plačana vgotovuti.
SZHALA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni štev;**'’ Oin VSO.
TRGOVSKI
Časopis zen trgovino, Industrijo In obrt.
Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 160 D, za pol leta 00 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VIJ.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 18. decembra 1924.
Telefon St. 532.
ŠTEV. 150.
Dr. Fran VVindischer:
Kreditiranje in krediti pri Narodni banki.
i.
Ostra konkurenca v zadnjih predvojnih letih je v blagovni kupčiji vodila do tega, da so se trajno slabšali plačilni pogoji za dobavljeno blago. Osobito v gotovih strokah so bili prisiljeni trajno popuščati nap ram svojim odjemalcem ter jim dovoljevati vedno daljše plačilne obroke za prodano blago. Položaj je bil že tedaj prav mučen za mnoge stroke, ker je konto terjatev trajno naraščal. Razpasle so se različne navade, razni kreditni izrodki so se udomačili. Plačila proti gotovini so postala redka izjema. V vseh teh težavah pa je bil položaj vendar le toliko ugodnejši, ker so sodišča hitrejše poslovala, ker je bil denar neprimerno cenejši in ga je bilo lažje dobiti. Kupčijske menice, ki imajo svoj izvor v redni blagovni kupčiji sami, so bile že precej v navado prišle. Sila razmer je privedla do tega, da se je poleg osebnega odprtega kredita in poleg meničnih kreditov začela zadnja predvojna leta močno razvijati nova stroka kredita, ki je imela namen mobilizirati knjižne terjatve. Razvilo se je ta-kozvano eskontiranje knjižnjih terjatev, ki je zlasti v nekaterih obrtniških strokah prišlo precej močno v navado. Proti izrodkom v plačilnih pogojib so se posamezne kupčijske in industrijalne stroke skušale braniti s posebnimi dogovori. Sklepali so se za posamezne stroke kondicijski karteli, katerih namen je bil v prizadeti stroki prinesti saj nekoliko reda in enotnosti. V gospodarskih krogih so se ponovno vršila posvetovanja, katerih namen je bil, najti sredstva, katera naj bi zatrla upanje kupnine na predolge roke.
Ko je izbruhnila svetovna vojska, so se prilike nenavadno brzo izpre-oienile. Kreditiranje je kmalu prišlo v blagovni kupčiji iz navade. Začel je lov za blagom. Posestnik robe je naenkrat zagospodoval nad onim, ki je iskal robo. V blagovni kupčiji se je v sili za blago ob času, ko so naraščale tudi prevozne težave, rekel bi kar čez noč, obrnil svet. Vsak je iskal robe in je bil pripravljen ne le takoj ob prejemu blaga plačati kupnino, nego celo pošiljati kupnino vnaprej. Kreditni posli so se zmanjšali. Prej Precej možno razvite, iz resničnih Kupčij potekle poslovne menice so v kratkem času med vojsko izginile iz prometa, ali pa ostale redka izjema. Prišlo je tekom velike vojske do tega, da se je včasih čulo izrekati mnenje v dobro informiranih krogih, da bi ge dalo v teh prilikah sploh pogrešati menično pravo. Lakota po blagu je tekom dolgotrajne svetovne vojske vedno rasla in tudi prva leta po vojski, predvsem pod vtisom napredujoče devalvacije, se položaj ni bistveno izpremenil. Zaloge blaga so bile izčrpane, potrebe prebivalstva velike. Namesto nekdanjih blagovnih zalog je stopil ,r preobilica devalviranih bankovcev. Audi pri nas v naših krajih je bilo prva leta po vojski ob izpraznjenih blagovnih zalogah denarja dovolj. Naši denarni zavodi niso bili v zadregi za denar in kredite se je dokaj lahko dobilo. Do Narodne banke, katera je v Ljubljani začela redno poslovati 1. julija 1920, so se naši interesenti tiste čase le bolj poredko obračali, ker je bilo kredi-tivnih vrel sicer dovolj. Tudi denarni zavodi niso imeli sile za r*eekontne kredite. Pri nas je bil tedaj denar razmeroma poceni. Tiste čase se je v
znani negotovosti o usodi valute mnogo denarja vtaknilo v nove gradnje, v popravila ter v stroje in orodje. Mnogo denarja je šlo tudi za stanovanjska poslopja deloma prostovoljno deloma na precej trde zahteve raznih oblastnikov.
Izprememba položaja, slaba doba za denar začenja v Sloveniji nekako leta 1922. Za denar se oglaša živahnejše povpraševanje. Kreditne potrebe se ob naraščajočih cenah večajo. Oglaša se skrb za gotovino. Javlja se kreditna pičlost. Cena denarju raste, ker odhaja denar iz naših krajev, izvabljen po najvišji obrestni meri, ki se nudi v drugih krajih naše države. Počasi spoznavamo tudi pri nas kreditne rane, prej neznane. Na našem denarnem trgu obrestna mera počasi, pa trajno narašča, tako da. se nekako perpetuira na staležu 18 do do 25%. Vse od druge polovice leta 1922 začenja tudi pri nas pomanjkanje kapitala in pa draginja denarja. Denarno tesnost dolgo poostruje okol-nost, da prebivalstvo, zbegano vsled propadanja denarne vrednosti, zadržuje preko potrebe denar doma. Vsled tega se na sebi pičel kapital ne more zbirati in tudi ne oplodilno vplivati na gospodarstvo. Nezaslišana razvredba krone napram dinarju je tehtovito oslabila gospodarstvo pri prečanih. Stoprav tekom tekočega leta se razmere boljšajo, ker se je vrnilo zaupanje do denarja v najširše kroge, ker vidijo, da je nezaupanje neutemeljeno, da je denar zopet prišel do veljave, da ima visoko ceno, skratka, da se izplača in da se mora štediti. Trda, pa dosledna roka finančnega ministra, pa tudi Narodne banke vodi do tega, da se izboljšujejo valutarne prilike, kar je predpogoj za red in za delo v državi.
Leta 1920 ni povpraševanja za denar pri Narodni banki v Sloveniji, vendar je lokalno vodstvo iz lastnega nagiba v preudarnem razumevanju položaja sestavilo kreditni kataster in sprejelo vanj nad 200 interensen-tov. Kreditni kataster tvori sedaj še ogrodje in je našim ljudem prišel v korist zlasti ob času, ko je pričela trda za denar in se je štel med blagro-vane ugodnike, kdor je prišel do dragocenega vrela. Eskontni odbor, ki je imel tiste čase večja pooblastila, je prvotni kataster odobril. Pozneje je tekom revizij prišlo do znatnih izprememb iz vzrokov, katere je iskati večinoma v zaukazani splošni krčitvi kreditov.
Prva leta po vojni je v naših krogih iz razlogov, ki so višje povedani, prav malo zanimanja za glavno kreditno vrelo, ki je Narodna banka. Na denarnem trgu se položaj v letu 1922 ob trajnem naraščanju denarne potrebe tudi v naših krajih hitro izpreminja v tej smeri, da začenja iz krogov našega denarstva ter naše produkcije in trgovine povpraševanje po kreditih pri Narodni banki. To prizadevanje za kredite vodi kmalu do tega, da mora trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo začeti akcijo proti napovedani omejitvi odmerjenih kreditov pri slovenskih podružnicah Narodne hanke in prositi, da se ne skrči prvotno dovoljenih kreditnih kontingentov. Dasi akcijo podpirajo tudi drugi faktorji, ima le delni uspeh, ker je pri Narodni banki zaradi državnega dolga za produktivne namene na razpolago le razmeroma malo denarnih sredstev. Uprava pa iz dobro premiš-
ljenih razlogov noče poninoževati kreditov, ker bi to vedlo do povečanja obtoka novčanic.
Zanimiva in omembe vredna činje-nica je, da je zadnje dve leti zopet prišlo vedno bolj iz navade prodajanje proti gotovini. Udomačilo se je zopet kreditiranje na dolge roke. .Ne glede na upanje, ki ga daje detajlist zasebnim strankam, se je zelo razpasla navada, pod katero trpe industri-jalci in veletržci in ki obstoja v tem, da treba čakati silno dolgo na plačilo kupnin. Terjatve za plačano blago so zelo velike. Denar počasi prihaja v roke kupca. Dobavitelji so navadno brez moči proti svojim odjemalcem. Stxiišča počasi poslujejo in se med dolžniki tudi tisti, ki bi lahko plačali, zanašajo na dolgotrajnost sodnega postopanja, pa odlagajo plačilo tem lajše, ker so postavne obresti ostale daleč za sedaj običajno obrestno mero. (''e so se vrnile stare razvade, ki niso dohre za trgovino, pa se posoja pod trdim pritiskom, zlasti v naših krajih nadležne inozemske konkurence v blagovni trgovini zopet na dolge roke, se doslej na drugi strani ni vrnila navada, dajati na kreditne posle v blagovni trgovini prej precej običajne poslovne menice. Vrnilo se je prodajanje na upanje, izostale pa so poslovne menice, katere bi morale so-, časno zopet priti v navado, ali dejstvo je in ‘icer neprijetno in neugodno dejstvo za tovarnarje in velike trgovce, da je pri nas zelo težko, često eelo nemogoče dobiti poslovne menice. Ta okolnost ima svoje neprijetne posledice, ker ima dobavitelj veliko svojih obratnih sredstev vsled tega mrtvovezanih v svoji kupčiji. Izhod iz tega položaja pa mora priti in bo sila razmer vodila do tega, da bo prišlo do ureditve plačilnih in kreditnih pogojev tudi pri nas. Razdrapane razmere, ki vladajo sedaj, se trajno ne morejo držati. Resnost in solidnost kupčije zahteva, da je dobavitelj in prodajalec vnaj v gotovi meri gospodar protivrednosti za prodano robo.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. četrtletju 1925,
(Opozoritev trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.)
1.	VLOŽITEV NAPOVEDI.
a) Za dohodnino. — Rok za vložitev napovedi za leto 1925. poteče koncem meseca januarja 1925. Do tega roka mora vsakdo vložiti napoved iz lastnega nagiba brez posebnega poziva, da »e ogne zamudnim posledicam § 205. zakona o osebnih davkih.
b) Za rentnino. — Hkratu z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za vložitev napovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva. Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom leta 1924. niso izpremenili, ako se njihovi rentnini zavezani dohodki niso po- ] množili.
Tiskovine za te napovedi se dobe pri davčnih oblas^vih in davčnih uradih.
Napovedi so po tarifni postavki 291. zakona o taksah in pristojbinah zavezane taksi po B Din, ki se prilepi na napoved.
Komur je nemogoče vložiti naorvpd v določenem roku, naj s primemo utemeljitvijo pravočasno prosi m podaljšanje roka.
11.	NAZNANILO 0 IZPLAČANIH SLI ŽBENIH PREJEMKIH.
Vsakdo, kdor izplačuje službene prejemke na leto za eno osebo več, nego 5000 Din, je dolžan vložiti naznanilo -o izplacimih prejemkih v letu 1924. do konca meseca januarja 1923.
Za to naznanilo ni plačati n <L>eue takse.
lil. RAZGRNITEV PREDPISNfll IZKAZOV IN PRIZIVNI ROKI.
0 davkih, ki so jih davčna oblastv* odmerila v četrtem četrtleju 1924, bod*> predpisni izkazi razgrnjeni prvih 15 dni mesera janai^a 1925, kolikor niso bili davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni.
Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni..
IV. JAMSTVO ZA DOHODNINO.
Industrijski obrati, ki so na podlag« iamstva za dohodnino, uveljavljenega s členom 155, St. 4. finančnega zakona za leto 1924/25 pobrali dohodnino od it-premenljivih službenih prejemkov svojih nameščencev, so dolini v IV. četrtletju 1924 pobrane zneske odpremiti davčnemu uradu do 14. januarja 1925 s posebnim izkazom v dveh Izvodih.
V. DAVEK ZA POSLOVNI PROMET.
a) Davkoplačevalci, katerih promet v letu 1924. ni presegal zakonito določene meje 360.000 Din in ni bil manjži od 15.000 Din; potem v ne svobodne pro-fesione glede na velikost opravljenega prometa, so dolini do dne 81. januarja 1925 vložiti predpisano prijavo, ne da bi čakali na posebni poziv davčnega oblastva.	^
Napovedati je promet 1. 1024.
b) Vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, družbe z oinejeuo zavezo in vsi oni obrati in ona podjetja, katerih promet je presegal v minulem letu 360.000 Din, morajo voditi knjigo opravljenega prometa in predložiti najpozneje v 30 dneh po preteku vsakega četrletja prijave ter hkratu plačati odpadajoči l%ni davek na poslovni promet:	s
c) Davkoplačevalci, ki so bili že v letu 1924. navezani voditi knjigo opravljenega prometa, so dolini predložiti prijavo in plačati davek na poslovni promet za četrto četrtletje 1924 do 30. januarja 1925.
Prijave za davek na poslovni promet so zavezane taksi 5 Din.
Davčni zavezanci, ki prijav sploh ne bi vložili, jih ne bi vložili v določanem roku, odnosno bi napovedali manjši nego dejanski opravljeni promet, zapadejo kazni ter izgube tudi pravico pritožbe zoper odmero davka.
VI. DOSPELOST DIREKTNIH DAVKOV.
Dne 1. februarja 1925 dospejo v plačilo direktni davki za I. četrtletje 1925. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjavati, če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaračunati poleg 8?Žnih zamudnih obresti Še za opomin \% terjanega zaostanka.
Predor pod Kanalom med Francijo in An '-ško.
V naših burnih časih so jo s&opet pojavil ta načrt, ki že toliko let roji po raznih glavah, načrt, po katerem se naj bi zgradila podm reka zveza med Evropsko celino in angleškim otokom. Pred 176 leti se j3 porodila ta misel v Človeškem razumu in je ostala do danes neizvršena radi tehniških, ekonomskih in, v r °moto človeštva moramo povedn i rredvsem političnih vzrokov.
Leta 1749. je razpisal ^adomija
v Amiemsu nagrado za načrt: Kako bi se olajšala zveza Anglije s konti-»entom«. Učeni gospodje niso bili nemalo začudeni, ko je bil med raznimi bolj ali manj ponesrečenimi načrti mostov tudi predlog inženjerja Des- | mastes, ki je skušal rešiti problem . potom zgradbe podzemskega predora. Ta genialna ideja seveda pri takratnem stanju tehnike ni bila izvedljiva, i ampak je tako imponirala razsodišču, da je priznalo konštrukterju I. nagrado. Mož je imel poleg zadoščenja še materijelno korist, kar moremo le o malokaterih izumiteljih povedati.
Celo Napoleon, da celo on, ki je ob- j vladal skoro vso Evropo, se je popri- j je te misli vsled nasvetov svojih vojaških inženjerjev v upanju, da bi mogel premagati osovražene Angleže , s tem načinom vojskovanja. Seve- j da tudi takrat projekt ni uspel dalje j kot do razmotrivanja, ker tehnika j onih časov ni bila kos taki nalogi. Šele tekom 19. stoletja, za časa Napoleona III., ki je imel za tehniške probleme vedno dosti zanimanja, so pričeli načrt z nova premotrivati. Načrt francoskega geologa de Gamond, ki je raziskoval stvari skupno z zname-timi angleškimi inženjerji, je dolgo časa zanimal tehniško izobražen svet. Sestavili so končno angleško-franco-sfci odbor, ki je z geološkim raziskovanjem na obeh straneh ozemlje predora temeljito raziskal. Uspehe tega delovanja so obelodanili v načrtu, po katerem naj bi se pričela graditev istočasno na francoski in angleški strani.
Dasi je bila francoska vlada vedno temu načrtu zelo naklonjena in je delovanje vsestransko podpirala, je ostala Anglija rezervirana in nezaupljiva. Nemško-francoska vojna leta 1870/71 je pa preprečila izvršitev tega načrta in je povzročila, da je načrt za par desetletij zaspal. Prvo leto po za Francijo tako nesrečni vojni država ni mogla posvetiti temu načrtu niti pažnje, niti ni mogla nakloniti denarnih sredstev. Tedaj se je pričela v Franciji in Angliji velikopotezna privatna propaganda za zgradbo predora pod Kanalom, da so bila denarna sredstva okrog 100 milojonov frankov, zasigurana. Leta 1876. je dobila gradbena družba po dolgotrajnih prošnjah na angleško in francosko vlado dovoljenje za početek gradbe in pričeli so uresničenje načrta.
Pet let je trajala že gradba in rov je že vodil par kilometrov daleč v angleško kredo, kar je pričela londonska »Times« nenadoma z ono znamenito kampanjo proti predoru pod Kanalom. Kaj je bil pravi vzrok temu boju, se še danes ne ve. Na zunaj so bili gospodarski in strategični vzroki. V Franciji so to polemiko sprejeli z neprikritim posmehovanjem in so zelo pametno dokazali, da bi za slučaj vojaškega konflikta zadostovala razstrelitev rova, da bi bila francoska invazija, katere se je Anglija tako bala, onemogočena. Nič manj pa je stvar naraščala in dobila v Angliji od dne do dne večji državni in vojaški pomen. Generali in admirali in še drugi slični »strokovnjaki« so se kosali v dokazovanju in izmišljevanju »strate-gičnih pomislekov.« Dasi so angleški gospodarski krogi zavzemali napram vojaškim krogom popolnoma nasprotno stališče, je vendar po dolgem prerekanju zmagala ideja vojaštva. In tako je prišlo tako daleč, da je država leta 1884. zgradbo predora ustavila in prepovedala z motivacijo, »da ogroža varnost dežele«.
Iz povedanega pač lahko razumem, zakaj se v poznejšem času ta načrt ni izvedel. Nemško-francoski vojni sledeča leta do 1914., ki so stala v znamenju vedno večje politične napetosti v Evropi, so bila za ta projekt še manj ugodna kot prej. Šele sedaj, ko
so po svetovni vojni omajena Evropa polagoma vrača v normalne razmere, se zopet prično tudi širši krogi zanimati za gradbo predora pod Kanalom. S tehniškega stališča seve pri gradbi danes ni nikakih ovir za izvršitev 175 let starega načrta. Tudi financijalno vprašanje ne bi bila nepremostljiva ovira radi intemacijonalnega pomena. Vsa stvar je pač odvisna od naziranja Francije in Anglije, ki si medsebojno vendar ne zaupate tako neomejeno, kot to skušajo dokazovati razni sestanki ministrov in razna prisrčna zagotovila medsebojnega prijateljstva. Če bosta enkrat te dve državi se pošteno osvobodile malenkostnega nezaupanja, bo podmorska zveza gotova stvar, v korist vsem narodom Evrope.
Obrtno sodišče.
Plača in odpovedna doba pri službe- ; nih razmerjih v smislu obrtnega reda in zakona o trgovskem pomožnem osobju.
(Nadaljevanje.)
Ivan Rakič je imel v svoji hiši trgovski lokal, katerega je prvotno oddal trgovcu B. Jazbecu. V trgovini bila sta potem zaposlena I. Rakič in njegova žena Ofelija Rakič. Posebne plače nista imela izgovorjene, pač pa jima je po pogodbi pripadalo 40% čistega dobička. Trgovino zalagal je z blagom najemnik B. Jazbec.
Ko je Jazbec opustil trgovino, oddal je I. Rakič lokal toženi tvrdki, ki je potem imela v lokalu svojo podružnico. Tožena tvrdka prevzela je trgovino z istimi pogoji kakor prej-šni najemnik B. Jazbec, ter je Ivan Rakič opravljal v trgovini posel trgovskega pomočnika, dobivati je pa imel 40% čistega dobička, namreč toliko, kakor pri prejšnem najemniku. Tudi njegova žena Ofelija Rakič bila je tudi zdaj zaposlena v trgovini, imela je pa v istem lokalu še lastno trafiko.
To je trajalo ves čas, dokler je imela tožena tvrdka v Rakičevem lokalu svojo podružnico in sicer od 28. januarja 1922 do 17. avgusta 1923, s katerim dnem je toženka podružnico v Rakičevem lokalu opustila. Ves čas toženka Ofeliji Rakič za njeno sodelovanje ni ničesar plačala. Ko je toženka podružnico opustila, zahtevala je Ofelija Rakič od nje plačo za celo dobo svojega sodelovanja in je, ker toženka ni hotela zahtevi ugoditi, nastopila pot tožbe.
V tožbi trdila je kot tožnica,'da je opravljala ves čas posle prodajalske in blagajničarske, priznala pa obenem, da glede »višine njene plače ni bilo ničesar dogovorjenega, vendar je pa smatrala za samo ob sebi umevno, da se bo njena plača določila in izplačala, ko se bode delalo obračun med možem in toženko. Toženka ji ima plačati primeren zaslužek, ker ni bilo domenjeno, da bo opravljala toženki posel blagajničarke ozir. prodajalke brezplačno. Kot primeren znesek je smatrala 4000 K na mesec in bi znašal za vso dobo 76.000 K ter je predlagala, da se ji prisodi ta znesek s 5% obrestmi od 17. avgusta 1923 kot dneva opustitve toženkine podružnice.
Obrtno sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo. Dokazalo se je namreč, po pričah B. B. in toženčenem možu I. Rakiču, da je imel pred toženko v istem lokalu svojo trgovino B. Jazbec, s katerim je imel I. Rakič pogodbo, po kateri mu je pripadalo 40% čistega dobička. Že pri Jazbecu sta bila v trgovini zaposlena kot vajenka tožen ica in nje mož I. Rakič, ki sta se hotela izvežbati, da bi pozneje smela na lastno ime voditi trgovino. Poleg obeh je bil v trgovini zaposlen kot trgovski
Prijateljem »Trgovskega lista*41
V gostilni, kavarni, povsod zahtevaj »Trgovski list«; imej ga pa tudi doma, ker je dolžnost vsakega smotrenega gospodarja, da podpira list, ki Sfctti njegove interese. Novo leto naj prinese listu novih naročnikov, novih bojevnikov v fronti trgovcev, industrijeev in obrtnikov.
Naročnina se v novem letu ne bo povišala. — Naroča se v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica št. 13. — Telefon št. 552.
»TRGOVSKI UST«.
pomočnik ravno priča B. B. Toženiea je imela pa imela v istem lokalu tudi svojo trafiko.
Ko je Jazbec opustil trgovino, je toženčini mož I. Rakič povedal imenovani priči, da bodo zdaj »začeli tr-ležba tako, kakor z Jazbecem, namreč 40% čistega dobička. Ko je potem govino« s toženo tvrdko in da bo ude-tožena družba pričela v lokalu svojo podružnico, prinesel je nje družabnik bloke in poučeval 1. Rakiča, toženico in pričo, kako morajo ravnati z bloki, o kaki plači toženici pa ni bilo govora.
V istem smislu izpovedal je tudi toženčni mož I. Rakič kot priča, ki je še navedel, da je pri pogajanjih s toženko glede prevzema trgovine povedal, kakšno pogodbo je imel z Jazbecem in da je bil udeležen s 40% na čistem dobičku in je bila toženka zadovoljna z istimi pogoji. Glede tožnične plače se ni govorilo in tudi ne pozneje, ko je toženka pripeljala blago v trgovino in je njen družabnik prinesel bloke.
Po vsem tem je dokazano, da se med toženko in tožnico ni pogodila nobena plača. Dokazano je nadalje, da toženka tudi pri prejšnem podjetniku ni imela posebne plače, da sta bila marveč z možem udeležena le s 40% na čistem dobičku in ker je toženka prevzela trgovino z istimi pogoji, se mora iz tega le sklepati, da tudi tožena tvrdka tožnici za njeno sodelovanje ni imela ničesar plačati in da se je s tem pogodbeno določila brezplačnost tožnice. Tega zavedala se je očividno tudi tožnica sama, ker bi se sicer ne dalo tolmačiti, zakaj ni niti pri prevzemu trgovine po toženi tvrdki niti kdaj pozneje omenila proti toženki svoje plače in nje višine, dasi je bila pri toženki zaposlena celih 19 mesecev. Tudi proti trgovskemu pomočniku B. B. toženka sama ni omenila svoje plače, nasprotno je na njegovo opazko, da bi toženka pač tudi njej lahko kaj plačala, mu pritrdila, češ da bi toženka res tudi njo lahko plačala. Neopravičeno se vsled tega sklicuje tožnica na § 1152. o. d. z. Kajti ta določa, da je smatrati primemo plačo za pogojeno, če v pogodbi sami ni določena niti plača niti brezplačnost.
Iz gorenjega pa sledi, da je bila brezplačnost ravno pogojena in zato § 1152. o. d. z. ne more biti opora tožnični zahtevi.
Vsled tožničnega priziva, razpravljalo je v zadevi tudi še deželno sodišče, ki je sodbo obrtnega sodišča potrdilo bistveno iz istih razlogov, katerim je pa še dodalo, da se je pri pogodbi z Jazbecem še omenilo, da se vpiše tožnico kot praktikantinjo, v pogodbi s toženko se je pa tožnico sploh izpustilo, vsled česar je ni bilo smatrati za nastavljeno po toženki. ®e je iz lastne inicijative delala v podjetju je storila to, da s svojim delom
razbremeni svojega moža.
(Konec sledi.)
Savič:
Naša industrija in obrt
(Nadaljevanje.)
Kot podaljšek zgradbe za montažo se uporablja prostor, dolg 150 metrov, nad katerim je montirano električno dvigalo s premerom 25 m in dvema konzoloma na vsaki strani po 7.50 m. Celo dvigalo se more uporabljati v širini 35 m, v dolžini 125 m. Dvigati more bremena do 20.000 kg. Na tegu dvigalu se morejo montirati mostovi najnovejše razpetine. Z omenjenimi napravami in oro<^H! je tovarna v položaju, da izdela 2500 ton 'železnih konštrukcij in mostov. To je količina, ki je dvakrat večja, nego jo je pred vojno uvažala vsako leto kraljevina Srbija, kadar je bila gradba železnic v polnem teku. Poleg naznačenih naprav ima tovarna še: kovačnico z dvema strojnima na-kovalima v teži 200 in 300 kg, instalacijo za struženje, 14 stružnic, 18 strojev za vrtanje, dve kupolni peči in dva konverterja za jeklo, s katerimi se more producirati 2000 ton litega železa in 1600 ton jekla. Družba namerava razširiti obrat na izdelovanje vagonov (1500 na leto).
Tovarna izdeluje v glavnem: vse vrste mostov, krovnih konštrukcij, ročna in električna dvigala, sekire, rezervarje vseh vrst, kotle, ogibalni-ke in obračalnike za normalne železnice, vagončke za poljske in gozdne železnice, železostrugarske izdelke, kompresorje za hlajenje, instalacije za hladilnice, popolne instalacije za pivovarne in tovarne špirita, za pekarne, za mlekarne itd.
V Osjeku se nahaja: Osješka livarna in tovarna strojev d. d. Ima tri oddelke: 1. moderno urejeno veliko livarno železa in kovin, ki more dnevno zliti 5000 kg železa v odliv-kih do 5000 kg komad; 2. oddelek za apreturo in železne konstrukcije, v katerem bi mogla izdelati tudi največje železne' konstrukcije, velike rezervarje, kotle in železne stopnice; 3. oddelek za vse vrste vijakov in naprav za netanje. Tovarna je oskrbljena z modernimi stroji. V glavnem se h a vi z izdelovanjem poljedelskih strojev, stružnic za obdelovanje železa, strojev za vrtanje, strojev za žaganje in obdelovanje lesa, generatorjev za plinski pogon itd. V primeru potrebe bi se tovarna mogla izborno uporabljati za izdelovanje topovske municije in bomb.
V Zagrebu se nahaja prva hrvat-ska tovarna strojev in železolivama, ki izdeluje železne konštrukcije za mostove in strehe, lije železo in popravlja stroje. Izdelala je mostove za železnice, zgradbo za lokomotive na Reki, strešno konstrukcijo za poslopje vseučiliške knjižnice v Zagrebu, železno konštrukcijo delavnic drž. železnic v Zagrebu itd. (Dalje sledi.)
TRGOVSKI KOLEDAR 1925
je izšel.
Naroča se pri Slov. trg. društvu „Mcrkur* v Ljubljani, Gradišče 17 L Cena s poSmlno Din 20 -
Trooving.
Trgovske zveze s Francijo. Sotrudnik j našega lista, ki se bo mudil več časa v Parizu, posreduje rade volje v vseh trgovskih poslih. Kot dober poznavalec francoskih tržišč se osobito priporoča za organizacijo razpečavanja našega eks-portnega blaga na pariških, kakor tudi na drugih francoskih tržiščih. Naslov pove uprava lista.
Trgovska pogajanja med Italijo in Nemčijo. Delegaciji za trgovska pogajanja med Italijo in Nemčijo sta imeli v preteklih dnevih več sej, tekom katerih ste izmenjali svoje vidike o vprašanju podlage, na kateri se bo lahko sklenil trgovski in plovbeni dogovor med obema državama. Ker ste delegaciji uvideli, da ne obstoja v glavnem nikakih divergenc, ste se 15. t. m. sestali zopet v Rimu v svrho posvetovanja o vsebini dogovora o carinskih pristojbinah. I Velesejem za usnje v Milanu. — V času od 22. do 29. januarja t. 1. se vrši prvi mednarodni velesejem za usnje v Milanu, katerega se udeleže tovarnarji in trgovci iz vseh evropskih držav. Velesejem se ne bo omejeval le na usnje, ampak tudi na vse usnjarske izdelke in galanterijsko blago iz usnja.
Podražitev živil na Angleškem. — V primeru s cenami v mesecu juliju 1914 so bile cene na Angleškem v oktobru 1923 za 75%, v maju 1924 za 63%, v juniju za 60%, v juliju za 62%, v avgustu za 64%, v septembru za 66% in v oktobru t. 1. za 72% višje.
Monopol vžigali« na Poljskem. — Na Poljskem se namerava v kratkem uveljaviti monopol za promet z vžigalicami. Ameriško-švedski konzorcij je ponudil vladi, da ji plača za triletno dobo vsako leto 3 milj. zlotov zakupnine, po-| zneje pa po 5 milj. na leto. Konzorcij je pripravljen prevzeti obvezo, da ne bo povišal cene in da bo dvignil izvoz za eno četrtino.
Sladkor. — Sladkorni kartel, ki je pretečeni teden nameraval povišati ee-no za 25 do 50 para, se vzklic ponovnim posvetovanjem ni mogel odločiti, da povišanje izvede. Ozir na javno mnenje je kartel oplašil pred nadaljnim poviškom, posebno ker mu je vlada sporočila, da ne bo tolerirala izrabljanja konzumentov. V inozemstvu so pretečeni teden cene padale. V Ameriki so se cene znižale, ko so došla iz Kube poročila o ugodni letini sladkornega trsja.
I^mneva s«, da bo tudi na Kubi letos letina ugodnejša, nego j® Mia prejšnja leta. V Trstu se more zdrobljen sladkor kupili po 18 ang. funtov, kar maša po kurzu s carino in trošarino 1S.90 Din.
Industrija.
Položaj avstrijske iadnatrij«. — Položaj avstrijske industrije se j« v zadnjem Pasu izdatno izboljšal, osobito so položaj izboljšale božične kupčije. Električna industrija je v novejšem Času dobila večja naročila iz severnih in za-padnih držav. V avtomobilski industriji »e posebno poprašuje po malih vozeh. Zanimanje se kaže tudi za tovorne avtomobile, ker se mali tovorni avtomobili vedno v večjem številu porabljajo za prevoz blaga tudi na krajše razdalje. Industrija pričakuje izdatnih koristi povodom odprave lomljenih tarifov pri prevozu blaga iz postaj bivše južne železnice na postaje državnih železnic. Prevoznina se bo tem povodom znižala za 10 do 20%.
Naftin kartel na Poljskem. — Dne 1. decembra 1924 se je pod imenom »udruženje rafinerij mineralnega olja« osnoval v Varšavi kartel, ki prevzame prodajo naltinih izdelkov, to je bencina, petroleja, plinovega olja in parafina tako na domačem, kakor inozemskem tržišču.
Denmtvo.
Hipotekami posli avstrijskih hranilni«. — Splošne denarne prilike povzročajo, da se hipotekama posojila v Avstriji jako iščejo. Hranilnice so pri dovoljevanju hipotekarnih posojil jako rigorozne. Dolgoročnih kreditov v obče ne dovoljujejo, ampak le kratkoročne, največ na eno leto. Izjemo tvorijo edino po-pravilni krediti /a hiše, ki se dovoljujejo največ za dobo petih let. Prva avstrij-ska hranilnica na Dunaju ima za 43 mi- ] lijard hipotekarnih posojil, od teh 16 mi- j lijard popravilnih kreditov. Popravila se i obrestujejejo po 20%, popravilni krediti pa z 19%. S koleki in postranskimi pristojbinami se obrestna mera zvišuje v celoti za 3%.
Davki in takse.
Trošarina ha pivo na Poljskem, — Z
dnem 1. januarja 1925 se začne na Poljskem pobirati trošarina na pivo. Pri uvozu piva iz inozemstva se bo pobirala trošarina 6.6 zlotov na hektoliter. Trošarine prosto bo ostalo le pivo, ki se pod nadzorstvom finančnih organov izvozi v inozemstvo.
Pobiranje reparacijske davščine pri uvozu nemškega blaga v Anglijo. — Anglija pobira pri uvozu nemškega blaga posebno reparacijsko davščino v izmeri 26% od vrednosti uvoženega blaga. Davščina se ne pobira med drugim od sledečih vrst blaga: 1. blago, ki je prešlo pred 8. marcem 1921 v fizično posest kake tuje vlade; 2. reparacijske dobave; 3. nadomestni deli za blago, ki se je dobavilo pred 8. marcem 1921; 4. blago, za katero se carinarnici dokaže, «da ni bilo prvotno konsignirano iz Nemčije v Anglijo. Blago nemškega izvora, ki se pošlje na primer na Nizozemsko in od tod v Anglijo, se smatra za konsignirano iz Nemčije, ako se ne dokaze, da je blago na Nizozemskem dejansko prešlo v posest neodvisnega nizozemskega trgovca; B. blago, ki se ne uvaža v Anglijo naravnost iz Nemčije. To blago se smatra, da je izvora one države, iz katere se uvaža v Anglijo, ako se dokaže, da je angleški uvoznik blago v dotični državi dejansko kupil; fl. perijodično izhajajoči znanstveni ča-■eopisi; 7. darila, v vrednosti izpod 5 lat;
8. razstavni predmeti, ki se vračajo v Nemčijo; 9. trgovski vzorci in vzorci brez vrednosti.
Davčno okrajno oblastvo Celje razglaša: V smislu člena 204. finančnega zakona za leto 1924/25 (Uradni list 49/140 iz 1. 1924) se daje v splošno vednost: 1. V času od 17. do 31. decembra 1924 bodo v uradnih prostorih davčnega okrajnega oblastva v Celju razgrnjeni izkazi o predpisu dohodninskega in rentnega davka za L 1924 za Celje mesto. 2. Davčni zavezanci bodo o,benem še Individualno obveščeni s posebnim obvestilom o višini predpisane dohodnine in rentnine. 3. Rok za vložitev prizivov *oper odmero teh davkov Doteče s 15. Januarjem 1925 neodvisno od tega, ali in kedaj je bilo dostavljeno posebno obvestilo. Prizive je kolekovati s kolekom *a 20 Din, prošnje za odmerno podlago pa s 5 Din.
Dospelost nekaterih perijodičnih taks.
(Opozoritev Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.)
a) Dne 16. januarja 1925 je zadnji termin za plačilo takse na reklamo v obliki napisanih in uaslikanih stalnih objav, ki se obešajo na raznih krajih ali »o izdelane na zidovih, ogradah, tramvajih itd., kakor tudi v obliki svetlobnih objav. Ce he taksa ne plača pravočasno, se naloži za kazen trikratna redna taksa (tar. post. 8. tarife k zakonu o taksah in pristojbinah).
b) Od knponov ali dividende, kakor tudi od tantijem se plačuje po pripombi 5. k tarifni postavki 10. taksa 1%. Ta taksa se mora položiti pri pristojnem finančnem oblastvu v 15 dneh po odobritvi bilance. Prekoračenje tega roka se kaznuje s trikratnim zneskom redne takse.
c) Dopolnilno prenosno takso po tarifni postavki 12. pripomba 12. za leto 1925., kolikor ne doeeza višine 500 Din, je plačati v celotnem iznosu do dne 31. januarja 1925, ako pa taksa preseza 500 Din, je plačati v istem roku prvi četrtletni obrok za 1. 1925. Kdor ne plača te. takse v določenem roku, plača poleg redne takse 8% zamudne obresti in kot kazen še dvakratni znesek uepoložene takse.
č) I>o dne 15. januarja 1925 morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu seznamek otvorjeaih ali tekočih računov v minulem polletju in takso po 20 Din (na leto) prilepiti na seznamek. Prepozno plačilo se kaznuje s trikratno redno takso.
d) Točarinsko takso (za pravico, da se točijo pijače) za prvo polletje 1925 je plačati do 31. januarja 1925. Zakasnitev plačila se kaznuje s trikratno redno takso.
Pravico za točenje pijač morajo oni, ki vsled občutnosti te takse od 1. 1925 dalje ne nameravajo več točiti pijač, odjaviti še tekom 1. 1924 pri finančni kontroli ali pri finančnem okrajnem ravnateljstvu.
e) Letna taksa po 200 Din za biljarde za 1. 1925 zapade v plačilo do dne 15. januarja 1925, sicer se pobere kazen v izmeri trikratne redne takse.
f) Takso za vozila (avtomobile, fija-karske in polfijakarske vozove) je plačati v Ljubljani in v Mariboru do konca meseca februarja, v drugih krajih pa do meseca januarja 1925, sic«r se zamudniku naloži kazen v izmeri trikratne redne takse.
e®}
TA ZNAK
jamči za kakovost in radi tega hitro razprodajo v Vaši trgovini ! Ne zamudite izpopolniti Vaše zaloge »ZLATOROG« mila točno in pravočasno!
Razno.
Italljansko-Jugoslovanski sporazum o potovalnih olajšavah. Glasom tukajšnjih virov se je med itaL in jugoslov. vlado sklenil sporazum glede potovalnih olajšav. Posebni komisiji se je poverila naloga, da izdela nove vodilne norme. Potni listi (vizumi) bodo veljavni 6 mesecev in bodo veljali za tja in nazaj 10 lir ali 10 zlatih dinarjev, za tranzit 5 lir ozir. 5 Din v zlatu.
Produkcija oljčnega olja na Krfu. — Na Krfu se vsako drugo leto pridelajo izdatne množine oljčnega olja. V 1.' 1923. se je pridelalo približno 5 milj. ok, od katerih jih je 3 inilj. že prodanih, ostanek pa je še na razpolago za izvoz. Prvovrstno olje se prodaja po 20, drugovrstno pa po 18 drahem oka, franko skladišče na Krfu.
Reparacijska kvota za december t. 1.
— Naša reparacijska kvota za december znaša 3,035.000 zlatih mark. Vlada je odločila, da se pretežni del te kvote porabi za namene ministrstva za promet in ministrstva za šume in rudnike. Za zasebnike je od kvote določenih 500.000 zlatih mark.
Konzulat Češkoslovaške republike v* Ljubljani naznanja, da v smislu vladne naredbe z dne 6. novembra 1924, štev. 247 zb. z. in nar., kakor tudi v smislu razglasa bančnega urada ministerstva financ z dne 6. novembra 1924, št. 248 zb. z. in nar. prenehajo biti državni ban-konci po 1 Kč z datumom 15. aprila 1919 in 50 Kč z datumom 15. aprila 1919 z dnem 31. decembra 1924 zakonito plačilo. Po navedenem dnevu bode te državne bankovce zamenjaval samo glavni zavod bančnega urada pri mini-sterstvu financ v Pragi in pri vseh njegovih filijalkah in to samo do dne 31. decembra 1926. Po 31. dec. 1926 se ti bankovci ne bodo zamenjavali.
Prihodnjost železa! Marsikdo se bo čudno vprašal, kakšen naslov. Pa za tehnika je to vprašanje silne važnosti, ne samo za tehnika, ampak za vse človeštvo. Oni dobi, ko so vporabljali za vse potrebščine le kamenje, je sledila
MUD0M<(=
J
>S«KlBUDDfflP^
bronasta doba in to je nadomestila železna doba, v kateri še danes živimo. Kako pa bomo nazivali prihodnjo dobo tehniškega razvoja? Kaka snov bo stopila mesto žeieza, ki je danes glavna snov tehniških zgradb. Ce bi danes vitezi srednjega veka zagledali železne konštrukcije in množine jekla na modernih strojih, se bi topili v začudenju, kakor nekdaj Španci, ko so odkrili Ameriko in videli, kako se igrajo indijanski otroci z zlatimi igračami. Kajti pred 1000 leti je bilo jeklo draga snov, polovico tako drago kot srebro. Kakor pa čisto kovinsko železo skoro ni mogoče najti v naravi vsled svoje oksidacij-ske lastnosti, tako bo prišel tudi dan, ko bodo naše tehniške zgradbe, mostovi in industrijske zgradbe izginile s sveta, ko jih bo razjedla rja in uničil zob časa. Po mnenju nekaterih tehnikov ta čas ni več daleč, samo okrog 50 let nas loči od one dobe, ko bo železo tako drago in redko, da bomo železo uporabljali samo še za izdelovanje orodja, strojev za izrabljanje velikih energij. Vse kar danes grade brez potrebe z uporabo železa, bo takrat luksus, potrata v pomenu svetovnega gospodarstva in življenskih pogojev. Takrat ne bo več železnih mostov, ne železnic ali železnih ladij. Druge snovi bodo nadomestovale drago železo. In v par 1000 letih, — če je sploh še človeštvu usojena ta doba, — bodo oznanjale piramide še vedno o faraonih starega Egipta, ko naših zgradb iz železa, na katere je tehnika tako ponosna, sploh ne bo več. Imamo o nahajališčih železnih rud in premoga na svetu precej popolen pregled. Prej, dosti prej kot premoga bo zmanjkalo železne rude. In če ne bo več premoga, je tudi konec izdelovanja portland-cemen-ta. V zadnjih 10 letih so se cene premogu in železu več kot podvojile. In četudi iščemo vsemogoče vzroke za to dejstvo, končni vzrok je vendar preteče izčrpanje nahajališč. Čudno je pač, da si človek dela skrbi glede bodočnosti, glede dobe, ko bodo na njegovem mestu nove generacije. On že skrbi za čas, ko njega že dolgo več ne bo. Mogoče je to utemeljeno v onem smislu za skupnost človeštva? Ali je odgovor na vprašanje? »Kaj bo z železom?«, v resnici tako brezuspešno? Drugo premišljevanje nas pripelje tu do novih problemov. Da bo prej ali slej konec zalog rude, je gotova stvar. Stoletja seveda jne igrajo velike vloge. Materija pa ostane! Ničesar se ne izgubi, in če se še tako izpremeni molekulama in atomska struktura. In tudi
energija ^stane! Materije in energije, teh dveh faktorjev, ki vladajo vesoljstvo pa ne moremo ločiti. Ob sklepu pa se potolažimo. Dokler bomo mi in naša generacija, ne bo boj v tem delu narave na življenje in smrt. Čas skrbi in prinese svoji dobi primerne pripomočke. Mi, ljudje sedanjosti, smo kos boju in potrebam naše dobe, naši potomci pa bodo kos zahtevam svoje dobe, ker bodo vsled razmer prisiljeni, da si poiščejo nova pota življenja in dela. In da bo tako, to lahko verujemo, ker v zgodovini ne najdemo dobe, ko bi bili ljudje zaostali za potrebami in zahtevami časa. Končno pa: »Zakaj sem to napisal ?< Napisal sem to za našo mladino, posebno ono, ki se hoče posvetiti tehniškemu poklicu. Ta poklic ubije v človeku vsled svoje samo na praktičnost obrnjene težnje več ali manj idealizem, ozir. ideale. In če ima naša mladina sploh še ideale, namreč resnične ideale, ne fraze, naj ve, da se mora boriti zanje, ker le z idealizmom, s praktičnim idealizmom bo mogla boriti boj z najmočnejšim nasprotnikom, z naravo!
Nova cenitev avtomobilov. Na koncu leta 1918. je bilo na vsem svetu 18 milijonov avtomobilov, na koncu leta 1924. jih je samo.v ameriških Zedinjenih državah toliko. Znameniti pariški športni list »L’ A uto« navaja število avtomobilov iz 122 držav za leta 1914, 1920, 1921, 1922 in 1923. Leta 1914. je bilo vseh avtomobilov po vsej naši zemlji — reei in piši — niti dva milijona, natančno 1,836.790, leta 1923. pa nad 18 milijonov. Pogled na skupno tabelo je za nas Evropejce precej sramoten. Dobro, da smo se že med vojsko navadili računati z dejstvom, da težišče sveta ni več v Evropi, temveč v Ameriki. Od 18 milijonov koncem 1923 — natančno 18 milij. 23.505 — jih je bilo v Zedinjenih državah ameriških 15,092.000 = skoraj 84%. Sicer je bila večina Fordova, kar na avtomobilnem polju ni posebno priporočilo, a saj tudi drugje štejejo Forde zraven. Nekatere naše evropske države so tako daleč zadaj, da kar osupnemo; pred njimi so inozemske dežele in deželice, kojih imena so povprečnosti sploh neznana. Naša Jugoslavija s svojimi 5000 avtomobili je daleč zadaj za otokom Puerto Rico, ki ni niti tako velik, kakor je bila nekdanja Kranjska. Celo veleindustrialna Češkoslovaška je za Puerto Ricom. Zadnjič smo videli sliko velikega trga v Manili, glavnem mestu otočja Filipjni. Trg je bil posejan z avtomobili, gotovo jih je bilo 500. Vsak črnški glavar ima že svoj avlo, vsak kmet na otoku Java ravnotako. In tako dalje. Navedli bomo številke za osem najvažnejših držav, pri čemur teritorialne spremembe niso vpoštevane. Številke so v tisočih, 15 je 15.000 Itd.
Leta 1914. Zedinjene države 1.300, Vel. Britanija 245, Kanada 46, Francija 100, Nemčija 57, Avstralija —, Argentina 10, Italija 12.
Leta 1920. Zedinjene države 9.211, Vel. Britanija 420, Kanada 403, Francija 203, Nemčija 75, Avstralija 70, Argentina 28, Italija 36.
Leta 1921. Zedinjene države 10.506, Vel. Britanija 498, Kanada 463, Francija 236,,Nemčija 91, Avstralija 73, Argentina 75, Italija 53.
Leta 1922. Zedinjene države 12.365, Vel. Britanija 554, Kanada 487, Francija 290, Nemčija 126, Avstralija 97, Argentina 80, Italija 65.
Leta 1923. Zedinjene države 15.092, Vel. Britanija 643, Kanada 643, Francija 445, Nemčija 152, Avstralija 118, Argentina 86, Italija 75.
Osupne nas napredek Kanade vobče, napredek Francije pa od 1922 na 1923. Tudi Italija je šla zelo naprej, od 1920 do 1923 za več kot 100%. Zedinjene države so pa zase, sedaj ima že vsak šesti Amerikanec avto.
Glavna zaloga
C4CO(^ 1
F. ŠIBENIK - LJUBLJANA
Tržna poročila.
Živinski sejem v Ljubljani. Na včerajšnji živinski sejem je bilo prignanih 241 konj, 53 volov, 48 krav, 4 teleta, 22 prašičev za rejo. Cene so bile: voli, de-
l>eli IH.50 Din (iive teže), druge vrste 12.50 Din, tretje vrste 12 Din; hrvatske huše od 10—12 Din, krave klobasarice od 6—8 Din, prašički za rejo po 150 do 250 Din komad, teleta od 15—18 Din (žive teže). Cena konj 6000—18.000 Din l>ar. Kupčija sredne živahna, cene padajo.
Dunajski svinjski sejem (16. t. m.). Dogon 9253 komadov; od tega 128 i/. Jugoslavije. Pri živahnem prometu so se povišale cene mesnim svinjam za 4000 avstr, kron, debelim svinjam pa za 2500 do 3000 aK pri kg. Notirale so za kg žive teže v tisočih aK; debele svinje I. '29—29.5 (izjemno 30), srednje 28—29, kmečke 27—29, stare 25—27, mesne svinje 20—26 (26.5).
Kovinski trg v začetku deeembra. ltazmere na svetovnem kovinskem trgu se od zadnjega poročila niso bistveno spremenile. Cene so se utrjevale še na-(lalje, v posameznih deželah se je povpraševanje množilo. Kljub temu je pa produkcija še zmeraj večja kakor upo-i-aba, čeprav so nekatere dežele produkcijo omejile. Kapaciteta obratov še danes prekaša možnost sprejema. Zadnjič smo rekli, da so se v Ameriki cene dvignile in se je mogla pojaviti evropska konkurenca. In res so prodali dosti evropskega železa in železnih izdelkov v Ameriko, zlasti Nemci in Belgijci. Pri-liajajo pa še vedno večja nova naročila. Cene evropskega eksportnega trga so bile okoli 1. decembra te-le: Železo v palicah funtov 6/11, surova pločevina nad 7, srednja 7/10, fina 8, valjana 1/15. Na Angleškem so s kupčijo zadovoljni, akoravno se pritožujejo nad nizkimi kontinentalnimi cenami in hudo kontinentalno konkurenco. Saj jih ta konkurenca izpodriva tudi z ameriškega trga. Doma je povpraševanje boljše, ker je čakal konsum prav do zadnjega. Smo že zadnjič pisali o tem. Cene so nespremenjene. Franeoze tlači še kar naprej skrb za bodočnost. Cene življen-skih potrebščin gredo gor, delavei bodo zahtevali večje mezde, vprašanje dovoza nemškega koksa je zelo kočljivo. Ve-
liko so prodali zlasti v Italijo. Domače cene; surova pločevina za 100 kg 70—74 francoskih frankov, srednja 90—95, fina 110. Belgijski trg se ni spremenil. Belgijce vznemirja nezadostni dovoz premoga in pa skrb glede zahtev po višjih mezdah. Seveda pa, če gremo za ves mesec nazaj, se je trg bistveno zboljšal Ravno tako luksemburški. Veliko so eksportirali. Na Nemškem ni bilo bistvene spremembe. Cene se utrjujejo še naprej; zdi se pa, da naročila niso tako velika, kakor je bilo pričakovati po sprejemu Davvesovega načrta. Doma še zmeraj manjka denarja in domača naročila niso zadovoljiva. Pritožujejo se tudi nad nezadostnim eksportom. To se bodo pa vedno. Cene okoli 1. decembra: železo v palicah 115 zlatih mark, surova pločevina 149, srednja 160, fina 185, valjana žica 140. Na Češkem vse nespremenjeno, nobenega nagiba ne od zunaj in ne doma. Tudi prej naročujoča domača industrija ne kupuje več, ni denarja. Boljša svetovnotržna tendenca se na Češkem še ne bo tako brž poznala. Tako pravijo. Za čas okoli 10. decembra imamo pa to-le poročilo: V Ameriki so šle cene spet navzgor, tendenca zelo trdna. Veliko je naročila industrija, posebno veliko pa železnice. V Evropi nobene bistvene spremembe. Vendar se vidi, da je kupčija napram zadnjim tednom nekoliko ponehala in da silijo cene nazaj dol, čeprav se še dobro držijo. Pravijo pa. da je ta pojav le miinoidoč in da se ne bo povrnila situacija, kakršna je bila pred dvema mescema. V eksportni trgovini so se udejstvovali zlasti Francozi in Belgijci. Cene povprečno: Železo v palicah od 6 funtov naprej, surova pločevina od 7, srednja 7/10, fina 8. Govorice o evropskem jeklenem kartelu nočejo prenehati in menda ta zadeva ne bo še tako kmalu rešena. Angleški trg se je pomiril, čeravno se cene še dobro držijo. Tolažijo se z novim letom, ko bo več dela in več kupčije. Pri večjih naroči-ilh gredo producenti s cenami radi dol. Na Francoskem so dobili večja naročila, tako, iz inozemstva kakor doma. Kon-
smu clobro kupuje. Gospodarski francoski položaj še ni razčiščen, glede franka so različnega mnenja. Po surovem železu dobro povpraševanje, tona 305 frankov. Belgijski trg je nesigurem. naročil uiaio, upajo na novo leto. Produkcija jekla v oktobru; je bila v celem letu naj-, večja, 249,000 ton. Luksemburški trg se pa prav dobro drži, posebno zadovoljivo je bilo povpraševanje po surovem železu. O Nemčiji nič novega. Pož.ivlje-nje v zadnjem času je trajalo naprej tudi v preteklih dneh, a kazali so se znaki počasnega pesanja. Železo predelujoča industrija je. še zmiraj zelo slabo zaposlena; v prvi vrsti naroča trgovina. Tudi na Češkem nič novega, kažejo se znaki bližajočih se .praznikov. Švedi so cene znižali: Železo v palicah notira sedaj 106 švedskih kron, valjana žica 270—320 itd.
Oobava, prodaja.
Dobava kabelskega materi jala. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 86. do 98. zak. o drž. rač. in njegovega pravilnika pismeno dražbo za dobavo kabelskega in železnega uiaterijala za strešna stojala ter betonskega materijala,- ki je potreben za razširjenje kabelskega omrežja. • Dražba se bo vršila 12. januarja 1925. ob enajstih v sobi št. 43, vzorci, načrti in -pogoji pa se dobe 111 so na vpogled pri tehnični sekciji soba štev. 75, Sv. Jakoba trg št. 2. Ponudnik mora položiti 5 % (odnosno, če je tuj državljan, 10?ti) kavcijo ponuden.e vsote pri Pomožnem uradu direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani najkasneje do 10. ure ■ na dau dražbe. Dražbe se lahko udeleži le ponudnik, ki je v tehnični sekciji vpogleda! ali prevzel pogoje.
Simon GnfffflMi ulica itnilki tl
tu sa Tei. m
Tista tsiotiss. plni-u. tajil?, Mm, mi milu, uife, m trgtisto ia into Mu 1.1.1. i en ali ? iti tontf. Lastna kniigovemiia.
#0fč/
tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: naifinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO l
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljublfcnfc, Dunajska cesta št. la, H. nadstropje. »
Najboljši
Šivalni »IroJ |e edino le
Josip
Petelinc-a
znamka
Gritzner in Adler
za rodbino, obrt in industrijo
Ljubljana “SESffi
Pouk * vezenju brezplačen. VefletM gsrantljs.
Delavnica za popravila Na zeliko	Teki	n	>13	Na	malo
Tapetniške izdelke
vieh Trsi, izgotovljene In po naročilu, kakor tudi žimo ln afrlk n« veliko In malo
priporoča
RUD. SEVER
ipecljalna zaloga tapetniških Izdelkov
Ljubljana, Gosposvetska c. 6
nnnn nnnn tuusnnn nnnn
Važno za trgovce!
I Priporoča sc i
: napisa HjskiGg in | Mnijnlnton Map. raemt- f ngn M: in špirita -
za navadno leto 1925,
ki Ima 365 dni.
Hiiuiiiuiiiummi tttmiuiimiiiuui! numuiii
Vdlka Pratika je najstarejši slovenski kmetijski koledar, ki je še danes najbolj vpo-števan In zahtevan od vsake slovenske rodbine.
Stane v nadrobni prodaji Din 5*—.
Trgovci dobe popust tako, da je leden zaslužek zasiguran.
Zahtevajte cenike I
Brzojavke: Grelič. Telefon fitev. 246.
Veletrgovina ar železnino
v
Pint er & Lenard
Maribor
Aleksandrova cesta 32-34.
Na dcbešol	Na	drobno!
Ceno zmern«. — Postr«£Ua loCoal
Mr Kom
Ljubljana, Poljanska cesta št 3 j Krovec, stavbeni, galanterijski in j
j okrasni klepar. Instalacije vodo-
vodov
Kaprav« strelovodov. - Kopališke in klosefnc naprave.
. iidelovvsnle posod k pločevine im fkmei, barvo, lak ln med vsake velikosti, kakor
tudi posod (škatle) sa konzerve
Karoli se prt:
SVETLIN
€€
Tvornlca
^priporoča svoje prvovrstne kemične izdelke, kakor „SVETLINW la in .MARICA* krema za čevlje
tiskarna In litografilnl umetniški zavod
v Ljubljani, Breg št 12
tnnniitumnmumRti
.SVETLIN** vazelinska mast za usnje
».SVETLIN** voščilo la, belo ln rumeno
Pisarna ln zaloga: LJUBLJANA, Vegova »liea 6t 2
Veletrgovina
kolonijalne in
špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna m solidna postrežba!
Zahtevajte cenik!
IBBBBBBBBBBBBBBBBaBBUBBBBBBBBBBBBBBBBBBBfcBBBBBBBBBBBBBBMBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBfiKBBHBBBBBBSBBaeaBBBB]■g
1 Lfubljanska kreditna to a. niča j
Brzojavni naslov: | BANKA LJUBLJANA |
m i a — _ n« um 413	#
04
a Delniška glavnica:
• Din 50,000.000 -
Re;»ervni seakladi ca. »in 10,000.000--
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta
PODRUŽNICE z	AGENCIJA	;
BreSIce Gorica Meikovlč Sarajevo	Logatec
Celje	Kranl
Črnomelj Maribor Ptuj
Novi Sod
Split
Trst
Telefon ŠL 261, 413, 302, 303 *n 5f
a
SE PRKPOROČA ZA VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE POSLE
ttBBBSBSSBSSS—»SSSSS—■■—aBBBBBBBBBBBSBBBBBBBBSBBBBBBBBBBBBaB—BBBBBB—BBBBBBBBBBBBBBBB—«—■———IBBBIBBBBBBI
i
laatnlk ta fsdajatali: »Markun. trgovako-lnduatrijaka d. 4, Ljubljana. — Odgovorni urednik I. JERAS.
Tlak tUkane »MarkuK, trgovako-taduatrijake 4. d.