Poštnina plačana v gotovini. 16 strani. 2'— dinarja Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.—. LETO II. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO ŠTEV. 9 TelefonsKl pogovor: Dr. Maček: »Halo, halo, tu Maček! Povejte ml prosim, ste pri vas že podpisali?« Staljin: »Nak, še ne!« Dr. Maček: »Sem si kar mislil! Pri nas namreč tudi še nismo.« Prihodnja številka izide 15. julija. Obsegala bo zopet 16 strani. Ob priliki Mariborskega tedna (od 5. avgusta dalje) sc Vam predstavi »Toti list« s svojevrstno atrakcijo. Priredil bo humoristično - satirično razstavo in imel vsak večer tudi svoj veseli teater. Na sporedu bodo šaljivi prizori, kupleti itd. — Več o tem Vam povemo v naslednji številki »Totega lista«. UREDNIŠTVO. Ob koncu šolskega leta Poročilo o uspehih, vedenju in kaznih dijakov: Milanček Stojadinovič: ni izdelal četrtega leta svoje vlade. Pokazalo se je, da ni samostojen in da je svoje pismeno in ustno delo preplankal od drugih. Njegova zadnja šolska naloga pod naslovom »Interpelacija proti sporazumu« je dobila oceno nezadostno. Pri tej nalogi, ki ni sad njegovega intelektualnega dela, marveč plod kopiranja tu*ih vzorov, je bil profesorski zbor M.prisiljen, ga izključiti iz stranke. Vedenje dijaka je zelo slabo: socialni čut pri njem ni razvit; če ni prvi v državi, se kuja in sitnari. Izgnan iz vseli vlad1 Jugoslavije za stalno. Vladko Maček: izdelal 51. leto svojega življenja. Ima odlične ocene v predmetih »predsedstvo« in »čakanje«. Nekoliko slabši je v kmetijstvu: odlično zna »narihtati« plug za sporazum, ni pa še pokazal, kako zna orati. V zadnjem šolskem letu ni bil kaznovan z zaporom. Ved'enje vljudno. NEVTRALNOST NEKATERIH ... Če dobiček vrže, nam resnično prija; če pa le profitom našim vrat zavija, je nevtralnost v vojni strašna oslarija ... Zdravica s pojedine japonskih oficirjev in japonofil-skih kitajskih veljakov v Šanghaju. Ne maram polente, ne maram kompota, najbolj mi ugaja kitajska rižota. Če kuhar kitajski jo dobro zakuha, že v pičlih par urah nebeška s! muha. > in danes! T ■ Ali veste, zakaj so v Mariboru postavili ob cestah zopet rd'eče drogove? Ker so hoteli zvedeti, če so še vsi. Pravili so namreč, da so jih delavci med zimo nekaj pokurili. Zato so odkopali stare luknje in posadili v vsako po en drog. Ker ni ostalo nič praznih lukenj, so ugotovili, da tudi drogov ne manjka. Služba čuvaja je razpisana za letno sezono pri mestnem avtobusu, ki vozi z otoka v mesto. Javijo naj se le telesno krepko razviti mladeniči, po možnosti taki, ki so že delali v mesarski stroki. IZ ŠOLE ZA POLITIČNE VEDE Izpit v šoli za politične vede. Profesor vpraša kandidata: »Kakšen sistem vlada v nedemokratskih državah?« Kandidat ne zna odgovora. Ves obupan pogleda profesorja, ki se mu mladi nesrečnež smili. Poizkuša mu pomagati in reče: »NO ... kor ... kor korp ...« (Hotel je povedati »korporativni«.) Kandidat pa naglo pove: »Ko-rumptivni«. TUDI SREČKO SREČKOVIČ pride spet na Bled in bo razvil kon-tra diplomatsko akcijo. Blejci bodo zbobnali aktivne diplomate, on pa bivše diplomate., da bi skupaj izdali album spominov. Kakor z vsemi kontni akcijami, pa tudi s to nima sreče. Mož se je zelo m-ujal, da bi zvabil v svojo vilo Tituleska in pa zlasti Antona Edena. Angleški lord mu je pa odgovoril, da ni imel toliko sreče kakor Milan Stojadinovič, da bi namreč bil v istem času dvojni minister, potem pa nikoli več. Eden še zmeraj ne mara veljati za bivšega diplomata, nadeja sc celo tega, da bo spet zajahal konjička, ki za Milana naibrže ne bo nikoli več osedlan. STRANG Zakaj so poslali Angleži v Moskvo WiIIiama Stranga? Ker hočei'0 Nemčijo strang-ulirati. BAJKA »Očka, kaj je to — bajka?« »To je povest o svobodi tiska.« Uporaba nog ne* Roč Ob uri Jukov Vzorni vodja mariborskega muzeja, g. prof. Baš. je izkopal dobro ohranjena okostja starih nemških plemiških družin. V temni noči, ob uri duhov, je za-šnmelo v profesorjevi sobi. Votel glas je zapovedujoče dejal: »Pojdi z nami, profesor«! In odvlekli so ga med mrtvake na pokopališče. Tam so mn dopovedovali, kako in kaj je nekoč bilo, da so živeli od nekdaj na Štajerskem Slovenci, le denarja niso imeli, kot ga nimajo tudi danes. Po- IMA PRIČO! Žena: ‘»KolikoJe bila ura sinoči, ko sl prišel domov?« ' Mož: »Bilo je okoli pol enajstih.« Žena: »Urn! Pa se ti Je mogoče ura Ustavila.« ■ Mož: »Ne, ne! Bilo je pol enajstih, saj mi je mlekarica povedala!« kopavalt so jih tako po domače. Tujci so si pa zemeljsko počivališče urejali bolj po gosposko, zato da so še danes njih ostanki v boljšem stanju. Kar v koru so mu nato lepo zapeli: Ker nismo Slovenci denarja imeli, zato do kosti smo do danes strohneli! ♦ PRETEKLOST »Zakaj se ipa nočeš poročiti z gospodično Sonjo?« »Veš njena preteklost!« »Prosim te, saj je vendar neomadeže-vana!« »To že, tu — toda precej predolga!« MALA POMOTA V nekem mariborskem kinu so predvajali te dni burko, v kateri nastopajo znani ameriški klovni, trije bratje Marx. Ob koncu vsake predstave je stal pred kinom Hans Schnidaritsch, čigar oče je bil še Janez Žnidarič, in vneto pisal. K njemu pristopi njegov prijatelj Sidaritsch: »Bos šrajbst?« Schnidaritsch pa vneta piše dalje, samo z glavo pokima proti ljudem, ki prihajajo iz kina. »De vean ole draufcoln. Dos san lauta Komunisten.« »Viaklih?« »Jo. De voan in Kino, bal da Marx špiiln tuat.« Španski teater Kakor nekoč brez bikoborb živeti Španec mogel ni, tako brez večnih eksplozij se zdaj mu vse prepusto zdi. Turnirje vitežke igral z republikanci je par let, teater ta občudoval je ves civiliziran svet. Da dolgčas Španca ne vduši ko konec vročih i'e predlstav, teater zidan prošle dni v Madridu kvišku je pognal. IZ RAJNKE AVSTRIJE Ko je umrl stari cesar Franc Jožef, je vladala v Avstriji velika žalost. Vsako petje in godba je bila prepovedana. Celo dunajski Praler, znano zabavišče, je moralo biti zaprto. Neki policijski agent je šel po Pra-tru in gledal, ali je vse v redu. Vse je bilo v redil: nikjer žive duše. Samo pred osamelim vrtiljakom je stal majhen deček in bridko jokal. Agent ga je vprašal: -»No, dečko, zakaj jokaš?« »Na ringlšpilu bi se rad peljal, pa ni nikogar tu.« »Seveda ni nikogar. Ali ne veš, dit so presvetli cesar umrli?« »Vem,« potoži deček. »Ali ni nobenega drugega, ki bi vrtel ringl-špil?« NI ISTO — Vi bi1 torej rad'i postali moj zet? — Ne ravno to. Hotel bi postati mož vaše hčerke. »No, Tone, kaj si že videl nevestino' balo?« »Eh, veš kaj Tine, samo vrata mi .Je Sele Du kiuaJal« Karo ♦ čevlji Harlbor Gosposka ulica Stev. 13 Bogata izbira Zmerne cene jllllllllllB Neron-Chamberlain I daje pomirljive izjave ob pogledu na gorele mesto T akorekoč neutajljivo dejstvo, 1 bi de jul, da je namreč večji del j tega mesta sedaj v plamenih, 1 vzbuja, kot o tem 'niti malo ne dvo- 1 mim, občutke globokega vznemirje- 1 nja, in morda tudi preplašenosti med | temi prebivalci ki se zavedajo njož- | nosti, da je njih varnost ogrožena. 1 Zato si moramo zastaviti vprašanje, 1 ali je situacija, ki se je s tem deja- jj njem ustvarila, združljiva z varno- | stjo splošnosti kot celote. Prepričan sem, da se večina jav-| nega mnenja nagiba k naziranju, da J je rušenje večjega dela javnih 1 zgradb, do katerega je prišlo v teh 1 okoliščinah, v ketterih se nahajamo, § zelo neprimerno sredstvo, da bi ute- 1 gnilo olajšati napetost, ki je ni tno- §§ goče zanikati, in izražam splošno 1 občuteno bojazen, da se bodo te skr- 1 bi nasprotno še povečale in našim S občutkom zaupanja mogoče zadale še nadaljnji udarec. Ako je mesto v plamenih in so njegovi prebivalci ogroženi, tedaj, to izjavljam docela odkrito, je zelo težavno spraviti ta stvarni stan v sklad z naznanjeni, ki se javlja z druge struni, da tu ni vzrokov za vznemirjenje v situaciji, ki bi se mogla, ako bi bilo dopuščeno, da bi se razvila, izkazati kot pogubno za blaginjo teh, ki se jih tiče. Predlagalo se mi je, da bi se poklicali gasilci. Niti malo ne pomišljam izjaviti, da zasluži ta predlog naj-skrbnejšega razmišljanja s strani vlade in lahko brez pridržkov izjavim, da sem z gasilci v stalnem tesnem stiku, da bi se eventualno lotili akcije gašenja in podvzeli takšne mere, ki se bodo izkazale za potrebne, da se bo ohranilo zaupanje, česar si jaz in moji tovariši iskreno želimo, kajti... lillllllllllllllllllllllllllllii,: -^IliiiiiHilllitilillllililllllllllhnillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilillllllllllllHIllilllllllHIIIIIlillillilllllllllllllllllllllliVr OrmošKega Peirca glas Pomoči sem popotoval, podnevi se za vas dajal in trošil svoje pen e z e, zdaj mi le povrnite vse. Za avanzma se Vaš boril, stotisočc sem bil zabil, zahval dvesto sem le prejel, kako bi zgolj od njih živel? Sem za pravico večno vnet, poslanec bom gotovo spet; ko kaj denarja nalovim, mandat svoj brž nazaj dobim. ‘Ker zveze dobre še imam, na razpolago se Vam dam; a prej uslišite me vi, za petne z e se mi mudi. O p o m b a: Bivši narodni poslanec R. Pevec iz Ormoža se je obrnil s posebnim pismom na svoje vo-lilce. Ker »Toti list« spoštuje vse može, zaslužne za narod, poslance in ministre pa še prav posebei1, objavlja to pismo v tisti obliki, ki bi ga g. poslanec kot Pevec moral poslati med narod, a ga nii utegnil zapeti ali spesniti. U-pamo. da smo zaslužnemu možu s tem zelo ustregli, njegove volilce in varovance pa rotimo, naj mu pošljejo vsaj za znamke, če mu že kolekov ne poravnajo. — Vsem drugim podobnim rodoljubom pa obljubljamo v podbbnili prilikah vso svojo nepristransko pomoč. Nikola Pasic je v nebesih pričakal Joco Jovanovi ča-Pi žo n a. »Ej. brate, prišel si za menoj,« mu pravi. »Kako, ali si umrl na vladi ali v opoziciii?« »V opoziciji.« »Tudi z mano je bilo tako. Pa nisem bil demokrat, ampak gospod s Te-razij. Kar je za navadnega grešnika pokora, to je za politika smrt v opoziciji.« OPOZORILO! Ravnateljstvo muzeja v Louvru je izdalo tale oklic: Vsem Francozom, vsem civilizirancem! Tatvina Wat- teau-ve slike Brezbrižnik iz naše galerije je zadnji opomin slehernemu Francozu in civilizirancu, da mora izginiti brezbrižnost iz vseh uradov in tudi iz slehernega človeka, dokler ne izsledimo zločinca, ki je ukradel Brezbrižnika iz muzeju in pregnal brezbrižnost iz naše zemlje. SPOR NA DALJNEM VZHODU ni po svojem bistvu ne gospodarske in ne politične, temveč docela kulturne narave. Anglija, Franciju in Amerika sta si z Japonsko v navzkrižju zaradi enega samega zloga. Japonci delajo m a r š e, zapadne velesile pa vlagajo de mar š e. TAJNIŠTVO Mednarodnega urada dela v 'Ženevi je razposlalo vsem evropskim državam poziv, naj poleg ministrstev za propagando ustanove še pred izbruhom svetovne vojne m i n i s t r -st v a za dezerterje. Vojne ubežnike naj ne bi več streljali, temveč jih dali na razpolago Uradu dela, ki jih bo po svojem prevdarku dodelilo ministrom za municijo, za kar naj že zdaj vlože prošnje pod geslom: Robotom — dela, topovom — hrane! POLJSKI CARINIKI so v Gdansku zaplenili skrivnosten zaboj in ga ne upajo odpreti. Nobeden ne mara prevzeti. odgovornosti, ker so vsi prepričani, da je v zaboju samo ena izmed dveh stvari: mir ali pa vojna. Cariniki so pa tako rekoč kulturni delavci in bi jim bilo zelo nerodno, če bi po njihovi nerodnosti skočila iz zaboja — vojna... Taponci Kanončki na Kitajskem grmijo bim boni bom, grmijo bim, grmijo bom grmijo bim bani bom. Japonci bi Kitajce požrli radi ham, požrli bim, požrli ham, požrli him ham ham. Kitajci pa Japonce nabili so pimf pamf, nabili pimf, nabili pamf, nabili pimf pamf pamf. Zato se svet Japoncem zdaj smeje hi ha ha, se smeje hi, se smeje ha se smeje hi ha ha. NEGOTOVOST Nanking, 1. julija, V najkrajšem času bo sklican tu svet vojaških strokovnjakov, da končno reši vprašanje: ali se je po dveh letih japon- sko-kitajska vojna že pričela ali je to čisto navaden spopad. TOPOVI KOT HRANA Melbourne, 1. julija. Slavni avstralski učenjak Williamson je iznašel način, kako se lahko topovi sintetično spremenijo v katerokoli vrsto hrane. Ta izum bo napravil revolucijo v prehrani. Bodoče vojne bodo zelo kratke, ker bodo lačni vojaki pojedli topove. VAŽNA IZJAVA Ženeva, /. julija. Ro seji Društva narodov je dal neki delegat novinarjem izjavo, da je dosežena popolna soglasnost v tem, da je situacija na Daljnem vzhodu zelo nevarna. Ker je dosežena soglasnost v tako važnem vprašanju, je zavladal v političnih krogih optimizem. RADIOGRAM Z MARSA Mars, 1. julija. Z Mursu so poslali na Zemljo sledeči radiogram: »Zakaj ste naperili na nas toliko cevi? Ali so to teleskopi, s katerimi nas opazujete ? Zakaj ste postali nenadoma tako radovedni?« ŠIRŠA KONFERENCA »Poglej, tam v sosednji sobi ima naš poslanec širšo konferenco z narodom!«. »Toda poleg njega je vendar samo en človek.« »Da; toda to je sreski načelnik.« Gradbena Medtem, ko poročajo dnevniki, da je gradbena sezona v Mariboru v polnem teku, je našemu risarju uspelo ujeti te-le slike: n (10 K A A; itn v LETNO SPRIČEVALO za gospo: Lilly Gosak, roj . Predikaka, starost: njena tajnost, stanuioča v: neplačanem stanovanju v Ljubljani. v* Šminkanje . pestro Lakiranje nohtov . . . , . . krvavordeča Friziranje . dolgotrajno Zavijanje oči ..... . . v vseh pravcih Uporaba materinega jezika . . perpetuum mobile Opravljanje . vsestransko Izgled za cesto . v oči padajoč Izgled za dom . v srce segajoč Nega psičkov . materinska Nega otrok . prepuščena možu Konverzacija z možem . . . . fortissimo Konverzacija s .prijatelji" . . amando Toalete . najdražje Gospodinjstvo . zadolženo Kuhanje . neužitno Sposobna za sprejem med narodne dame. Moje misli od vojne (Šolska naloga od Danilota Goljcta.) Moje misli od vojne so nemogočne in ko sem jih hotel vim izpovedati, so rekli, da je policijska ura. Tudi jako smrdijo, ker so iz moje glave vun zrastle. Zato lojalno molčim. So pa tudi jako vesele ideje od vojne, ker je tam včasi jako hecno in kori-sUpolno. To ve moj ljubljeni ata, ki je av-stroogrsko cesarsko kraljevo svetovno' vojno jako uspešno skozi naredil. So tudi v antik varijatni dobi egzistirale jako lepe vojne, tako tista, ko je cela kompanija v konjski trebuh noter zlezla, potlej tista vojska, ko so levi kristjane za večerjo1 iz kože devali, potlej tista, ko so samo spali in je zato 30 let vuni zdržala, toda ampak te ne veljajo, ker tiiso nič noter iprinesle in nima moj ljubljeni ata skozi njih nič profita. Svetovna vojska je zato svetovna, ker take še ni bilo na svetu. To moj ljubljeni ata jako zanesljivo ve. Moj ljubljeni ata je funkcioniral kot jako vporabljivi računski feldbebel. Danes se reče feldbeblnu ' ’ toda ampak jaz za svojo osebnost ne bi ateka nikoli tako tintuliral, ker je danes ’ • ' lahko vsak... Naprej ne povem, ker je to jako žaljivo. Kot računski' feldbebel je jako perfektno obvladal višjo matematiko. Zato je skozi cesarsko kraljevo svetovno vojno avantiziral iz računskega feldbeblna za veletrgovca in za omejeno delničarsko družbo. Moja ljubljena mama je jako ponosna na to šaržo in je rekla, da smo ratali to, kar smo, skozi atovo brihto in z uma svitlim bajonetom. To pa za tega voljo vun povem, ker je moj ata začel pri treh parih eraržrebcev in pri eni pogrešani blagajni, končali je ipa z zmagonosno zmago s tremi hišami z .elektriko in s stranišči, ki imajo tisto reč za gor sesti iz porcula-na. Moj ljubljeni stric, ki trpi na apnenici pesniške žile in, ki ga včasi meče ta božje, je atovo karero jako šenijalno pri enem kosilu- v obliki soneta na svitlo dal. Tako-le: »Narprej blagajna trije pari žrebet, zdaj pa tri' hiše in engliš sekret.« Jaz mislim, da je jako modem duh v tej pojeziji, posebno v zadnjem verzu. Seveda, pravi moj ljubljeni ata, se ne rentijera vsakomu taka vojna, ker nii psihološko dobro fundiran, pravi ata. On pozna enega fižolofa, ki je tudi začel ipri žrebcih, kot moj ljubljeni ata. Razlika je samo v okolici, da je ata končal pri treh hišah, fi-žolof pa na gavgah. Iz tega se lahko dodo-brega vun vidi, da' je vojna koristiipolna samo za inteligenci jo. Vojna je tudi dobra za polje časti. Kdor tam pade, je vsak častni junak, pa magari, da je največja1 baraba in da so ga kugle od zad zadele. Oba brata mojega ljubljenega ateka sta tudi padla na polje časti. Na svidenje nad zvezdami! Tudi je vojna jako koristna za menjavanje dedcev. Naša teta Urša je bila na tisti akonto petkrat poročtna. Kakor hitro se je enega soproga! navolila, ga je toliko časa sekirala z popolno abstinenco1, da je šel rajši na fronto ta padel na polje časti. Naj mu sije večni pokoj! Ker pa iz raznolikih okolic ni mogla prestati, ne da (bi, se je zopet jako srečno omožila, ker je šel mož že drugi dan na polje časti. Tako je sledilo nadaljevanje do petega moža. Pri tem se je pa jako usekala, ker ni hotel pastil na polje časti in se je vrnil po vojni in še dahneš živi v krogu svoje mile soproge BK lo srečno! Tako vidimo povsod raznolike koristil od vojne. Zlasti ipotrebna je vojna zadnje čase. Od česa bi pa potem ljudje govorili in sploh v družbi konzervirali. Če ne bi bilo vojne, bi ne imeli kaj tepatirati in bi potem lahko izbruhnil svetovni mir, kar bi biilo jako neugodno za eroplane in tanke in sirovine. To je rekla naša dekla, ki je politična jako razvita. Zadnjič je moja ljubljena mama jako teligentno prekvasila vojni položaj, .le rekla, da Poljaki ne morejo radi sirovin sklepati pakta z Grki, Grki pa da si> morajo zavarovati hrbet pred Kitajci. 2olta nevarnost da grozi skozi- koncesije in da je bil culukafrski minister zato že v Beogradu. Marsikaj j,e še pogruntala, sploh ga je jako žgala, tako da- je .pozabila, da kuba šmorn im še njega ožgala. Radi vojne! V tem usodepolnem vzdušju se je pojavil v kuhinji moj ljubljeni ata, zavohal radi vojne prismojeni šmorn in je tako nastala z mamo vojna radi vojne. Nekaj minut so frčale bombe in granate v obliki kuhalnic in piskrov, nato je zagrmel kanon v obliki mamine nežne desnice po zadnjem delu mojega ljubljenega ateka. Nato sta imela skoro mesec dni »tihi teden«. Zadnjič pa sta se pobotala. Potrkal je na naš tihi hram berač. Prosil je za miloščino'. Ata ga je na-kuril, naj gre v potu svojega obraza delat. Berač je rekel, da ne more, ker mu falita desna noga, leva roka im pol obraza in da je vojni invalid. Tedaj se je v ljubljenem ateku zganilo sociološko srce, segel je v žep in mu je dal 50 para. Tedaj so mami privrele solze, poljubila je ateka in je zdaj spet mir in lahko govorimo o vojni. Skorai zastonj dobite mične ostanke vseh vrst blaga v Trpinovem tekstilnem bazaru! Poizkusite z nakupom! ZASPANEC »Noč in dan sanjam o Vas, gospodična!« »Zato ste vedno tako zaspani, gospod Janko?» Nesrečni Valentin ali Usodepolna holmca Naslednji verzi naj uče, da reč naibolj neznatna povzroča včasi nam lahko dejanja kar izdatna. Pritlikave živalice dobe se pri mrčesu, najmanjša je pa bolhica po duši in telesu. To tista je živalica ki hitro ino skočno, pod nogavico zleze kar ali pod srajco nočno. Čeprav nje delovanje je pač, kar sc da, diskretno, nikomur njeno bivanje na koži ni prijetno. V to pesem spada Valentin, to je devičnik samski, ki si zaželel žene je, ker bil je pač brezdamski. Primeren našel si objekt v devici i'e Suzani: bila vsa sramežljiva je kljub prošlosti prestani. Govoril je: kot sonca svit, da ona ga ogreva, a hujšega nič ni bilo, ker bil je nor in šlcva ... Nekoč se žganja je napil v moralno okrepitev, odločil je, da bo ta dan Suzanina snubitev. Pred njo stopivši tresel se je kakor trepetlika, četrt je prošlo ure že, — besed pa nič z jezika. A preden kakšen beden ton je stisnil ves nervozen, dogodek ta pomembni mu — sovrag že križa grozen! Predrobna bolha snubcu — glej! prek okončin špancira, v naslednjem hipu pa mu že pod' hrbtom tam ložira. Obupno skremži mož obraz, ker že nesrečo voha, ljubezenskih izlivov ni, le — zadibo plat počoha ... Suzana čudi se močno, — čeprav snubitev laska — da mož, ker mu srce gori, — pod hrbtom le se praska! Pričakujoč sladkih besed Suzana Valentina povpraša brž: »Na srcu ti le kakšna je težina?« DRŽAVLJANSKA ŠOLA IZPRIČEVALO Državljan: JANEZ TRPIN je pokazal v šolskem letu 1938-39 naslednji uspeh: Plačevanje davkov.........slabo Glasovanje pri volitvah...odlično Kuluk.....................prav dobro Preganjanje opozicije.....dobro Vzklikanje vodji (neobvezen predmet) . dobro Vedenje...................ponižno Učenec ima popravni izpit iz plačevanja davkov Občinski tajnik'. podpis nečitljiv, s. r. Župan'. t t t De Valentin: »Jaz se zdržim! Stvari naj ne zavlečem, dovoli mi, Suzanica, da hlače brž si slečem!« »Nesramnež«, ona zakriči, »a, take so skomine?« Klofuti dve primaže mu — in brž skoz vrata šine ... Tako ostal je Valentin na vek devičnik samski, bogve, zakaj je dobro to, da je ostal brezdamski?! To nas uči, da zmožna pač najmanjša često reč je, da obvaruje za vsikdar — nesreče nas največje! v Cuda moderne »Slovenski dom« poroča, da bodo v Nemčiji pridelovali iz premogovnega prahu različne kovine. »Toti list« je pa obveščen, da bodo v Španiji izdelovali iz hišnih ruševin hranilni in navduševalni prašek »Ljudska Zadovoljnost«. Na Kitajskem bodo iz topovskega dima pridobivali riž za japonske vojake. Na Japonskem bodo pa iz živalskih odpadkov zvarili surogat, ki bo na- domeščal ribje meso, ki jim ga bolj-ševiki nikakor ne privoščijo. Iz kosti padlih vojakov bodo namleli za svo-;io zmagoslavno vojsko moko, ki bo s posebnim kemičnim dodatkom dala najboljše pogače. Zauživali jih bodo namesto »šturmruma«. Iz stekla in rižove slame bodo pa kovali zlato, ki jim ga manjka, ker so ga darovali bratom Kitajcem z geslom: »Azija Azijatom!« Potrudite se do nas in prepričali se bodete, da Vam po najnižji ceni izdelamo solidno obleko, plašč, kostum itd. Imamo vedno v zalogi najmodernejše štofe. Za cenjeni obisk se priporoča krojaški salon KOS VIKTOR Maribor, Dravska ul. 6 Ako se slačiš ali o-blačiš, kadar greš na kopanje, misli na ,.M A R A" pletenin« Maribor Koroška cesta 26 Če si žejen ali lačen, če želiš sonca, zraka, zabave ali razvedrila misli na M|,| * Nekateri bi radi zidali, pa ne morejo, kajti je vsa opeka v Nemčiji. -Kadar bodo v Nemčiji prestali z zidanjem, pa bodo lahko začeli pri nas. In je to jako ekonomsko in socialno. Kajti to bo ravno na zimo, ko je toliko zidarjev brezposelnih . ., * Napovedanih letalskih napadov ni bilo, ker so jih preložili na jesen. Samo enega so uprizorili pri »Slovencu« na Slovenca Moravca. Moravec pravi, da bo pri tem napadu protiletalski top — sodnija. Da le ne bo pri tem streljanju ustreljen kak — kozel!... j Pogajanja v Moskvi so kot tista pot iz Sušaka do Ljubljane z aero-planom. Iz Sušaka do ljubljanskega, letališča prideš, kot bi trenil. Toda potem potrebuješ celo večnost, preden prideš na cilj. ,. * Neko pismo je romalo iz Buenos Airesa do Zemuna 6 dni, iz Zemuna do Ljubljane pa — 4 dni. Pa se ljudje še vprašujejo, zakaj je Ljubljana za nas tako nedosegljiva . . . , ; p Pride te dni med veronaukom na neki šoli nadzorovati neki višji gospod, ki je razred tako zmedel, da so padli naslednji odgovori: »Kdo je bil rednik Jezusov?« — »»Jezusov rednik je bil — Bog oče!««. »Kdo so pa bili Kristusovi največji sovražniki?« — »»Kristusovi največji sovražniki so bili pismarji in . .. in .. . in ... (katehet zašepeče, na žalost jako nerazločno: »farizeji«) in . . . in — frizerji ...«« * - Neki reklamni avtomobil ga je te dni lomil z odlično protireklamo za »Odol«. Zvočnik je razločno tulil pol ure zaporedoma: »Uporabljajte za nego vaših zob samo »Odol!« Ljudje si mislijo: Če je »Odol« takšen, kot ta reklamna slovenščina, potem bomo kupovali — »Cimean«! * Za delavsko kolonijo so izdali pre; poved gojenja domačih živali. Za »do-mače živali« po mestnih hišah pa se nihče ne briga .. . »Higijensko razstavo so imeli. V Marenbergu namreč. V Mariboru je ne kaže,napraviti, ker je radi prahu itak ne bi videli. . . * Limone je nekdo pokradel v Kamniški ulici. Škoda, da se tat iz nerazumljivih razlogov ne bo javil. — Japelj bi ga lahko fotografiral in slike drago prodajal: »Edini mariborski antialkoholik in še ta je — kriminalen tip!« ^OBNOVA4 F. NOVAK dobavlja: kompletne stanovanjske opreme, tapetniške izdelke, posteljnino, preproge, linolej, zavese, železno pohištvo in otroške vozičke, najceneje k MARI BO R, Jurčičeva ulica 6 Telefon interurban 29-05 Medvedja koža Gospod Peter Smoleč, trgovec z umetnimi gnojili na veliko, je na ste-žaj odprl vrata svoje jedilnice in dejal vljudno: »Dovoli, dragi prijatelj, da ti pokažem svoj ponos. Ta medvedja koža, ki jo vidiš tu na tleh, me spominja na moj najnevarnejši lov, kar sem jih kdaj doživel. Sc zdaj se mi naježijo lasje, če se samo spomnim nanj.« Ponudil je svojemu prijatelju naslanjač, mn sedel nasproti in nadaljeval: »Bilo je v kočevskih gozdovih pred kakimi efesetimi leti. Medvedov je tedaj tam kar mrgolelo. Nekega jutra sem se odpravil sam na lov. Brezskrbno sem korakal skozi gozd, kajti na ramenu mi je visela nova dvocevka. Vidiš, prijatelj, ko se nesreče najmanj nadejaš, tedaj pride. Preden sem se zavedel, je stal pred menoj ogromen medved. Krasna žival, ti pravim. Hitro sem snel puško z ramena, nameril, pritisnil na petelina, a puška ni počila, bila je prazna ... Z grozo sem zrl na orjaka, ki se je vzpel pred menioj na zadnii nogi. Tedaj mi je šinila v glavo obupna misel: zgrabil sem nož in planil nad1 medveda. Vedel sem, da je to borba na življenje in smrt. Kosmatinec me je objel s svojimi šapami, jaz sem mu pa z nadčloveško močjo skušal zasaditi nož v srce. Končno ...« Smoleč je meha! sredi stavka. Na vratih je pozvonilo. Sc preden je utegnil Smoleč končati svojo zgodbo, so sc vrata odprla. Na pragu ?e stal mlad mož z listom v roki in dejal plaho: , »Oprostite, gospod Smoleč, gospod me je poslal. Že dva meseca niste plačali nobenega obroka za medvedjo kožo, ki ste jo kupili pri nas...« Bibi. DOBER ZDRAVNIK »Pravim vam, botra, d'a je to najboljši zdravnik v našem mestu. Ko je bil moj mož bolan, ga je prišel pregledat in je rekel, da bo umrl... in je tudi res umrl!« STROKOVNJAK — Ali se spozna vaš mož kaj v športu? — Pa še kako! Pred vsako tekmo vam pove, kateri klub bo zmagal, po tekmi vam pa lahko točno razloži, zakaj ni zmagal. V VLAKU Gospod: »Oprostite, gospodična, ali Vam smem nekaj povedati? Gospodična: »Na noben način, sicer pokličem kondukterja!« Gospod: »Dobro, hotel sem Vam samo reči, da ste sedli na moj zavoj z jajci.« NAJNOVEJŠA ŠKOTSKA Gospod Mac vstopi v trgovino in zahteva eno ostrogo. »Samo eno?« se začudi trgovec. »Navadno sta potrebni dve ostrogi.« »Nista,« odgovori gospod Mac. »Če poženem z ostrogo enio polovico konja, bo šla tudi druga polovica z ii jo.« KRIVICA PRI MATURI Milan: Petru so oprostili ustne mature. Pavel: Pa ravno on bi jo nn'-lažje prestal. Pismena mu je sla kakor po maslu in tudi na ustmeni bi se odrezal, ko je tako nagni jen. Naju bi marali oprostiti, ko sva že pri pismeni potila krvavi pot. BON TON — Lepo vedenje zahteva, da vstanemo, če pride kdo k nam. — To vem že davno. Mama večkrat pravi moji sestri: »Če nihče ne pride, boš obsedela!« Tudi umetnik Lasje mu do ramen so in črna je kravata, umetnosti odpira in spet zapira vrata. Pod Tivoli zahaja, z umetniki se druži. Njegova profesija? Umetnikom le — služi! IZ ŠOLE K ut e Ii e t: Ker je kača zapeljala Evo v greh, se od tedaj naprej za kazen plazi po trebuhu. U č e n e c: Prosim, kako je pa prej hodila? URA BUDILKA V neko vaško gostilno na Dolenjskem je prišel trgovski potnik Jaka, da bi tani prenočil. Predno je šel spat je vprašal gostilničarja: »Jutri moram zgodaj vstati, da pridem na prvi vlak. Imate kako uro budilko?« »Ne,« mu je odvrnil gostilničar, »pri nas vstanemo ko zapoje petelin.« »Dobro,« mu je rekel potnik, »pa navijte vašega petelina na pol peto uro.« MODERNA TOALETA »Včeraj si bil na slavnostnem banketu pri Orlu. Slišal sem, da si sedel nasproti s: progi dvornega svetnika Kapuna. Kako pa je bila oblečena?« — »Okoli vratu je imela'krasno zlato verižico z medaljonom.« —»Kaj pa je imela sicer še na sebi?« — »Oprosti, pod mizo jo nisem pogledal.« OLAJŠEVALNA OKOLNOST Janez Vetrili se je moral zagovarjati pred kazenskim senatom radi vlomne tatvine. Končno je rekel obtoženec: »Gospodje sodniki! Pri odmeri kazni upoštevajte, da deset let nisem zakrivil nič kaznjivega.« »Koliko kazni pa ste dobili zadnjič,« ga je vprašal predsednik. »Deset let robije,« mu je odvrnil Vetrih. LETOVIŠČE V nek hotel na Gorenjskem je prišel gospod in vprašal natakarja: »Pri vas stane stanovanje z vso oskrbo dnevno 60 dinarjev. Če pa ostanem pri Vas kot gost več kakor tri dni, bi dobil kaj popusta?« »Ne vem,« mu je odvrnil natakar, »moram vprašati gospodarja. Pri nas še ni l>il noben gost na letovišču več kakor tri dni.« ON ŽE VE Pri Korenovih je bila velika nesreča, Triletni Mihec je požrl dinar. Vsa družina je bila zbegana. Mama je padalu iz ene omedlevice v drugo. Domača sredstvu v obliki raznih odvajalnih sredstev niso pomagala, Stanje je postajalo vedno resneje. Ker je mama bila še vedno zaposlena z omedlevicami, je vzel oče Mihca na roko in se z njim namenil k zdravniku. Murna se je prav tedaj, ko sta odšla, zbudila iz nezavesti in je seveda šla takoj za njima, Videla ju je kako sta zavila v neko hišo. Naglo je stekla za njima in povedala možu: »Ali si ob pamet? V tej hiši vendar ni nobenega zdravnika/« Mož: -»te vem, kaj delam. Če grem k zdravniku, ni sigurno, da bo mogel pomagati. Tu pa bodo gotovo dobili dinar iz fanta. Tu je vendar — davčna uprava.« Izdaja In urejuje: Božo Podkrajiek v Maribora. — Rokopisi naj se pnšlllajo na naslov: Božo Podkraišek, Maribor, Cvetlična ni. 12. Tiskala »Ljadska tiskarna« I Maribora. — Za tiskarno odgovarja V. Eržen y Mariboru.