sprejeto 7. 4. 2022 Znanstveni članek UDK 796.322.034-056.26 KLJUČNE BESEDE: delovna terapija, invalidski šport, poškodba hrbtenjače, socialna vključenost, kakovost življenja POVZETEK ‒ Udejstvovanje v invalidskem športu daje osebam, vezanim na invalidski voziček, priložnost za pozitivne izkušnje in izboljšanje spretnosti, potrebnih za izvajanje vsakodnevnih dejavnosti, kar prispeva k viš- ji kakovosti njihovega življenja. Z raziskavo smo želeli proučiti igranje rokometa na invalidskih vozičkih z vidi- ka modela človekove okupacije. Uporabljen je bil kva- litativni raziskovalni pristop. V raziskavi so sodelovale tri osebe s poškodbo hrbtenjače, ki igrajo rokomet na invalidskem vozičku. Podatke smo zbrali z delno struktu- riranim intervjujem in jih analizirali s kvalitativno vse- binsko analizo. Rezultati so predstavljeni v sklopu štirih kategorij: volja, vzorci izvajanja, zmogljivost za izvaja- nje in vpliv okolja na okupacijsko vedenje. Raziskava je pokazala, kako pomemben je šport v življenju ljudi, ki so vezani na invalidski voziček. Vključeni so izpostavili tudi nekaj težav, ki izhajajo predvsem iz okolja. Pri vključe- vanju oseb z omejitvami v invalidski šport in pri odpra- vljanju v raziskavi ugotovljenih težav sodelujejo tudi de- lovni terapevti, ki imajo potrebno znanje in instrumente za kakovostno obravnavo športnikov z omejitvami. Received 8. 3. 2021 / Accepted 7. 4. 2022 Scientific article UDC 796.322.034-056.26 KEYWORDS: occupational therapy, wheelchair sports, spinal cord injury, social inclusion, quality of life ABSTRACT – Participation in sports provides wheel- chair users with the opportunity to gain positive experi- ences and improves the skills needed to perform every- day activities, which contributes to a higher quality of life. The aim of our study was to research the wheelcha- ir handball game from the perspective of the Model of Human Occupation. A qualitative approach was used. Three persons with spinal cord injury, who play whe- elchair handball, participated in the study. Data were collected using semi-structured interviews and were analysed with a qualitative content analysis. The results were presented in four categories: volition, habituati- on, performance capacity and the impact of the envi- ronment on occupational behaviour. Our study showed how important sport is in the lives of people who are bo- und to the wheelchair. The participants also pointed out some problems that arise mainly from the environment. Occupational therapists are involved in the inclusion of persons with disabilities in disability sports and in the elimination of problems identified in the research. They have the necessary knowledge and tools for the quality treatment of athletes with disabilities. 1 Uvod Poškodba hrbtenjače (PH) povzroča gibalno oviranost, ki trajno vpliva na posame- znikovo telesno in duševno zdravje (Jevšnik, 2014). Zaradi izgube sposobnosti gibanja in občutenja lahko posameznik razvije neaktiven življenjski slog, ki ima negativen vpliv na telesno kondicijo, socialno vključenost in kakovost življenja. Poveča se tveganje za nastanek sekundarnih zapletov, kot so srčno-žilne bolezni, debelost in diabetes tipa 2 (Vis- sers idr., 2008). Zaradi manjše socialne vključenosti pa se posameznik pogosto sooča z osamljenostjo in depresijo, kar vodi v slabše psihično stanje in nižjo kakovost življenja (Barclay idr., 2017). K temu pripomore tudi spremenjeno doživljanje samega sebe in smisla življenja. Ključna je prizadetost telesa in s tem telesne samopodobe (Horvat, 2013). Vsak Neža Mandelc, et al.: Rokomet na invalidskih vozičkih kot okupacija pri osebah ... 4 Revija za zdravstvene vede (1, 2022) posameznik se mora znova naučiti, kako postati aktiven in neodvisen, pridobiti primerne družbene vloge in status ter ponovno vzpostaviti medsebojne odnose z družino, prijatelji in drugimi ljudmi, kar pa je zelo kompleksen proces (Jevšnik, 2014). Osebe s PH so omejene pri vključevanju v okupacije, še posebej v tiste zunaj domačega okolja, kot so okupacije s produktivnega področja (poklicne in izobraževalne dejavnosti) in področja prostega časa (hobiji, športne in kulturne dejavnosti, socializacija) (Barclay idr., 2017). Zmanjšana zmo- žnost vključevanja v za posameznika pomembne okupacije vpliva na njegovo identiteto, zdravje in dobro počutje, včasih še bolj kot bolezen/poškodba sama (Kennedy - Behr in Hatchett, 2017). Med gibalno oviranimi osebami je opazna vse večja vključenost v športne dejavnosti, posamezne športne discipline so vse bolj specializirane, kar vpliva na razvoj in uveljavlje- nost športa invalidnih oseb tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu. Da pa bi invalidnim osebam omogočili čim bolj nemoteno udejstvovanje v športu, so za to potrebni usposoblje- ni strokovnjaki in zadovoljive prostorske kapacitete z ustrezno opremo, za kar v Sloveniji trenutno še ni povsem poskrbljeno (Porenta, 2011). Ena od možnih izbir za gibalno ovirane osebe je tudi rokomet na invalidskih vozičkih (IV) (Costa e Silva idr., 2017). Na vključitev gibalno ovirane osebe v športno dejavnost vplivajo predvsem funkcio- nalne sposobnosti posameznika, ki so odvisne od višine PH in stopnje samostojnosti pri izvajanju vsakodnevnih dejavnosti (Fidler idr., 2017). Če pa se oseba s PH vključi v športno dejavnost, ima to lahko nanjo mnoge pozitivne učinke. Martin Ginis idr. (2010) ugotavlja- jo, da športno udejstvovanje oseb s PH vpliva na zmanjšanje simptomov depresije in lažje spoprijemanje z vsakodnevnimi težavami. Poveča se občutek obvladovanja spretnosti, kar posledično vodi v zvišanje lastne vrednosti in občutka učinkovitosti, ki se kaže z boljšo samopodobo in občutkom neodvisnosti. Poleg tega udejstvovanje v športni dejavnosti nudi priložnosti za socialne interakcije z drugimi ljudmi, kar spodbuja vključevanje v skupnost in vpliva na izboljšanje zadovoljstva z življenjem. Jevšnikova (2014) ugotavlja, da športno aktivne osebe s PH v primerjavi z neaktivnimi poročajo o višji kakovosti življenja, pred- vsem o bolj zdravem in manj stresnem življenju. V procesu posameznikove izbire okupacije, pri razvoju/povrnitvi sposobnosti in pri- lagoditvah okolja sodeluje tudi delovni terapevt (DTh). Osnovni cilj delovne terapije je omogočiti posamezniku sodelovanje v okupacijah, ki so zanj pomembne, reflektirajo nje- gove vrednote in prepričanja ter mu dajejo občutek zadovoljstva (Cox, 2017). DTh ima za obravnavo ljudi na voljo različne konceptualne modele. Eden od teh je model človekove okupacije (Model of Human Occupation – MOHO), ki zelo dobro opredeli in razčleni koncept okupacije ter pojasni njen pomen za posameznika. Po MOHO se okupacija nanaša na vsakodnevne dejavnosti, ki jih ljudje izvajajo kot posamezniki, v družini ali skupnos- ti z namenom, da zapolnijo čas ter dajo življenju smisel (Tommaso idr., 2019). MOHO okupacije razvrsti na tri področja, in sicer na: skrb zase, prosti čas in produktivnost (delo, izobraževanje). Človekova okupacija se vedno dogaja v kontekstu časa, prostora, družbe in kulture, kar pojasnjuje, zakaj in kako ljudje počnejo določene stvari ter kaj si mislijo in čutijo o njih. Vsak posameznik ima izoblikovan svoj okupacijski vzorec. Da bi lažje razumeli, kako je okupacijski vzorec izbran, izoblikovan in izvajan, je Kielhofner razdelil človekov sistem na tri koncepte: voljo, vzorce izvajanja in zmogljivost za izvajanje. Ti kon- cepti se skupaj z okoljem povezujejo v dinamično celoto, ki vpliva na izvajanje okupacije (Kielhofner, 2008). 5Neža Mandelc, et al.: Rokomet na invalidskih vozičkih kot okupacija pri osebah ... Volja se nanaša na motivacijo za okupacijo. Sestavljena je iz treh elementov, ki se v vsakdanjem življenju prepletajo, in sicer iz osebne moči (za kaj se čutimo sposobni in kje učinkoviti), vrednot (kaj cenimo v življenju) in interesov (česa si želimo) (Kielhofner, 2008). Ljudje si želimo biti sposobni za izvajanje dejavnosti, ki so nam pomembne in smiselne, ter biti pri tem učinkoviti in doživljati zadovoljstvo (Spencer idr., 2019). Volja je dinamičen proces, skozi katerega človek prek pričakovanj, izbire, izkušenj med izvajanjem in interpretiranja izkušenj zbira mnenja in občutke o sebi kot aktivnem udeležencu. Vzorci izvajanja se nanašajo na vzorce vedenja, ki so posledica naših navad in vlog ter ustrezajo časovnemu, fizičnemu in družbenemu okolju, v katerem delujemo. Navade in vloge se v našem vsakdanjem življenju prepletajo in oblikujejo v rutine. Zmogljivost za izvajanje pa je sposobnost za opravljanje dejavnosti, ki je zagotovljena z objektivnimi fizičnimi in duševnimi komponentami ter subjektivno izkušnjo z izvajanjem, kar ima veliko vlogo pri oblikovanju posameznikovega izvajanja okupacije. Sposobnosti za izvajanje določene oku- pacije so odvisne od mišično-skeletnega, nevrološkega in srčno-žilnega sistema ter drugih telesnih sistemov, ki jih potrebujemo za delovanje v okolju, ter duševnih in kognitivnih sposobnosti, kot sta spomin in načrtovanje. Dejavniki okolja se nanašajo na priložnosti, podporo, zahteve in omejitve, ki jih fizično in socialno okolje predstavlja posamezniku. Vključuje prostor za izvajanje okupacije, predmete, ki jih potrebujemo za izvajanje okupa- cije, ljudi, s katerimi komuniciramo in sodelujemo, ter priložnosti in sredstva za izvajanje okupacijskega vedenja (Kielhofner, 2008). Pomembno izhodišče za delo DTh je, da je čas, preživet v okupacijah, bistven za po- sameznikovo zdravje in dobro počutje, saj so okupacije tiste dejavnosti, v katerih uživa- mo, jim dajemo vrednost ter predstavljajo smisel, izpolnitev in zadovoljstvo v življenju (Clouston, 2018). Z raziskavo smo želeli proučiti igranje rokometa na IV z vidika MOHO modela. V skladu z namenom raziskave smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja: 1. Kaj osebe po PH motivira za igranje rokometa na IV? 2. Kako igralci rokometa na IV doživljajo smisel igranja rokometa in kakšen pomen mu pripisujejo? 3. Katere okupacijske vloge so igralci rokometa na IV razvili pri igranju rokometa? 4. Kako je igranje rokometa povezano z zmogljivostjo za izvajanje in okoljem? 2 Metode Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metoda, ki jo lahko uporabimo pri razi- skovanju posameznikovega videnja, doživljanja in interpretiranja določene situacije (Bar- clay idr., 2017). Pri zbiranju in analizi gradiva nas je vodil kombiniran deduktivno-induk- tivni pristop (Vogrinc, 2008). 2.1 Opis vzorca Uporabljeno je bilo namensko vzorčenje. V vzorec so bile vključene tri osebe, ki igrajo rokomet na IV eno leto in pol ter so začetniki tega športa v Sloveniji. Vsi vključeni imajo PH, od tega dva s paraplegijo (posledica travmatične PH) in eden s siringohidromielijo (netravmatična PH), so moškega spola ter stari 39, 39 in 53 let. 6 Revija za zdravstvene vede (1, 2022) 2.2 Opis zbiranja in obdelave podatkov Za zbiranje podatkov smo uporabili delno strukturiran intervju. Vodilo za intervju je nastalo na podlagi MOHO modela. Uporabili smo ga pri vprašanjih, ki sprašujejo o igra- lčevi motivaciji za igranje rokometa, o z igranjem povezanih navadah in rutini, naravi na- učenega delovanja in o vplivu okolja na igranje rokometa (Kielhofner, 2008). Intervjuji so bili izvedeni po treningu rokometa na IV v telovadnici in so trajali od 20 do 40 minut. Bili so posneti, kasneje zapisani in urejeni v wordovih dokumentih. Gradivo smo analizirali z metodo kvalitativne vsebinske analize. Zapise smo najprej nekajkrat prebrali, nato smo iz- vedli odprto kodiranje, dobljene kode smiselno razvrstili v vnaprej pripravljene kategorije in podkategorije (Vogrinc, 2008). 2.3 Etični vidik raziskovanja Vsi udeleženci so pred začetkom raziskave podpisali soglasje za sodelovanje, s katerim so dovolili uporabo izsledkov intervjujev in navedbe citatov iz intervjujev. Da bi zagotovili anonimnost in zaupnost podatkov, smo prava imena udeleženih zamenjali s psevdonimi. 3 Rezultati V naši raziskavi smo identificirali 47 kod, ki smo jih združili v štiri kategorije, ki so: kategorija volja, ki vključuje podkategorije osebna moč, vrednote in interesi; kategorija vzorci izvajanja, ki vključuje podkategoriji vloge in rutine; kategorija zmogljivost za izva- janje, ki vključuje podkategoriji objektivni vidik in subjektivni vidik, ter kategorija vpliv okolja na okupacijsko vedenje, ki vključuje podkategorije prostori, predmeti, socialne sku- pine, načini izvajanja in ekonomski vidik (tabela 1). Tabela 1 Kategorije, podkategorije in kode Kategorija Podkategorija Koda Volja Osebna moč občutek učinkovitosti in boljša samopodoba razvoj osebnosti in osebnosti družine šport spremeni pogled na življenje strah pred nezmožnostjo ukvarjanja s športom Vrednote šport kot prispodoba življenja ljubezen do športa zdravje in kakovost življenja prijateljstvo vključevanje med pozitivne ljudi Interesi ponovna vključitev v športno dejavnost doživljanje zadovoljstva (adrenalin, »flow«, svoboda) preizkus lastnih sposobnosti želja po tekmovanju izboljšanje sposobnosti – za vsakodnevno spoprijemanje s težavami ustanovitev reprezentance v rokometu na IV 7Neža Mandelc, et al.: Rokomet na invalidskih vozičkih kot okupacija pri osebah ... Vzorci izvajanja Vloge igralec rokometa na IV soigralec prijatelj Rutine trening 1-krat na dva tedna trening 2-krat na teden (pred turnirjem) Zmogljivost za izvajanje Objektivni vidik samostojna uporaba avtomobila manevriranje z IV (ne)samostojnost pri izvajanju vsakodnevnih dejavnosti telesna kondicija in moč funkcionalen trup in močan zgornji del telesa Subjektivni vidik premagovanje ovir v glavipozitivna naravnanost Vpliv okolja na okupacijsko vedenje Prostori novejši športni objekti so prilagojeni starejši športni objekti so polni ovir pomemben prostor za shranjevanje športnih IV Predmeti široki, veliki in težki športni IV športni IV, prilagojeni igralčevim meram zadnja varovalna koleščka pri športnem IV uporaba varnostnega pasu med igranjem rokometa na IV igrišče enako kot pri dvoranskem rokometu nižji gol Socialne skupine družina in prijatelji kot opora možnost spoznavanja novih ljudi skupne dejavnosti s soigralci Načini izvajanja dinamična in odprta igra klasifikacija igralcev glede na stopnjo invalidnosti treningi večinoma v večernih urah – težava Ekonomski vidik visoka cena športnih IV vsak si mora sam kupiti športni IV skupnostna pomoč pri nabavi športnega IV finančna podpora s strani občine finančna podpora s strani društva precej stroška pade na igralce Pri boljšem občutenju osebne moči igranje rokometa na IV vpliva z boljšim občut- kom samoučinkovitosti in samopodobe, razvojem igralčeve osebnosti in osebnosti njegove družine ter z bolj pozitivnim pogledom na življenje. Eden od sodelujočih je o tem pove- dal: »Jaz trdim, da sem boljši človek zaradi tega […].« (Luka, str. 2). Šport vključenim v raziskavo daje zelo veliko pozitivnega, zato je pri večini prisoten strah pred nezmožnostjo ukvarjanja s športom. Za igralce rokometa na IV je šport prispodoba življenja. Eden od igralcev je to iz- razil tako: »[...] bi lahka rekel, šport je enako življenje [...].« (Marko, str. 2). Vključe- ni v raziskavo svoje igranje rokometa povezujejo z zdravjem in kakovostjo življenja. Rok (str. 5) je o tem povedal: »[...] tudi zaradi rokometa se mi zdi, da živim bolje, bolj zdravo [...].« Igranje rokometa vključenim daje možnost pridobivanja novih prijate- ljev in sodelovanja s pozitivnimi ljudmi. O prijateljih je Marko (str. 3) povedal: »[...] 8 Revija za zdravstvene vede (1, 2022) postaneš prijatelj za celo življenje, to se ne da kupit, [...] neki, vsaj za mene, nepojm- ljivega pa neprecenljivega.« Glede sodelovanja s pozitivnimi ljudmi pa se je Luka (str. 4) takole izrazil: »[...] prideš med prave ljudi, pozitivne ljudi, ker vejo, kaj je življenje, da ni konec sveta [...].« Interes za igranje rokometa na IV so pri vključenih v raziskavo predstavljali nasled- nji dejavniki: ponovna vključitev v športno dejavnost, doživljanje zadovoljstva pri igranju rokometa, preizkus lastnih sposobnosti, želja po tekmovanju in izboljšanje sposobnosti. Boljše sposobnosti se potem odrazijo v vsakodnevnem življenju. Rok (str. 3) je o tem po- vedal: »[...] ko se ukvarjam z rokometom, mi ta sigurno pozitivno vpliva na lažje soočenje s težavami v svetu [...].« Glede doživljanja zadovoljstva ob igranju rokometa pa je Marko (str. 6) dejal: »Absolutno, vse, kar se tiče ukvarjanja s športom, mi prinaša zadovoljstvo [...].« Zadovoljstvo pri igranju čutijo zaradi »adrenalina«, zlitja z dejavnostjo in občutka svobode. Luka (str. 5) je ta občutek opisal z besedami: »[...] takrat sem svoboden na nek način, čisto svoboden, moja glava je takrat čista [...].« Vsi sodelujoči v raziskavi so zainte- resirani za ustanovitev slovenske rokometne reprezentance na IV in upajo, da se bodo lahko še dolgo časa ukvarjali s športom. Sodelujoči v raziskavi so si z igranjem pridobili vlogo igralca rokometa na IV, soigral- ca in prijatelja, razvili so rutino treningov. Za uspešno igranje rokometa na IV morajo biti zagotovljene določene objektivne fi- zične in duševne sposobnosti. Igralci rokometa na IV so izpostavili samostojno uporabo avtomobila, manevriranje z IV in (ne)samostojnost pri izvajanju vsakodnevnih dejavnosti. Glede samostojnosti je Rok (str. 1) povedal: »[...] se kar trudimo, da smo pri večini stvari, smo pa kar samostojni, no [...].« Poleg navedenih sposobnosti so poudarili še pomen teles- ne kondicije in moči, funkcionalen trup in močan zgornji del telesa, kot subjektivni vidik pa zmogljivosti za izvajanje in premagovanje ovir v glavi ter pozitivno naravnanost. Kot pomemben prostor za igranje rokometa so vključeni v raziskavo navajali športne objekte in njihovo primernost za uporabo s strani oseb na IV. Navajali so, da so novejši športni objekti načeloma primerni za osebe na IV, medtem ko so starejši objekti polni ovir (npr. dostopnost športnih dvoran, sanitarij ipd.). Izpostavili so možnost prostora za shranje- vanje športnih IV, ki jih žal še večina objektov nima. Povedali so, da so športni IV široki, veliki in težki, pomembno pa je, da so prilagojeni igralčevim meram, da imajo zadnja varovalna koleščka in da igralci med igranjem upo- rabljajo varnostni pas. Luka (str. 2) je o tem povedal: »[...] to so vozički, ki so namenjeni samo rokometu [...]. To je voziček po merah, vsak igralec ima svoj voziček, ki samo njemu paše.« Kot pomembna vzpodbuda za igranje rokometa na IV se je izkazalo socialno okolje. Rok (str. 3) je o tem dejal: »V bistvu družina me podpira že od samega začetka, prijatelji enako.« Igranje rokometa igralcem predstavlja možnost za spoznavanje novih ljudi, ki jih povezujejo skupne dejavnosti, potovanja ipd. Glede tega se je Luka (str. 5) pohvalil: »[...] tudi kak dopust naredimo aktivni skupi.« Vključeni v raziskavo so rokomet opisali kot dinamično igro, kar jim je všeč. Glede na to, da imajo igralci rokometa različno stopnjo oviranosti, so glede na to tudi klasificirani kot igralci – to jim omogoča igranje. Za nekoliko ovirajočo okoliščino se je izkazala uskla- ditev termina za treninge. Treningi potekajo v večernih urah, kar marsikomu onemogoča sodelovanje. 9Neža Mandelc, et al.: Rokomet na invalidskih vozičkih kot okupacija pri osebah ... Glede ekonomskega vidika ukvarjanja s športom so igralci rokometa na IV navedli nekaj težav, in sicer predvsem visoko ceno športnega IV, ki si ga mora kupiti vsak sam. Glede tega je Marko (str. 1) povedal: »[...] cena enega takega vozička je okrog 5.000 € in zdej vozički niso univerzalni.« Tukaj lahko pomaga solidarnost skupnosti, podpora občine in društvo paraplegikov, kar so vključeni v raziskavo omenjali kot delno rešitev za prej omenjene težave. Eden od vključenih je glede pomoči skupnosti dejal: »[...] sem naredil eno akcijo, en pohod in so mi moji someščani zbrali 7500 € in sem si kupil najboljši športni voziček.« (Luka, str. 3). 4 Razprava Ljudje imamo prirojeno potrebo po delovanju in se zavedamo potenciala za izvajanje različnih dejavnosti. Želja in potreba po delovanju sta glavna motiva za vključevanje v različne okupacije (Kielhofner, 2008). 4.1 Volja Koncept volje je opisan kot proces, skozi katerega posamezniki najdejo smisel vključe- vanja v okupacijo, in vključuje osebno moč, vrednote ter interese (Park idr., 2019). Vklju- čeni v našo raziskavo so v igranju rokometa prepoznali nekaj, kar jim daje občutek učinko- vitosti in boljšo samopodobo, kar je dober razlog za igranje rokometa na IV. Martin Ginis idr. (2010) so v svoji raziskavi prav tako poročali, da telesna dejavnost vpliva na povečanje občutka obvladovanja spretnosti, kar posledično vodi v zvišanje lastne vrednosti, občutka učinkovitosti in osebnega nadzora. Igralci z vključenostjo v igranje rokometa povezujejo tudi razvoj lastne osebnosti in osebnosti vse družine. Jevšnikova (2014) pravi, da pozitivni učinki ukvarjanja s športom, kot so večje zaupanje vase in v lastne sposobnosti, tekmoval- nost in odločnost, pripomorejo tudi k večji samozavesti, čustveni stabilnosti in občutku neodvisnosti. Tako resna oviranost, kot je doživljenjska vezanost na IV, pri delovanju te osebe pusti resne posledice, kar lahko vključuje negativni pogled na življenje nasploh. V naši raziskavi ugotavljamo, da vključenost v okupacijo, kot je igranje rokometa, lahko spremeni pogled na življenje. Mnoge študije (Jevšnik, 2014; Williams idr., 2014; Martin Ginis idr., 2010; Giacobbi idr., 2008) potrjujejo naše ugotovitve, saj poročajo o učinkovitosti telesne dejav- nosti na zmanjšanje simptomov depresije, izboljšanje razpoloženja in zadovoljstva z živ- ljenjem pri osebah s PH. Ravno zaradi tega, ker šport posamezniku daje toliko pozitivnega, razumemo, zakaj so sodelujoči izražali strah pred nezmožnostjo ukvarjanja s športom. Na izbiro okupacije vplivajo tudi posameznikove vrednote, prepričanja in pripadnost. Vrednote so skladne z okoljem, v katerem posameznik živi, in vplivajo na občutek lastne vrednosti, ki ga posameznik dobi pri izvajanju okupacij (Kielhofner, 2008). Ugotovitve naše raziskave so pokazale, da igralci rokometa na IV dajejo velik pomen športu. V športu vidijo nekaj več - delijo si ljubezen do športa in ga označujejo kot prispodobo življenja. Zaradi ukvarjanja s športom pa poročajo tudi o boljšem zdravju in višji kakovosti življenja. Aktivno preživet čas v športnih dejavnostih pripomore k boljšemu fizičnemu in psihosoci- alnemu počutju oseb s paraplegijo, kar vpliva na večje zadovoljstvo z življenjem in višjo kakovost življenja (Jevšnik, 2014). Igranje rokometa vključenim v raziskavo daje možnost pridobivanja novih prijateljev in sodelovanja s pozitivnimi ljudmi, kar je zelo pomembno, 10 Revija za zdravstvene vede (1, 2022) saj osebe z določeno okvaro velikokrat izkusijo negativen odnos od drugih ljudi, zavrača- nje in celo diskriminacijo, njihova socialna mreža se po navadi zmanjša (Kielhofner, 2008). Jevšnikova (2014) pravi, da k večji socialni vključenosti in manjši socialni izolaciji veliko pripomorejo ravno športne dejavnosti, saj ponujajo veliko priložnosti za druženje. Interes za igranje rokometa na IV izhaja pri vključenih v raziskavo iz želje po po- novni vključitvi v športno dejavnost, ki je izhajala iz posameznikovih pozitivnih izkušenj ukvarjanja s športom pred PH, in želje po tekmovanju, o čemer je tudi Jevšnikova (2014) poročala v svoji raziskavi. Igralci rokometa so navedli še, da interes izhaja iz možnosti preizkusa lastnih sposobnosti in izboljšanja sposobnosti, predvsem za lažje spoprijemanje z vsakodnevnimi težavami, ter doživljanja zadovoljstva pri igranju rokometa, pri čemer so izpostavili občutek adrenalina in svobode ter »flow«, kar se odraža v njihovem boljšem počutju in zdravju. Podobne ugotovitve so v svoji raziskavi navedli Angulo idr. (2019), ki pravijo, da je visoka kakovost življenja pri osebah s PH povezana z zdravjem in uspešnim spoprijemanjem z vsakodnevnim stresom. Želja po tekmovanju in športnem udejstvovanju pa se pri vključenih v našo raziskavo povezuje tudi z njihovim interesom za ustanovitev slovenske rokometne reprezentance na IV. 4.2 Vzorci izvajanja Okupacijski vzorci, kot so navade, rutine in vloge, oblikujejo posameznikovo identite- to (Park idr., 2019). Zaradi PH posameznik pogosto izgubi določene vloge (Giaccobi idr., 2008). Osebe s PH imajo težave pri sprejemanju novega telesa in identitete, kar se kaže v obliki frustracij in razočaranja nad trenutnimi fizičnimi sposobnostmi ter kot strah pred vključenostjo v športno dejavnost, da ne bi s tem povzročili še dodatne telesne škode (Wil- liams idr., 2014). Vendar pa nekateri raziskovalci ugotavljajo, da sodelovanje v športnih dejavnostih lahko pozitivno vpliva na to, kako osebe s PH vidijo in doživljajo svoje telo (Williams idr., 2014; Giaccobi idr., 2008). Vključeni v našo raziskavo so bili fizično aktivni že pred PH, zato so si po PH prizadevali za čimprejšnjo vključitev v športno dejavnost, da bi ohranili fizično aktivno identiteto in socialne odnose z drugimi ljudmi. Izgubili so vlogo zaposlenega, z igranjem rokometa na IV pa so pridobili vlogo igralca rokometa na IV, soigralca in prijatelja, čemur pripisujejo največjo vrednost. Pri igralcih se je razvila tudi tedenska rutina treniranja. 4.3 Zmogljivosti za izvajanje Za izvajanje okupacije, kot je igranje rokometa na IV, so potrebne določene objek- tivne fizične in duševne sposobnosti (Park idr., 2019). Ugotovitve naše raziskave kažejo, da so vsi vključeni v raziskavo samostojni pri uporabi avtomobila, kar vključuje transfer iz avtomobila v IV in vožnjo avtomobila, ter pri večini vsakodnevnih dejavnosti. Igralci rokometa na IV so povedali, da je za igranje rokometa potrebne veliko telesne kondicije in moči, potreben je tudi funkcionalen trup in močan zgornji del telesa ter dobro manevriranje z IV, ki vključuje nadzor nad IV pri pospeševanju, zaviranju, spremembi smeri ali tempa ter blokiranju nasprotnika. Od igralcev se zahteva sposobnost manipuliranja z rokometno žogo, ki vključuje sprejem in podajo žoge, preigravanje, streljanje na gol, blokado in spo- sobnost obrambe žoge (EHF, 2020). Poleg tega so sodelujoči poudarili še subjektivni vidik zmogljivosti za izvajanje, in sicer premagovanje ovir v glavi in pozitivno naravnanost, ki sta potrebni za uspešno izvajanje rokometa na IV. V kar nekaj raziskavah so ugotovili, da osebe z boljšimi funkcionalnimi sposobnostmi izkusijo več dobrega počutja in so bolj fizič- 11Neža Mandelc, et al.: Rokomet na invalidskih vozičkih kot okupacija pri osebah ... no aktivne kot pa osebe s slabšimi funkcionalnimi sposobnostmi (Fidler idr., 2017; Martin Ginis idr., 2010). 4.4 Vpliv okolja na okupacijsko vedenje Na delovanje vseh treh konceptov človeka vpliva tudi okolje s svojimi dejavniki (Park idr., 2019). Fizično okolje velikokrat predstavlja oviro za osebe z določeno okvaro (Kiel- hofner, 2008). Igralci rokometa so navedli, da so novejši športni objekti dostopni in prila- gojeni za osebe na IV, medtem ko starejši športni objekti niso prilagojeni in predstavljajo veliko oviro za igranje rokometa. Izpostavili so predvsem prestrme klančine, stopnice na poti do slačilnice in nedostopne sanitarije. Dve raziskavi (Barclay idr., 2017; Amsters idr., 2016) poročata o podobnih ugotovitvah, in sicer o nedostopnosti javnih zgradb in domov prijateljev. Williams idr. (2014) pa so ugotovili, da pomanjkanje dostopnih športnih objek- tov za osebe na IV lahko pri osebah s PH povzroči občutek frustracije zaradi nezmožnosti vzdrževanja telesne kondicije, ki so jo osebe pridobile v bolnišnici v času rehabilitacije. Sodelujoči v naši raziskavi so izrazili tudi željo po prostoru za shranjevanje športnih IV v telovadnici, kjer imajo treninge, da bi se izognili vsakodnevnemu prenašanju športnih IV iz avtomobila do telovadnice. Za igranje rokometa na IV se uporabljajo športni IV, ki so prilagojeni igralčevim me- ram. So veliki, težki in širši od navadnih IV, zadaj imajo tudi dva varovalna koleščka za boljšo stabilnost. Med igranjem je obvezna uporaba varnostnega pasu, ki igralce ščiti pred padci in jim omogoča boljšo koordinacijo pri vožnji IV. Mere igrišča so enake kot pri dvo- ranskem rokometu, le gol je nižji (EHF, 2018). Kot pomembna vzpodbuda za igranje rokometa na IV se je izkazalo socialno oko- lje. Igralcem oporo nudijo predvsem družina in prijatelji, ki jih spodbujajo in jim nudijo pomoč. Angulo idr. (2019) pravijo, da imajo družina, prijatelji in družbena omrežja po- membno vlogo pri varovanju psihičnih in fizičnih dejavnikov posameznika. Ugotavljajo tudi, da je podpora prijateljev za osebe s PH pomembnejša od podpore družine, saj je ta pri večini oseb s PH samoumevna. V tem se ugotovitve naše raziskave razlikujejo, saj so vsi sodelujoči na prvo mesto postavili podporo družine, ki je vedno prisotna, tudi v najtežjih situacijah. Spodbude in pozitivna naravnanost družine imajo pomembno vlogo pri ponov- nem vključevanju oseb s PH v skupnost ter oblikovanju odnosov in vlog, ki so jih zaradi poškodbe izgubile (Jevšnik, 2014). Naša raziskava je pokazala, da so se pri osebah s PH zaradi vključevanja v športne de- javnosti in igranja rokometa na IV povečale socialne interakcije z drugimi ljudmi. Socialno vključenost označujemo kot sodelovanje v družbenih dejavnostih, ki zajemajo interakcijo z okoljem in drugimi osebami. Posledično vpliva na višjo kakovost življenja ter boljše fizično in duševno zdravje (Warner idr., 2018). Igralci rokometa so izpostavili predvsem druženje in preživljanje dopusta s soigralci. Zelo pomembna je tudi izmenjava izkušenj med soigralci, saj si tako pomagajo pri reševanju težav v vsakodnevnem življenju, kar so v svojih raziskavah ugotovili tudi Williams idr. (2014) ter Amsters idr. (2016). Zaradi ukvarjanja s športom so sodelujoči v naši raziskavi spoznali veliko novih ljudi in trenerjev, z nekaterimi so postali prijatelji za vse življenje in potovali v tuje države. Ker imajo igralci rokometa različno stopnjo oviranosti, so pred vključitvijo v ekipo ocenjeni glede na klasifikacijo invalidnosti. Sistem klasifikacije vključuje pet razredov, kjer razred 1 ustreza igralcem, ki imajo slabše funkcionalne sposobnosti, razred 5 pa tistim z boljšimi funkcionalnimi sposobnostmi. Namen klasifikacije je zagotoviti pošteno in pra- 12 Revija za zdravstvene vede (1, 2022) vično tekmovanje na vseh ravneh športa in omogočiti igralcem, da tekmujejo na najvišji ravni (EHF, 2020). Vključenim v raziskavo je rokomet všeč, saj je to odprta in dinamična igra. Vendar pa igralci prihajajo iz različnih krajev Slovenije, zato jim težavo predstavlja- jo večerni treningi, kar se pogosto odrazi v manjši prisotnosti in zato manj kakovostnem treningu. Največja ovira za igranje rokometa na IV je visoka cena športnih IV. Vsak igralec si mora sam kupiti športni IV, kar je za večino velik finančni zalogaj, saj se invalidne osebe težje zaposlijo kot osebe brez gibalne oviranosti. Vsi sodelujoči v naši raziskavi so neza- posleni. Pri zbiranju finančnih sredstev za nakup novih športnih IV so se obrnili na skup- nost – organiziranje dobrodelnih akcij in pomoč someščanov. Strošek uporabe telovadnice, tekmovanj in sodelovanja sodnikov krije društvo, finančno podporo pa nudi tudi občina s sofinanciranjem stroška uporabe telovadnice. Lokalne skupnosti namreč vsako leto na- menijo precejšen del sredstev za šport v okviru občinskega proračuna, kar vključuje tudi invalidski šport (Mihorko idr., 2014). Kljub temu precej stroškov pade na igralce rokometa, največji strošek pa predstavlja ravno nakup športnega IV. Tudi Amsters idr. (2016) pravi- jo, da finančna sredstva posameznika zelo vplivajo na možnost vključevanja v okupacije. Jevšnikova (2014) je poročala, da se športno aktivne osebe s paraplegijo lažje zaposlijo kot neaktivne, saj se jim zaradi ukvarjanja s športom hitreje obnovijo izgubljene motorične in ročne spretnosti, izboljšata telesna moč in mobilnost ter zmanjša utrujenost. V mnogih raz- iskavah so športno aktivne osebe s paraplegijo kot glavno oviro za vključevanje v športne dejavnosti prav tako izpostavile visoke stroške financiranja (stroški prilagojenih športnih pripomočkov, prevoza, članstva) in nezadostna finančna sredstva (Jevšnik, 2014; Williams idr., 2014). 6 Zaključek Osebe s PH zaradi izgube sposobnosti gibanja in občutenja pogosteje razvijejo neakti- ven življenjski slog, ki ima negativen vpliv na posameznikovo telesno in duševno zdravje, socialno vključenost in zadovoljstvo z življenjem. Zato je vključevanje v okupacije, kot je igranje rokometa na IV, za osebe s PH pomembno, saj jim krepi voljo do življenja in delo- vanja ter zmogljivosti izvajanja, omogoča razvoj vzorcev izvajanja (vloge, navade, rutine), kar prispeva k višji kakovosti življenja. Vključeni v raziskavo so poleg pozitivnih vidikov igranja rokometa na IV izpostavi- li tudi nekaj težav, ki izhajajo predvsem iz okolja. Kot največjo oviro za igranje rokome- ta na IV so navedli visoko ceno športnih IV in nedostopnost starejših športnih objektov. Problem pa predstavlja tudi pomanjkanje mladih oseb s PH, ki bi se aktivno vključevale v športne dejavnosti, kar bi lahko pripisali tudi nezadostnemu usposabljanju športnih trener- jev in strokovnih delavcev za delo z osebami z gibalno oviranostjo. Raziskave nakazujejo na nujnost izboljšanja sistema športnega treniranja invalidnih oseb. K večjemu interesu za vključevanje v športne dejavnosti lahko pripomorejo tudi DTh s spodbujanjem oseb s PH k sodelovanju v športnih dejavnostih. Poleg tega DTh poznajo delovanje oseb na IV, znajo analizirati vsakodnevne dejavnosti in imajo konceptualne modele (kot je MOHO), ki da- jejo dober vpogled v delovanje športnikov na IV, kar uvršča DTh med strokovnjake, ki so usposobljeni za delo na področju invalidskega športa. 13Neža Mandelc, et al.: Rokomet na invalidskih vozičkih kot okupacija pri osebah ... Neža Mandelc, Cecilija Lebar, MSc Wheelchair Handball as an Occupation of People with Spinal Cord Injury People with spinal cord injury (SCI) have a reduced ability to participate in occupati- ons outside the home, such as working and leisure activities (Barclay et al., 2017). Decre- ased ability to engage in occupations impacts a person‘s identity, health and well-being, sometimes more than the illness or injury itself. Many studies have shown that of all the oc- cupations an individual engages in, sports activity has the best effect on their bio-psycho- social structure and quality of life (Jevšnik, 2014). An occupational therapist (OT) is also involved in the process of selecting the oc- cupation, developing/regaining skills, and adapting the environment so that a person can play wheelchair handball (WCH), for example. The main goal of occupational therapy is to enable individuals to participate in occupations that are important to them, that reflect their values and beliefs, and give them a sense of satisfaction (Cox, 2017). OT has a variety of conceptual models for treating people. One of them is the Model of Human Occupation (MOHO), which defines and analyses the concept of occupation and explains its meaning for the individual (Kielhofner, 2008). Occupation refers to everyday activities that people do as individuals in a family or community to pass the time and give meaning and purpose to life (Tommaso et al., 2019). According to Kielhofner (2008), an individual‘s actions, thoughts and emotions during occupational performance result in a dynamic interaction between concepts of volition, habituation, performance capacity, and the impact of the environment on occupational behaviour. Volition is composed of three elements, namely personal causation, values and interests. Volition is a dynamic process by which an indi- vidual, through expectations, choices, experiences during occupational performance and interpretation, gathers opinions and feelings about himself/herself as an active participant (Kielhofner, 2008). Habituation refers to patterns of behaviour that result in our habits and roles and cor- respond to the temporal, physical and social environment in which we perform. Performan- ce capacity is defined as the ability to perform activities enabled by objective physical and mental components and the corresponding subjective experience that significantly shapes an individual‘s occupational performance. The environment provides the individual with opportunities, support, requirements and restrictions to perform the occupation. It includes the space for occupational performance, the objects we need to perform it, the people with whom we communicate and collaborate, and the opportunities and means to perform oc- cupational behaviour (Kielhofner, 2008). The aim of our study was to research the WCH game from the perspective of MOHO. In line with the research aim, we posed the following research questions: 1. What motivates people with SCI to play WCH? 2. How do WCH players experience the meaning of playing handball and what importan- ce do they attach to it? 3. What occupational roles have WCH players developed in playing handball? 4. How is playing handball related to performance capacity and environment? 14 Revija za zdravstvene vede (1, 2022) Qualitative research was conducted. In collecting and analysing the material, we were guided by a combined deductive/inductive approach (Vogrinc, 2008). The purposive sample included three individuals with one and a half years‘ experience playing WCH. All participants have SCI, are males, and aged 39, 39 and 53. Participants signed a coopera- tion agreement before starting the survey. We ensured anonymity through pseudonymizati- on. A semi-structured interview was used for data collection. The interview was based on MOHO. The interviews were recorded, transcribed and edited in a Word document. Firstly, we read the transcripts several times, conducted open coding, and classified the obtained codes into prepared categories and subcategories (Vogrinc, 2008). Four categories were defined, namely volition, which includes the subcategories of personal causation, values and interests; habituation, which includes the subcategories of roles and routines; perfor- mance capacity, which includes the subcategories of objective components of performance capacity and a subjective approach to performance capacity; the impact of the environment on occupational behaviour, which includes the subcategories of spaces, objects, social gro- ups, occupational forms and economic conditions (Kielhofner, 2008). WCH contributes to higher personal causation of the handball players through an imp- roved sense of self-efficacy and self-image, the development of the player‘s personality and the personality of his/her family, and a more positive view on life. Since sport gives so much positivity to the participants, most of them are afraid of not being able to play sports any- more. WCH players share a love of sports with each other; for them, sport is a metaphor for life. Moreover, they associate playing handball with health and quality of life. Playing han- dball gives them the opportunity to make new friends and interact with positive people too. All of this contributes to the value they attach to playing handball. The participants‘ reasons for taking up WCH were reintegration into sport, experiencing satisfaction in playing han- dball, testing one‘s abilities, desire to compete, and improving one‘s skills. They feel plea- sure when playing WCH because of the ‟adrenalineˮ and the feeling of freedom; they also like the activity. Additionally, they are interested in establishing a Slovenian national WCH team and hope that they will be able to continue to engage in sports for a long time.Enga- gement in occupations is closely linked to the roles we develop in life. Participants have acquired the role of a WCH player, a teammate, and a friend. Engagement in occupations that are periodic, influences the development of a routine. In the case of the participants, we are talking about training sessions once every two weeks and twice a week before a match. In order to play WCH successfully, they must possess certain objective physical and mental abilities. WCH players stated independent use of the car, manoeuvring the wheel- chair (WC) and (in)dependence in performing daily activities. Besides that, they emphasi- zed the importance of physical fitness and strength, a functional trunk and a strong upper body as well. With regard to the subjective approach to performance capacity, they listed the importance of being able to overcome mental obstacles and having a positive attitude. To play WCH successfully, the space where handball is played, the objects involved in the performance, the social groups associated with the performance, the occupational forms and the economic conditions of engaging in this sport are important. As regards the space for playing handball, the participants in the study mentioned sports facilities and their suitability for use by persons on WC. They stated that newer sports facilities are ge- nerally suitable for people on WC, while older facilities are full of obstacles (e.g., accessi- bility of sports halls, toilets, etc.). As an important aspect of the space, they also listed the possibility of storing sports WC in the sports halls, which unfortunately is not available in 15Neža Mandelc, et al.: Rokomet na invalidskih vozičkih kot okupacija pri osebah ... most facilities yet. However, there are certain objects that are mandatory for playing WCH and which enable occupational performance. Participants said that sports WC are wide, large and heavy, but it is very important that they are tailored to the player‘s size, have rear safety wheels, and that the player uses a seat belt during a game. The social environment proved to be an important stimulation to play WCH. Firstly, there are family and friends who support the WCH players. In addition, participants have the opportunity to meet new people while playing handball and engage in activities to- gether, exchange experiences, and travel with them. Occupational forms are one of the factors that motivate or enable players to be en- gaged in WCH, but they can be a barrier too. The participants in the study like handball because of its dynamics. Since WCH players have different levels of disability, they are classified as players according to the level of physical impairment, which allows them to play equally. A somewhat obstructive circumstance is the timing of the training sessions, which usually take place in the evening hours. One of the main problems for the WCH players was the high price of the sports WC that everyone has to buy on their own. This is where community solidarity, community support and a paraplegic society can help, which participants in the study cited as a partial solution to the above-mentioned problems. Many studies have shown a significant connection between a person‘s engagement in out-of-home occupations and quality of life (Barclay et al., 2017). One of the possible occupations is WCH, which allows people with disabilities to participate in sports (Costa e Silva et al., 2017). Moreover, our study showed how important sport is in the lives of people who are bound to the WC. The participants also pointed out some problems that arise mainly from the environment, which luckily are the easiest to solve. The fact that more and more severely injured people are taking part in sports, that specific sports disciplines are becoming increasingly specialized, and that sport for people with disabilities is becoming more and more popular, impacts the development and establi- shment of sports for people with disabilities in Slovenia and elsewhere. However, in order to enable people with disabilities to participate in sports activities as smoothly as possible, satisfactory spatial capacities with appropriate equipment and trained professionals are needed, which is not yet fully provided in Slovenia (Porenta, 2011). As OTs we are familiar with the functioning of people on WC, we know how to analyse their daily activities, and we have conceptual models (like MOHO) that give us a good insight into athletes on WC. That places us among the professionals trained to work in the field of wheelchair sports. LITERATURA 1. Amsters, D., Schuurs, S., Pershouse, K. idr. (2016). Factors which facilitate or impede interpersonal interactions and relationships after spinal cord injury: A scoping review with suggestions for rehabilitation. Rehabilitation Research and Practice, 2016(4), 1‒13. 2. Angulo, S. M., Reales, J. M., Sandin, B. idr. (2019). Quality of life in people with spinal cord injury. Rev Psicopatol Psicol Clin, 24(1), 71‒82. 3. Barclay, L., Lentin, P., McDonald, R. idr. (2017). Understanding the factors that influence social and community participation as perceived by people with non-traumatic spinal cord injury. British Journal of Occupational Therapy, 80(10), 577‒586. 4. Clouston, T. J. (2018). Creating meaning in the use of time in occupational therapy. British Journal of Occupational Therapy, 81(39), 127‒128. 16 Revija za zdravstvene vede (1, 2022) 5. Costa e Silva, A. A., Borges, M., Faria, F. R. idr. (2017). Validating of the battery of skill tests for wheelchair handball athletes. Revista Internacional de Medicina y Ciencias de la Actividad Fisica y el Deporte, 17(65), 167‒182. 6. Cox, D. L. (2017). The Dr Elizabeth Casson Memorial Lecture 2017: Life as an occupational being. British Journal of Occupational Therapy, 80(9), 525‒532. 7. EHF – European Handball Federation (2018). Wheelchair handball rules for European tournaments. 8. EHF – European Handball Federation (2020). Wheelchair Handball Classification Manual. Dostopno na: http://cms.eurohandball.com/PortalData/1/Resources/1_ehf_main/3_download_ pdf/2._Wheel- chair_Handball_Basic_Classification_DRAFT.pdf (pridobljeno 4. 10. 2020). 9. Fidler, A., Schmidt, M. in Vauhnik, J. (2017). How people with chronic spinal cord injury deal with sport in the Republic of Slovenia. Journal of Physical Education and Sport, 17(4), 2372‒2378. 10. Giacobbi, P. R., Stancil, M., Hardin, B. idr. (2008). Physical activity and quality of life experienced by highly active individuals with physical disabilities. Adapted Physical Activity Quarterly, 25(3), 189‒207. 11. Horvat, B. (2013). Nekatere značilnosti doživljanja sebe pri osebah s shizofrenijo in pri tistih po nezgodni poškodbi hrbtenjače. Psihološka obzorja, 22(1), 122‒133. 12. Jevšnik, P. (2014). Subjektivna ocena kakovosti življenja oseb s poškodbo hrbtenjače. [Magistrsko delo]. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 13. Kennedy - Behr, A. in Hatchett, M. (2017). Wellbeing and engagement in occupation for people with Parkinson‘s disease. British Journal of Occupational Therapy, 80(12), 745‒751. 14. Kielhofner, G. (2008). Model of human occupation: Theory and application, 4th ed. Baltimore: Lippincott Williams & Wilkins. 15. Martin Ginis, K. A., Jetha, A., Mack, D. E. idr. (2010). Physical activity and subjective well-being among people with spinal cord injury: A meta-analysis. Spinal Cord, 48(1), 65‒72. 16. Mihorko, B., Štrumbej, B., Čander, J. idr. (2014). Smernice za šport in rekreacijo invalidov. Maribor: Društvo vojnih invalidov Maribor. 17. Park, J., Gross, D. P., Rayani, F. idr. (2019). Model of Human Occupation as a framework for implementation of Motivational Interviewing in occupational rehabilitation. Work, 62(1), 629‒641. 18. Porenta, T. (2011). Košarka na vozičkih. [Diplomsko delo]. Ljubljana: Fakulteta za šport. 19. Spencer, K., Jenkins, G. G., Davis, M. M. idr. (2019). When occupational therapy and magic collide. British Journal of Occupational Therapy, 82(12), 713‒715. 20. Tommaso, A. D., Wicks, A., Scarvell, J. idr. (2019). Experiences of occupation-based practice: An Australian phenomenological study of recently graduated occupational therapists. British Journal of Occupational Therapy, 82(7), 412‒421. 21. Vissers, M., van den Berg - Emons, R., Sluis, T. idr. (2008). Barriers to and facilitators of everyday physical activity in persons with a spinal cord injury after discharge from the rehabilitation centre. J Rehabil Med, 40(1), 461‒467. 22. Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 23. Warner, G., Desrosiers, J., Packer, T. idr. (2018). Factors affecting ability and satisfaction with social roles in persons with neurological conditions: The importance of mobility and stigma. British Journal of Occupational Therapy, 81(4), 207‒217. 24. Williams, T. L., Smith, B. in Papathomas, A. (2014). The barriers, benefits and facilitators of leisure time physical activity among people with spinal cord injury: A meta-synthesis of qualitative findings. Health Psychology Review, 8(4), 404‒425. Neža Mandelc, diplomirana delovna terapevtka v CUDV Matevža Langusa Radovljica e-naslov: neza.mandelc@gmail.com Mag. Cecilija Lebar, dipl. del. ter., višja predavateljica na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani e-naslov: lebarc@zf.uni-lj.si