PpitntiM psvtallrm Leto II., štev. £5 V Ljubljani, sobota dne 23. aprila 1921 Posamezna štev.1 K izhaja ob « zjutraj. Stane celoletno 180 B me? čno 15 . «a *ased ozemije 300 , /.a inozemstvo 520 D^lasi za vsak mm v S.ne s-.-)! ca nuni 2 K oia i oglasi do 30 mm stolpca 158 mm) I , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Urednlfttvot Miklošičeva cest« št 16/1 Telefon it 72. Upravnlfttvo: Sodna olica it S. Telefon it. 3& Račun kr. poŠt ček. urada štev. 11.84-. Usianovifev Akademskega doma v Ljubljani V vseučiliški zbornic! se je vršil nocoj ustanovni občni zbor Akademskega ko'e^ija. Občnega zbora se je uclc:'o poleg deželnega predsednika g. tir. B a 11 i c a lepo število prr-j-.u. ;cv akademske 'luine. Občni zbor je oh ki! noverienik za socialno skrbstvo g. R i b n i k a r. ki je v svojc-rn informativnem nagovoru na glasni velike težkoče, s katerimi se inia v sedanjih izrednih časih boriti akaicr c!:a mbdina. Da se te težko-če omilijo, in da se tudi nepremož-iiim nadarjenim akademikom omogoči študij, treba je predvsem, da se zgradi primeren akademski dom. Pripravljalni odbor, ki je o tem vprašanju temeljito razpravljal, je prišel do prepričanja, da se ta naloga doseže najprimerneje in najlaglje z ustanovitvijo stavbene in konzumne zadruge, ki naj bi zbirala v ta namen prispevke ter s primerno podporo deželne in centralne vlade, denarnih zavodov in prijatel;ev dijaštva zgradila akademski mladini dom. ki bi nudil streho vsaj dvema stotinama dijakov. Ta dom naj bi bil urejen tako. da bi vsak akademik imel lasi sobico z dob-i opremo, uredi se naj v domu potrebna knjižnica in čitalnica ter ustvari tudi možnost za telesni razvoj internistov. Stroški za tako urejen Akademski i-.olegij so proračunani na približno dvajset milijonov kron. V kolegij, ki bi nudil akademikom tudi potrebno hrano, bi se sprejemali revni visoko-šolci breznl3?>— nremnžneiši oa pro- Ljvbliana. 22. aprila. ti plačilu polvične, odnosno cele pristojbine za stanovanje in prehrano. Zadeva — je izvajal g. poverjenik za socialni sVrbstvo — je tim- bolj nujna, ker sedanje težavne razmere ubijajo našo učejo se m'adino. Neob-i hodno je potrebno, da se ta človeko-i Ijubni projekt čim prej izvrši. Akademski kolegij naj bi bil enako do-storsen akademikom ljubljanske univerze iz S'nvenije, ka'ror tudi onim iz bratskih hrvatskih In srbskih pokrajin. Prinravlialni odbor z g. odveini i kom dr. Majarr>"«m na čelu je izde-! Ial pravilnik za Akademski dom in statut za nameravano Zadrugo, o katerem je obširno poročal dr. M a -j a r o n. Občni zbor je statut soglasno odobril in izreke' g. referentu zahvalo za njegov trud. Vršila se je potem volitev načelstva in nadzorstva nove zadruge. V načelstvo ' so bili per acclamationem izvoljeni gg.: ' rektor prof. dr. Z u p a n č i č, poverjenik R i b n i k a r, gradbeni ravnatelj K1 i-nar. direktor dr. B. Senekovič, rav-nateli A. Pra p r o tn i k. mestni fizik dr. K r 3 j e c, arhitekt V u r n i k, nad-upravitelj Nebenfahrer in cand.jur. T r a m p u š. V nadzorstvo zadruge so izvoljeni: predsednik višjega sodišča dr. K a v č n i k, predsedn. odv. zbornice dr. D. M a j a r o n, prorektor prof. dr. P1 e-m e 1 j, vodja poverjeništva za prosveto d v. svetn. dr. Skabernč, podžupan dr. T r i 11 e r, veletržec L i 11 e g in inženjer Milan S u k 1 j e. Priprave na nove represalije proti emčiji Pariz, Na konferenci, ki se je vršila danes dopoldne in katere so se udeležili Briand, Foch, Buat, Woj- Pogajanja z Italijo se prekinejo? Beograd, 22. aprila. (Izv.) Vaš do- gand^^Doumer" Loucheur 1in"steyd'oux I*™* » *e "f °erodainlh se je razpravljalo o mnenju franco- ?ohtičmh mestih kako gledajo na poškili izvedencev glede kazenskih od- ?tofnjf »ahjanske vlade k. zavlaiu-redb. ki bi se eventualno uvedle pro- ^po n.tev rapall. po-odbe. Iz Reke ti Nemčiji 80 p bfzojavi na naso vlado, da se Berlin 22 acrila Listi javljajo- raPal,£ka pogodba ne izvršuje kolikor dopisnik, bo jutri seja ministrskega Nemška' vlada bo danes odposlala ff baro^e ^ Vs,ed te*a Pre" ?V£ta' na ^teri bo konžno rešeao tu® reparacijskl komisiji noto, ki bo vse- v!ad"Je riio rudnikov v Sloveniji, naj-preje v Trbovljah, ter svobodo v delavskih sindikatih in odpravo vsakršnega policijskega nadzorstva nad njimi. Komunist Moskovljevič govori proti cObznani* in ukinjenju sindikatov. Končno govori še enkrat minister dr. Kukovec. ki povdarja, da vidi, da v skupščini ni poslancev, ki bi bili proti delavstvu. Koncem seje je nastal velik nemir v skupščini, nakar so zemljoradniki odšli korporativno iz dvorane, za njimi pa komunisti, ki so kričali: »Živela revolucija, živela sovjetska Jugoslavija!* Beograd, 22. aprila. (Izv.) Na današnji seji ustavotvorne skupščine se je dogodil incident: Ko je šel na predsedniško mesto podpredsednik Halid beg Hrasnica, so odšli zemljoradniki iz dvorane in se vrnili šele, ko sd je vrbi! zopet Ribar. bo vala predloge glede vzpostavitve nih del na Francoskem, t ti Rim, 22. aprila. (Izv.) V današnjem ministrskem svetu je zunanji minister pri razpravi o zunanjem položaju izjavil, da je italijansko stališče ostalo neizpremenjeno nastopno: Popolna so-lidariteta z zavezniki v svrho izvedbe mirovne pogodbe, vendar pa Italija je bo sodelovala pri vojaških odredbah proti Nemčiji. Beograd, 22. aprila. Presbiro pornr iz Pariza: «Chicago Tribune* javlja, da je imel nemški zunanji minister dva dolga razgovora z angleškim poslanikom v Berlinu. »Tribuna* sodi, da je angleški poslanik sporočil svoji vladi, naj se ne podvzamejo nobene prisilna odredbe, dokler ne predloži Nemčija novih predlogov, o katerih bi se moglo razpravljati. Predlogi bi temeljili na predlogu, naj ostane Gorenja Šlezija pod Nemčijo. Berlin, 22. aprila. Pred sejo državnega zbora in potem je vladalo po hodnikih državne zbornice živahno vrvenje. Govorilo se je splošno o krizi, ki preti izbruhniti v vladi in ki se tiče predvsem državnega kanclerja in ministra zunanjih poslov. Ne očitajo jima politike zadnjih dni, temveč prcdbaci-vajo jima. da sta izza londonske konference do zadnjega časa igrala popolnoma pasivno vlogo, katere posledice so se ravno zadnje dni pokazale. Ako pa pride do vladne krize, sodijo, da se na temeljih koalicije ničesar ne izpre-meni. Vas dan se vršijo razprave parlamentarnih klubov. Zvečer je sklican ministrski svet. Bruselj, 22. aprila. (Izv.) Včeraj sta dva posebna vlaka s četami za Nemčijo zapustila Bruselj. Sest transportov odide iz Mechelna v soboto, devet v nedeljo, drugih devet v pondeljek in štirje v torek. Pariz, 22. aprila. «Matin» ugotavlja, da je pogreb pokojne nemške cesarico dal priliko Nemcem, da izrazijo svoja čustva za Hohenzollernre. Nepregledna množica je frenetičrio anlavdirala prisotne člane bivšo cesarske družine. Prisotni so bili generali, premagani od zaveznikov, in več kot 10.000 častnikov v znanih pikri ha vbnh. Kakšno zaupanje se more imeti v narod, ki še vedno časti Tirpitza, začetnika podmorske vojne, Ludendorffa in Hinden-burga pod krinko republikanstva in pacifizma? Delitev Oornle Sleziie Rim, 22. aprilp. (Tzv.) »Messajrgeros javlja, tla so zavezniki končnoveljavno 'sklenili, razdeliti Gor en jo ?lezi!o ! London, 22. aprila. Poročevalec lista »Times* v Varšavi doznava, da predlaga medzavezniška komisija v gornje išleskem vpra^anzu tako rešitev, da I pripadajo Poljski oni okraji, v katerih so dosegli Poljaki znatno večino, zlasti Pština. Rvbnik in Tamovice. Beograd, 22. aprila. Presbiro poroča iz Pariza: »Petit Parisicn* piše, da bi v slučaju, ako bi Poljski pripadla Gorenja Šlezija, morala prevzeti Poljska v smislu versailleške pogodbe del nemških obveznosti. NEMCI IN VOLITVE V LAŠKI PARLAMENT. Milan, 21. aprila. Kakor poroča »Piccolo*, se bosta v pokrajini Alto Adise postavili dve volilni listi, ena socijalistična in ena. ki protestira proti aneksiji. Nemška zveza je postavila štiri kandidate in je izdala razglas proti miru. ki je raztrgal Tirolsko ter pozivljc vol'lce, naj oddajo glasovnice s planiko, simbolom nemškega značaja teh krajev. gajati nadalje z italijansko delegacijo Reforma poslovnega davka Beograd, 22. aprila. Povodom razprave o predlogu novega državnega proračuna, so se pričela v finančnem ministrstvu dela za določitev novih virov državnih dohodkov. Kakor znano, niso projektirani dohodki v preteklem letu, izvzemši takse, dosegli uspehov kakor so se pričakovali. Ob tej priliki se je ukinil davek na poslovni obrt. >d je doslej neki Nemec o vprašanju zdru-, žitve Avstrije z Nemčijo. Mož piše to-ko-lc: »Kaj je svetovnozgodovinsko poslanstvo nemškega ljudstva? Menim, da je nemškemu ljudstvu usojeno razviti krščansko-arijsko kulturo do najvišje stopnje. Tega dejstva so se Nemci zavedali že v srednjem veku. Sistematično so delali mejni grofje in nemški viteški redi v tem pravcu. Na jug in jugovziiod so prinesli Babenberžani in za njimi Habsburžani prapor nemšk» kulture, katero so širili po nižjedonav-skih pokrajinah. Nemški duh je vladal na severu do finskega zaliva, na jugu do jadranske obale in do Železnih vrit pri Oršovi. Cehi, Poljaki, Madžari, Slovenci in Hrvati so se navzeli kulturo od Nemcev. Prišla je reformacija. Sever jo je sprejel, Hohenzollernci so izgubili smi-t-el za idealno nalogo. Vrgli so se v naročje materializmu. Ne tako habs-huržani. ki so ostali zvesti svojemu po-klicu. Habsburžani niso osvojali zemlje z mečem, temveč s kulturo. (!) Ustanavljali so šole, v katerih je nemški duh imel postati učitelj. Tako je tudi bilo. Tako so se razvijali dogodki do leta 5866. Pri Kraljevem gradcu pa je padla odločitev. Avstrija takrat ni premagala Prusija; hohenzollefnski materiali-zem je premagal habsburški idealizpm. ne nosi na zlomu monarhije nič manj krivde nego Slovan in Madžar, ki sta se na zapoved krivih voditeljev uprla radi napačno tolmačenih narodnih idealov. Razmada smo torej krivi mi vsi! Zato pokorimo se za storjeno napako na ta način, da zopet postavimo, kar 6mo razdejali. S tem bomo pomagali nemški kulturi in blagostanju narodov. Tako kličem jaz, nemški idealist in nemški realist: Ostanite na mestu, ki vam ga je določila svetovna zgodovina! Podonavske države se morajo združiti. donavska federacija se mora uresničiti z nami ali proti nam. Narodi ob nižji Donavi poznajo ekspanziv-no silo in potrebo Nemcev, potrebo, ki se utegne zopet ponoviti, kot se ježe velikokrat zgodilo. Zategadelj se ti narodi ne bodo združili samo gospodarsko, temveč i politično proti Nemčiji. Zato moramo mi doseči, da se ie bo politika donavske zvez nikoli obračala proti nemškemu ljudstvu. Če sc Avstrijci danes združimo z Nemčijo, znači. da prepustimo milijone Nemcev v Češkoslovaški, Poljski. Bukovim. Madžarski, v Banatu in na Sed-mograškem neusmiljeni usodi brez jamstva, brez rešilne nade za bodočnost. Zato opustimo sedaj misel na združitev, čeprav bi bil krasen idesl pomisliti na obnovitev države Karla šestega, na državo od severnega do jadranskega, morja, od finskega zaliva po do Lovčena. Danes je to še neizved- In v Pragi se je zadeva uredila: Av- ]jiv0_ Velika država nam more biti še-striju, država Habsburžanov, se je lo- ]e druga stopnja, katero nam je dose-čila od Nemčije. • i či. Pred tem moramo zopet spraviti V stevoni vojni so do zadnjega Dri- s,jcupaj donavsko državo. Najprej mo-nili stotisoči nenemških vojakov r.«m- ram0 obnoviti staro Avstrijo, šeie po-Ško kulturo proti rusko-onentalsKemu tem nam bo misliti na Nemčijo. Biti barbarstvu. Slovani in Madžari so od- ^emec znači biti močan, biti vztrajen bijali dedne sovražnike od nemških jn d-lazmozeb, biti zvest! Zato ostani-tal. Da se je Avstnja razbila, sa za- mo zvesti na£iln dolžnostim, naši dolu ri vili samo hujskači. (Habsburški. Lr.) raovill5 nagomu gospodarju.« In Nemec, ki se jc uprl staroslavnemu j prestolu in vrgel orožje proč ter po-j Vse to bi bili stari Avstrijci lahko magal izgnati vladarja iz svoje dežele, ostali — v habsburški monarhiji! Dr. P. Pestotnik. Ljubljana pod novo upravo lz strankarsko-političnih brezuspešil sleherno zdravo tivo iz napredne občinske zbornice, preprečil je vsak kredit in nove dohodke. Umevno je, da bo potrebovala občina tudi za delno izvršitev omenjenih restavracijskih del in novih načrtov mnogo denarja. Nizki dosedanji letni proračun re more zadoščati potrebam mestne občine. Ne le mesto, tudi država se bo morala angažirati. Finančno vprašanje je velik problem. ki ga bo moral reševati bodoči občinski svet. Brez ugodne rešitve tega problema so pa vsi načrti vsled neizvršljivega ničevi. Politične beležke -f Vodmatski okraj sklicuje sestanek somišljenikov JDS v soboto dne 23. t. m. ob osmih zvečer v gostilni pri »Majarončku* (Stara pot št. 1 ob Zaloški cesti). Govorijo gg. poverjenik A Ribnikar, S. Praprotnik in J. Turk. Udeležba za organizirane somišljenike JDS. obvezna. -f Izjava. G, Anton Zorko je kot kandidat NSS govoril na shodu v Mestnem domu dne 21. aprila ll»jl v imenu nižjih uslužbencev in niJijih državnih nastavljencev. Zoper nastop Antona Zorko člani »Društva državnih uslužbencev* odločno protestirajo. G. Anton Zorko je sicer predsednik imenovanega društva, ki je povsem nepolitično, toda za njegov nastop ga ni nikdo pooblastil. Nastop Zorkotov na razlogov k! se radi njih mora Jugoslavija proti-> inicija- viti vrnitvi Habsburžanov: 1.) restav-racija Hahsburžanov v Madžarski znači restavracijo cesarstva na razvalinah bivše monarhije, kar je opasno za drža ve. ki so nastale iz monarhije. 2.) Habsburžani so nemški princi, a nemški princ na Dunaju ali v Budimpešti ostane hohernzollemski lajtnant. Hal s-bairgovci na Dunaju ali v Budimpešti 540 popolnoma istovetni s nri nucitvi;-. Avstrije Nemčiji. 3.) Madžarska krona na glavi Habsburžanov znači anulira-nje Trianonskc mirovne pogodbe :u stopnjevito vzpostavljanje avstro-mad-žarskega imperializma. V nadaljnjih izvajanjih izjavlja Vojnovič, da se Jugoslavija nikakor nc more r" 'o o]vt z dobesednim izvajanjem določb tria-nonske mirovne pogodbe. Jugoslavija mora zahtevati od Madžarske, da naj revidira vso svojo državno upravo, da se mora javno in svečano odpovedati vsem onim pravicam, zakonom in lia-godbam, s katerimi je Madžarska dobila zgodovinsko gospodstvo in javno pravo nad narodi, ki so danes osvobojeni. Za izvedbo teh globokih reform v madžarski ustavodaji in zakonodaji sta pa potrebna dva predpona in sicer: 1.) večno prognanstvo Habsburžanov, ker je njih prisotnost neločljivi s fevdalnim in zgodovinskim značajem države. 2.) Politična anulariia madžarske aristokracije in radikalna reforma madžarskega javnega življenja potom splošne volilne pravice. — Ako se izvedeta te dve reformi, odpade Habsburško vprašanje na Madžarskem sa- 7.) Smotrena organizacija javne dobrodelnosti bi izdatno olajšala bedo onemoglih in za delo nesposobnih občanov. Ožja zveza z obstoječimi društvenimi dobrodelnimi napravami bi omogočila enakomernejšo razdelitev podpor iz dohodkov javne in zasebne človekoljubnosti. Naslonitev na gospodarske organizacije po vzoru Amerike bi pomenila na tem polju velik korak k napredku. Socijalna morala zahteva, da se človeko^-^ni čut do siromašnih goji in prehaja v dejanja. Ta čut je treba kot javno socijalno vest organizirati. Javna dobrodelnost ne sme nositi pečata miloščine. Podpore naj bodo stalne, kjer je to neizogibno potrebno, sicer pa so začasne in naj navajajo podpiranca istotako k čutu socijalne dolžnosti kot pri podporniku — narveč čut moralne dolžnosti do dela in do izrabe svoje delavne energije za sebe in sploš-nost. Prosjačetije po ulicah in hišah kaže na neurejenost zadostne humanitarne organizacije. 8.) Naši vogledi morajo biti obrnjeni v bodočnost velike Ljubljane. našega javnega življenja. Ljubljana je bilo srce, ki je utripalo za ves narod od Trubarja pa preko Napoleonove in ilirske dobe. Po letu 1848. je dobila svoj razširjeni kulturno-politični in narodni pomen. Posebno pa to velja v zadnjih 30 letih, ko je prešla občinska uprava v slovenske roke. Ljubljana ostane tudi v bodoče kulturni center za^adnega dela Jugoslavije. središče naših nacionalnih idealov in organizacij za osvoboditev bratov onkraj naših državnih meja. Njen pomen bo v nacionalni veliki državi le še zrasel. Z ozirom na svojo lego je Ljubljana izhodišče na naše lepe gorske pokrajine. Ljubljana je prometno križišče med severnim Kvar-^rom in alpskimi deželami med Dunajem, Zagrebom in Trstom. V Ljubljani morajo biti ustvarjeni predpogoji za cvetočo obrt, trgovino in industrijo, v kateri najdejo bogatega zaslužka vsi, ki hočejo delati. Težiti moramo za tem, da se naše mesto lahko naravno razširja proti severni strani. S tega stališča moramo motriti potrebo preložitve kolodvorov in prog, ki so shodu v predsedniškega mesta. G., Zorkota društveni člani poživljamo, da naj miruje in v enakem zmislu več ne nastopi, ker bomo sicer primorani proti njem podvzeti korake, ki mu ne bodo ljuli. Do sedaj smo marsikatero nerodnost v notranjščini društva potrpeli, s takim nastopom pa bo minulo našo potr;>-Ijenje. Trdno smo prepričani, do bo odbor storil svojo dolžnost in oi-ra^ioiil g Zorkotu nedopustnost njegovega postopanja. — Ljubljana, dne 22. aprila 1921. — Člani »Društva državnih uslužbencev*. + Schulvereinovo delo za Koroško. Po avstrijskih nemških listih objavlja zloglasni Schulverein oklice, v katerih trka na vrata vseh rodoljubov: pozivija jih, naj se spomnijo Koroške, kajti tamošnje prebivalstvo nemške narodnosti, ki se je izreklo za pripad-dost k Avstriji, potrebuje sedaj šol. In to šole mu hoče sezidati — Schulverein! — Kaj porečejo k temu oklicu naša narodnobrambna društva? Ali se bodo zganila, da onemogočijo naklepe raznarodovalcev ? + Naši rojaki v Ameriki. Iz premogovnega revirja Du Guoin v Zcdinje-nih državah, kjer je zaposlenih precej Slovencev, poroča slovenski delavec, da so se razmere, kakor v ostalih delih velike republike, tudi tamkaj bistveno poslabšale. »Delamo — piše — po dva do tri dni na teden v premogovniku. Z zaslužkom se komaj preži-vimo. Dne 22. marca se je v našem . ~ • , , mo po sebi. Na koncu članka pravi ll!TZJrn rf ' Vojnovič, da je Jugoslavija ravno'tako tudi proti ideji donavske konfederacije, ker ta konfederacija v ti ali oni obliki bi bila samo nekdanja podonavska monarhija v prenovljeni izdaji. Kdor je za donavsko konfederacijo, ta je nasprotnik svoje lastne suverenosti, zato Jugoslavija ne more nikdar priznati princip:-! in potrebe konfederacijo. -f Proslava tretje obletnice češkoslovaške države. Na proslavo tretje cbletnice, odkar je bilo priznana neodvisnost češkoslovaške države, jc poslala Italija v 1'rago večjo misijo pod vodst ;om princa Scalea, ki zastopa italijanskega zunanjega ministra. Praga je italijanske goste sprejela z navdušenjem in zadoščenjem. Voditelj misije princ Scalea preda predsedniku Masa-ryku lastnoročno pi«mo kralja Viktorija Emanuela. 4 Moč francoske in poljske vojske. Gladom statistike angleškega vojnega ministrstva v »Parliamentary Paper s* imata Francija s 800 tisoč možmi in Poljska s 600 tisoč možmi največji vojski na kontinentu. 4- Volitve v nižjeavstrijski deželni zbor se bodo vršile 24. t. m. Stari deželni zbor je štel 120 poslancev, (ki teh je pripadalo 64 članov socijalnim demokratom. 45 krščanskim socijal-cem, 8 narodni stranki, 3 pa so bili Čehi. — Dunajski občinski svet ostane še nadalje v funkciji kot dunajski deželni zbor, volil se bo sedaj samo deželni zbor za nižjcavstrijsko deželo, ki dobi 60 zastopnikov. Volilna okrožja premogovniku pojavil požar, ki je za-i bodo štiri. Pri novih volitvah si obe-hteval mnogo žrtev. Šele 28. marca so tajo največ uspeha krščanski socijalei. Ne puščajmo iz vidika potreb naših nam baš na tej strani odrezale mož-okrajnih in različnih stanov, vendar nost razvoja. Pri reševanju tega moraio biti načrti velikopotezni, v vprašanja moramo osmeriti te proge zmislu razvoja, kulturnih nalog in, tako. da <^->adejo transverzalne ovire na severu. Za vsakega, ki pozna zgodovino občinske uprave izza preteklih let je jasno, da - T -"-Miam mogla razmahniti. Klerikalni deželni odbor ie lege naše Ljubljane po gospodarski strani. Ljubljana je bila vidno duševno in gospodarsko središče Slovencev od časa našega narodnega preporoda. Tu so se stekale vse žile prišli do njih in jih pokopali. Slovenca ni bilo med njimi nobenega. Tukaj imamo letos izredno lepo pomlad. Pozdrav vsem Slovencem!* 4- Jugoslavija In Habsburžansho. Pariški »Journal des Debats* objavlja članek dr. Luja Vojnoviča, v katerem izjavlja pisec, da hoče točno o'o ves t., i francosko javno mrrvo o habsburš'. ir. vprašanju, odnosno o poskusih restavracije Habsburžanov, ker je bila francoska javnost po poročilih nekaterih listov popolnoma napačno informirana. Vojnovič v svojem članku doka/, lje, da mora biti Jugoslavija proti restavraciji — Socijalni demokrati so postavili za svojega kandidata v okrožju pod Dunajskim lesom bivšega kanclerja Ren-nerja. Njegov protikandidat jc krščanski soeijalist Avgust Segur. + Gornjeavstrijski deželni zbor je te dni svečano obnovil svojo prisego republikanski obliki Avstrije in nje:ii ustavi z dostavkom, da je gornjeav-strijsko prebivalstvo vsak hip in z vsemi sredstvi pripravljeno brariti pri-dovlado proti morebitnim monarhistlč-nim prevratnim poskusom. J- Anglija bo nastopila proti Nemčiji iz dveh vzrokov, je te dni dejal Habsburžanov, pa naj se imenuje Kari | v londonskem parlamentu Lloyd Ge-ali kakorkoli. Trije glavni razlogi so. orge: 1. ker ni izpolnila obveznosti Tomo išosaneSit Ne spadam med one. ki bi bili pripisovali bogvekakšno važnost pojavom, kakor je bila znana »Izjava* nekterih kulturnih delavcev. Takšnih pojavov bo morda še več. Precej logična posledica so onih žalostnih političnih in kulturnih razmer, v katerih živimo. Dala bi se tolmačiti s takozvano slovensko mentaliteto, še bolje s kranjsko mentaliteto, a pravi vzrok tiči v dolgoletni odtujenosti, v kteri smo živeli napram Hrvatom in Srbom. Ko sem po dolgih letih prišel zopet v Ljubljar.c sem se začetkoma zgražal nad r.sinformiranostjo Slovencev o Hrvatih. Sedaj se ne čudim več. Saj res do sedaj za Slovence ni bilo prilike proučevati kulturne razmere med Srbi in Hrvati. Povprečni slovenski študent, ki je študiral v Grcdcn ali na Dunaju ter se je po teh študijah vrnil na Kranjsko, ne more imeti pojma o tem. kar se je dosedaj delalo in dobresra storilo onkraj Sotle. Ne samo to, tzv inteligent tudi ni hotel ničesar vedeti in je bil nezaupljiv proti vsemu, kar jc prišlo iz preko Sotle. ker je bil navajen misliti o »Balkanu* tako, kakor jo mislil povprečni dunajski... meščan. Zato so vse sodbe o hrvatski in še bolj o srbski literaturi, glasbi in upodabljajoči umetnosti površne in večinoma popolnoma krive. To nepoznavanje je rodilo precenjevanje slovenskega kulturne meje takozvane slovenske kulturne eno-I popolnoma zadovoljuje. Zunanja oprema. | morala imeti vsaka biblioteka, vsak pri- saj kmalu popir, tisk, razvrstitev teksta in slik, ve- vatni salon, vsaka sprejemnica. Iz prvo- te. Pričakovati pa je, da ee bo kaj .... izkazalo, da ta zid ni zid, temveč plot iz likost klišejev in tehnika reprodukcije, trhlega lesa predsodkov in neinformira-nosti, ki bo sam padel, ko bomo bolje spoznali Srbe. Hrvate in... se^e. Glede reprodukcij smo razvaieni vsled sosedstva z Nemci, drugi vsled Italijanov. Tu in tam smo imeli vsaj nekateri priliko spoznavati njih zbirke, razstave in knjige. Ni čuda, da se tudi dela, ki nastanejo pri nas. presojajo s povprečnim evropskim merilom Tn to je prav. Le tako se izognemo dilentantizmu. Z izdajanjem publikacij in monografij v to svrho je pa težava. Materijalne neprilike so skoraj nepremagljive. Trgovska špekulacija za-ložnikova ne more računati z velikim rizikom, zato se izogiba tega polja in si išče pjinosnejša. Mogli bi se pa tudi navesti slučaji, kjer je takšna špekulacija prinesla mnogo več škode nego koristi. Pravkar je izšla v Zagrebu umetniška monografija o Rosandiču*). Ta monografija ni plod takšne špekulacije. Pozdravljamo ta začetek izd.vanja jugoslovanskih umetniških monografij s posebnim ogljem, ker smo se prepričali, da je podjetje, ki si je nadelo to vzvišeno nalogo, v resnih in sposobnih rokah. Prvi zvezek nas *) Galerija naših umjetnika. Rosandič, 1.1920. Nakladom »Jugoslavensk galerije umjetnina* u Zasrrebn. Cena za mehko vse je prvovrstno. Knjiga prenaša vsako primerjanje z dobrimi inozemskimi izdajami. Da se je začelo z Rosandidem. tudi to je dobro. Rosandič je velik jugoslovanski kipar, ki zasluži, da postane popularen pri nas vseh. Ni bil sicer deležen doslej enake slave kakor Meštrovič, a njegov glas je vkljub vsej konservativnosti prodrl tudi k nam. A le glas, ne pa njegova .dela Pri prelistavanju knjige vidimo takoj, da je Rosandič popolnoma samostojen genij, ki je pač tu pa tam nekoliko podvržen novodobnim modnim vplivom, ki pa vendar spoštuje povsod naravo kot prvo in gl.-vno učiteljico. Njegov genij mu daje poguma, da gre v svet. da kljubuje neštetim težavam življenja. Borba ga ne ustavlja v delu. mu ne jemlje energije. Upira se filistrstvu doma, v tujini si steče resno in globoko priznanjo s svojimi deli. ki jih razstavlja v vseh večjih kulturnih centrih. Vkljub temu ostane reven in živi skromno. - Simpatičen kot človek in umetnik, osvoji takoj vsakega s svojimi deli Njegova umetnost ni umetnost prvoboritelja, nego umetnost ki paria-poeta. Rosandič je sedaj star 42 let in je bil ves čas svojega umetniškega delovanja nenavadno produktiven. Mnogo njegovih del je v privatni lasti, v stno reproduciranih fotografij njegovih del je nam manj premožnim mogoče raz-videti veliko potenco resničnega kulturnega delavca. Dal nam ie dela, na katera smemo Jugoslovani biti ponosni. Tudi mi ki smatramo vse, kar nam dajeta hrvatski in srbski umetnik, tudi za svojo last. Dela sama, tako lepo reproducirana, govore več ko vsaka hvala. Naj bi knjiga na Sla mnogo kupcev tudi pri nas! V prihodnjih številkah »Galerije* izidejo Rosandič II, Meštrovič I. in H. ter dva zvezka reprodukcij slovenskih upodabljajočih umetnikov, poleg mnogih drugih. S. š. Prosveta — Iz gledališke pisarne. Predstavi »Gospodična Julija* in »Don Pietro Ca-niso*, ste naznanjeni v časopisih in v »Gledališkem listu* za soboto 23. t. m. pomotoma za abonement A. Opozarjamo in popravljamo, da se vršite omenjeni predstavi za abonement B. — Na pragu evropske umetnosti. Umet-nostno-zgodovinsko društvo priredi v soboto dne 23. t m ob 18. uri prvo predavanje s skioptičnimi slikami pod zgornjim naslovom v fizikalni dvorani državnega učiteljišča. Predava doc. dr. Vojeslav ga dela., to pa je zepe* ustvarilo razpo- vezan izvod 200 K, za trdo vezan izvod mnogo je tndi Se neprodanih, velik del je , Molfe. Vstopnina za člane 2 K, u ne^a-loženja (hvalabogu ne pri večini), ki ho-. s številko in avtorjevo lastnoročno signa-1 propadel vsled vojne. Lepo zbirko Rosan- j ne 4 K. čelo Dostaviti kitaiski zid na iužnoiztočne I turo 400 K. [dičevih reprodukcij r tej knjigi pa bl| glede reparacij, in 2. ker Se ni nastopila proti osebam, ki jih je smatrati za krivce katastrofe svetovno vojne. Nemčija ne kaže nobene volje, da bi predložila stvarne načrte glede izpolnitve versajlske mirovne pogodbe. Zato bo treba od nje izpolnitev izsiliti. -f Nemška prošnja Ameriki za posredovanje. Nemška vlada je s posredovanjem ameriškega opravnika v Berlinu poslala predsedniku Zcdinjenih držav to noto: V imenu nemške državne vlade in nemškega naroda imat;! podpisana čast, da predlagata navzlic še obstojjčega vojnega stanja predsedniku Zedinjenih držav Severne A-merike predlog, da prevzame posredovanje v reparacijskem vprašanju in določi vsota, katero ima Nemčija plačati zaveznikom. Nujno prosita, da so pridobi odobritev zaveznikov glede takega posredovanja. Ob tem izjavljata slovesno, da jc nemška vlada brez o-mejitve in pridržka pripravljena, plačati zavezniškim velesilam ono vsoto za obnove, katere bo smatral predsednik Zedinjenih držav po natančnem proučevanju in preiskavi za pravično. Obvezujeta se, razsodbo, naj sc glasi kakorkoli, v vseh podrobnostih po črkah in po duhu izvršiti. Globoko uver-jen, da je ta prošnji upravičena, in z nedvomno odkritosrčnostjo izroča nemški narod po svoji ustavni vladi predsedniku Zedinjenih držav svoj predlog. Nadeja se zaupljivo, da se njegov;-prošnja usliši, da se razsodi po pravici, da se ugodi iskrenim željam vseh civiliziranih narodov in da se odvrnejo ne-dogledne posledice pretečih nasilnih sredstev in da se privede svetovni mir. Podpisa: Fehrenbach, dr. Simons. — N.i to noto jf amerikanska vlada — ktiK *.r smo že poročali — odgovorila, da odklanja posredovanje. Kakor javlja Reuter, |>a je Amerika privolila v to, da bo. če predloži Nemčija tako pre l-loge, o katerih se bo dalo razpravljati, opozorila nanje zaveznike, tako da I>i se pogajanja mogla čim prej priče", i. Tozavedna nota državnega sekretarja Hughes izraža upanje, da bo Nemčija, v najkrajšem času formulirala tako picrlloge, o katerih bi so dalo razn j. - -ljati. 4- Nemško ozemlje, ki ga -i-laiji nameravajo okupirati Francozi obsega rursko pokrajino izvzemši okrožj-Hamm na severovzhodu in Iserlohn iia vzhodu. Zato pa zadene okupacija okrožje Elberfeld na jugu. V celoti je to ozemlje 75 km dolgo in 25 km široko. Na njem prebiva 4 milijonu ljudi. 4- Pruska vladna kriza. V pogajanjih za rešitev prusko vladne kria je po poročilih »Vossische Zcitung» nastopila izpremeinba. "Pogajanja >.: nadaljujejo na podlagi, da bi sc vlada stvorila iz koalicije socijalnih demokratov. demokratov in centrumašev. Taka vladna koalicija bi napravila na vse kroge ugoden vtis in bi bila tudi inozemstvu povšeči. 4- Kriza nemškega komuuiz, vredno 2000 K. * Tatvine v mestni klavnici. Dan za dnem se dogajajo tatvine v mestni klavnici. Kradejo jezike, goveje in telečje glave in drob. Tatov ne morejo izslediti. * Vlom v stanovanje. Ko se je Marija Božičnik. stanujoča v Smetanovi ulici v Mariboru, nahajala pred kratkim v Trstu, so neznani tatovi vlomili v njeno stanovanje in ji ukradli predmetov za več tisoč kron vrednosti. * Materi je pobegnila. Ze leta 1920. je svoji materi v Topolu na Blokah pobegnila hči Alojzija Lavrič in -e klati okrog. Je vitke rasti, čedne zunanjosti in lahkoživa. * Velika goljufija. Zasebni uradnik Josip Heissig, ki se tudi skriva pod napačnim imenom Mavro Arko, jo v Zagrebu izvršil veliko goljufijo. Razne trgovce je ogoljufal za 350.000 K tei neznano kam pobegnil. Okradena blagajna opere Včeraj smo na kratko zabilježili, da je na zagoneten način bilo bla-gainičarki gdč. Albini Avbelj ukradenih 80.000 kron denarja. last opere. O tej tatvini doznavamo še sledeče podrobnosti* Gospodična Avbelj stanuje pri svojih stariših v su-terenu hiše Dalmatinova ulica št. 10. Stanovanje obstoja iz male kuhinje in večje sobe. V stanovanje vodijo ozka vrata iz glavne veže. Vsa družina Avbljeva jc zaposlena pri opernem gledališču, in sicer gdč. Avbelj kot blagajničarka pri dnevni blagajni, starši pa pri garderobi. Dnevne blagajne gdč. Avbelj ni mogla vsak dan izročiti glavni b'.a-glajni in je denar nosila na svoj dom v damski torbici. Zadnje dni je imela v torbici nad 80.000 kron za vstopnino inkasiranega denarja. V sredo 20. t. n>. je zvečer pustila doma v omari gorenji znesek, zavit v veliko kuverto. Po sedmi uri so vsi odšli od doma v operno gledališče, kjer je bila preistava «Zlatoroga». Zaklenjena so bila samo vrata, ki vodijo iz podzemnega hodnika v kuhinjo. Mati Avbelj je ta vrata dvakrat zaklenila. Po predstavi se je rodbina okoli 11. ure ponoči vrnila domov. Mati je odklenila vrata. Čudno se ji je zdelo. da jih je tako lahko odprla in da je ključ samo enkrat zavrtela. Stopili so v kuhinjo. Tu je mati opazila, da sta z nekega žeblja pri sobnih vratih izginila suknjič in velika pelerina. Pozneje so tudi ugotovili, da je zmanjkal temnosiv klobuk. Takoj je bilo očividno, da se je v njih odsotnosti priDlazil v stanovanje človek, kateremu so morale biti lokalne in družinske razmere zelo dobro znane. Ko je gdč. Avbelj v strahu odprla omaro, ni bilo v tam hranjeni torbici kuverte z inkasirano gotovino. Vsi člani rodbine so se podali nemudoma na glavno policijsko stražnico, da javijo izvršeno tatvino. Detektivi so takoj izvršili prvo preiskavo v stanovanju. Tekom včerajšnjega dneva je policija uvedla poizvedovanja za drznim tatom. Vse važnejše postaje, posebno ob meji, so bile telegrafično obveščene o tatvini. Po mestu se o premeteni tatvini širijo različne vesti in kombinacije. V koliko so opravičene, bodo pokazala nadaljnja poizvedovanja. Sum leti na nekega Kolešo. ki je v decembru 1. 1. v družbi sorodnika Avblje-vih pobegnil iz kaznilnice v Požarev-cu ter se baje pojavil v Ljubljani. Izsledili ga še niso. Gledališče ne trpi nikake škode. Vsled tatvine nastali primanjkljaj v blagajni je, kakor smo že javili, v nolnem obsegu pokrit. POMANJKANJE VAGONOV. Da trpi naš promet na splošnem pomanjkanju tovornih in pa deloma oseb-lih vozov jc znano vsakemu, ki se jc ;daj pečal s to zadevo. Pravih vzrokov ega občutnega pomanjkanja je več: Predvsem silno počasno razdeljevanje vozovnega parka bivših avstrijskih in >grških državnih železnic. Razdelitev :ma v roki takozvana reparticijska komisija na Dunaju in v Budimpešti. Drugi vzrok je ta, da je vojna do skrajnosti izvabljala vozilna sredstva ter jih zapu-tila v najslabšem stanju. To so zunanji vzroki. Dotakniti pa so moramo tudi no-ranjih. V Dravljah, Medvodah, Lescah 'td. po vsej državi srečamo po železniških postajah cele tire. napolnjene z neu-porabljivimi vozovi, ki čakajo na popravilo. Čakajo zategadelj, ker v. Jugoslaviji nimamo zadostno število delavnic ne za vozove, ne za lokomotive. Vsled tega gre to čakanje že v mesece, da celo v leta. Dcma ni dclavnic in jih men-la še tako hitro ne bo. ker vkljub potrebi. tega niti v Zagrebu in niti v Beogradu ne vidijo — temveč rajše pošiljajo za drag denar vagone na popravilo v tujino — v Avstrijo in na Češko. Le deloma se popravljajo tudi še v Mariboru. Stroški so seveda za transport neuporab-ljivih vozov ogromni, popravljalni izdatki pa tudi niso majhni. In kako se popravilo izvrši? Vagoni pridejo lepo po-lakirani nazaj, a potrebne reparature se niso izvršile. Sedaj čujemo, da si hoče državna železnica izposoditi vagone iz inozemstva. Torej doma ne bomo menda še dolgo prišli do lastnih delavnic, temveč bomo tekom časa razbili še. tuje vozove ter plačevali poleg najemnine še odškodnino. Kakor tedaj vidimo, krize z vagoni še ne bo tako kmalu konec In pri tem promet ne pada. temveč raste, tako da vozovi, ki so v službi, silno trpe vsled večje uporabe. Kaj bo. ako bodo začeli še ti odpovedati? Ljubljana ima manjšo delavnico za vagone, ki pa je staromodna. Iz samih barak sestoji ta nepraktični zavod. In od tedaj se ni storilo še nič. če smo prav informirani Sedaj se popravlja vse v delavnici v Šiški, ki je kakor omenjeno. nezadostna. Ljudje delajo povečini na prostem, izpostavljeni dežju, burji itd. Da delo vkljub temu napreduje, gre zasluga odlični kvalifikaciji našega delavstva. Ako kmalu ne nastane remedura, bodemo tičali v neprestanih krizah. = Ljubljanski trg. Mesno vprašanje se je rešilo na sledeči način: mestna občina bo dobavljala v bodoče poljubno število volov, tako da bo lahko krila celotno potrebo Ljubljane. Za te vole se bo določila vsak teden prodajna cena, ki bo kolikor mogoče nizka. Za prihodnji teden je določena cena 28 kron prednji del in 32 kron zadnji del. Za vse one mesarje Ljubljane, ki nc bodo jemali volov od mestne občine, velja istotako maksimalna cena 28 do 32 kron volovskega mesa ter 20 do 24 kron za kilogram kravjem in bikovega mesa. Za če':-^ dne 21. t. m. objavljena prcJaja mesa po 28 do 32 kron se je za dva dni zakasnila, pač pa sc vrši v soboto dne 23. t. m. v večjem obsegu. Tvrdka Popo-vič se je iz lastnega nagiba zavezala, prodajati na svoji stojnici v Šolskem drevoredu volovsko meso po 28 in 32 kron kilogram. Giede kvalitete mesa se mora izključiti s trga kravje in bikovo meso, dovolilo pa sc bo prodajati to blago na. po posebno označenih stojnicah po močno znižanih cenah. Mesu vseh vrst ie bilo pretečeni teden na trgu dovolj, samo svinjskem mesa n<-':o!iko primanjkuje, ker slanina močno zaostaja in vsled te^a otežl'oča klanje prašičev. V trgovini s mastio vlada po celi državi orecejšniu kriza. Vsled domnevanega naraščanja cen pri masti pred nekaterimi meseci so se nakopičile velike zaloge masti, ki se danes težko nrodajajo. Tržna cena pri prodaji v veliki množini je padla na 43 kron za kilogram. Glede kvalitete je treba biti skrajno pre viden. — V ostalem ie trg dobro za-lo?sn. Na cene š""~"-'iskega bla^a vpliva visoki kurz lire zelo neugodno. Moka sc vzdržuje še nadalje na ceni 17 fcrr>n 50 vin. za kilogram. • bo v gostilni «Mantua--> na Vrhniki vršilo zborovanje živinorejcev vrhniškega okraja v svrho razmotrivanja živinorejsko?.-! vprašanja za tamošnji okoliš. Zborovanja se bosta udeležila tudi zastopnika Kmetijske družbo in poverjeništva kmetijstvo. = «Balkan», d. d. za mednarodne transporte v Ljubljani, je, kakor smo dognali, ustanovil na Rakeku svojo ekspozituro. Ustanovitev moramo z ozirom na domače podjetje toplo pozdravljati. (716) = Seja finančnega sveta. Dne 27. t. m. se sestane finančni svet, da poda svoie mnenje o proračunu za leto 1921. in da razpravlja o novih virih dohodkov, posebno o novih pristojbinah. = Priznanice kot plačilno sredstvo za davke. Nedavno se je sarajevska trgov-sko-obrtniška zbornica obrnila na centralno vlado v Beogradu s prošnjo zastopnikov sarajevskih bank. da bi se smel davek na vojne dobičke plačevati s priznnnieami. ki so bile izdane o priliki zamenjave starih novčanic. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva jo sedaj odgovoril, da se te priznanice nikakor ne morejo priznati kot plačilo davkov. — = Razpust madžarskih bank. Budimpe-štanske banke so sklenile, da razpuste svoje podružnico v vseh krajih, ki sr> pripadli nasledstvenim državam. fšorza 22. aprila Zagreb. Devize: Berlin 200 — 20t», Milan 675 — 677, London 561.50, Praga 189 — 191, Švica 24S5 — 2470, Newyork 1.40.50 — 142. Pariz 1040 — 1013, Budimpešta 53 — 54. Valute: dolar 139.25 — 139.75, levi 160. niHji 70 — 80, češke krone 191 — 193. napoleoni 475 — 4S0, marke £)0 — 205. leji 213 — 216, italijanske lire 655 — 660, turške zlato lire 500. Blagovna borza: koruza -165, oves 425 — 435. pisani fižol 350, vse franko Zagreb, beli fižol franko 1'assau 550, novi fižol franko Passau 600. beli fižol franko Dunaj 550. deuar blago Banka za Primorje . . % 930 Hrvatska eskomptna banka . 1475 !4So lugoslavenska banka . . . 585 59S Liublianska kreditna banka . 930 950 Rksploatacija drva . . , 1750 18i0 Slavonia...... , , 1240 1205 Srpska banka ... s s . 758 765 Trcovsko-obrtna banka • j 40S 410 Jadranska banka..... 2000 2050 Gutman ....... 5 >400 !460 Praštediona....... 97UO 9800 Narodna šumska industrija . 725 755 Rečka oučka banka .... 436 438 Slovenska eskomptna banka 630 Banka Brod na Savi . . . 275 280 Narodna banka . ... % 640 645 Gorani i "0'J 720 Beograd. Valute: dolar 35 — 35.10, funti 126 — 127. franki 257 — 259, lir« 1&5 — 167, leji 5.3 — 53.50, levi 42.5IJ —• -!3. marke 52—52.50, češke krone 17 —-47.50, avstrijske krone 5.70 — 5.80. napoleoni 118.^0 — 119. Devize: London 139.50 — 140.50. Pariz 259 — 262. Ženeva 610 — 620. Solun 235 — 240, Praga 48 — 48.50, Dunaj 5.30 — 5.40. Berlin 52 — 52.50. Milan 169 — 170. Efekti: Narodna banka SHS 2660 — 2900. Avstr. kronska renta . . . ■ majska renta . . • t > Ogrska kronska renta . . • . V. avstrijsko voino posojilo . i Turške srečke ..... Avstr. kred. zav. za trg. in ind. Anslobanka Bankverein i l.anderbank Avstro-Ogrska banka ... s Bosanska zemaljska banka . b Zivnostenska banka . . . s . Državne železnicc I.ombarde ...-.•:> t Alpine-Monnn s Praška železna industrija . t Trboveliska premogokopna . i l.evkam panirnica .... i Zenica-železo........ Kranjska železna industriia . Dunaj, devize: Zagreb 4666 = Stavka kleparjev v Ljubljani Ljubljanski kleparsk, pomočniki so pričeli stavkati. Zahtevajo povišanje plač. Mojstri so pripravljeni povišati plače za 15 odstotkov, zahtevajo pa pristanek po močnikov na lOumi delavnik. Pogajanja v katerih je posredovalo poverjeništvo •za socialno skrb. so se razbila. = Gospodarska komisija za stvamo de-mobilizacijo v Ljubljani ima v skladišču še več materijala. Manjše predmete oddaja takoj proti plačilu, večje predmete pa konkurenčnim potom. Interesentje za denio-bilizacijsko blago se vabijo, da si ogledajo zalogo. Dovoljenje za vstop v skladišče se dobi v pisarni označenega urada v Sodni ulici štev. 1, kjer se izbrani materijal tudi plača. —Središna zadružna banka, ki so jo v jeseni ustanrvili Vinko Majdič, vinarska zadruga in druge zadruge v Zagrebu, :e povišala svojo glavnico od 20 na 40 -nilijonov kron. Izdanih je 100.000 i.ovih 'elnic po 200 kron nominale za 220 kron. = Zborovanje živinorejcev na Vrhniki. V nedeljo, 24. t. m. ob treh popoldne se 101-, 101-— 257- — SO.— 4020; — 1964- — 1339- — 2870' — 4825--1630- — 3758- — 5060 •— 27!0- — 6810- — 13700--T-4300- — 9"80- — 97C0- — 380- — — 470, Beograd 1860 — 1880. Berlin 983 — 989. Budimpešta 246 — 248. London 2650 — 2670. Milan 3165 — 3185, Newyork 669 — 673. Pariz 4855 — 4895, Praga 893 — 899. Varšava 77 — 79, Curih 11.637.50 — 11.687.50: Valute: marke 983 — 989. funti 2610 — 2(560, franc. franki 4830 — 4870, lire 3150 — 3170, dinarji 1850 — 1870, poljske marke 81 — 83. švic. franki 11.575 — 11.625, češkoslov.' krone 893 — 899, madžarske krone 227.50 — 229.50. Berlin. Devize: Italija 31.965 — 32.035. London 268.70 — 269.30. Newvork 68.28 — 63.33. Pariz 493.50 — 494.50,'švi-ea 1167.30 — 1169.70, Praga 90.65 — 90.85. Budimpešta 25.14 — 25.22. Curih, devize: Berlin 8.70, Ncwyork 578. London 22.69, Pariz 42.10. Milan 27.25, Praca 7.85, Budimpešta 2.16, Zagreb 4.0214, Varšava 0.71. Dunaj 1.50, avstrijske krone 0.98. Vremensko poročilo Lmbliar.a 30$ m nad mn.ioni . v D s 11 « > e • S - Vetro»i Nebo 3 s L ŠŠ* ii S U 0 0 ■kjz* Z ti. spni 11 brez vetra megla 0 1«. ari 723 3 10-8 r!. vrh. po! obi SI. ari 73* i 8! « Sredn ■ Tčeralšnia tercperausn 8 0, nonnaloa 10 g Vremenska napered: l«pi« topL »rame Soinoe-vzhiu ob 4-š9 :a ia:a ob i8'S9 . Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik .Vit F. Jelene. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani *****»"'" *• 2 260 52 Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, -Sarajevu, Goric5, C-lju, Mariboru, 3orovijah, Ptuju in Brežicah. Delniška glavnica K 50,000.000-_ Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle. Rezerve okrog K 45,000.000'—. j Prodaja srečke razi-rd-" Vot-i-;;- Kupt^e iri predaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje Čekovni račun v Ljubljani št. 10.50; Brzojavn naslov Banka Ljubljana Telefon št. 261 in 113 0 Ali ste že poslali na-: ročnino za „Jutro" KiMcl pozor! Velik- vspehe dusežete pr: prašičih. govedih itil. at-o pr mešate krmi reetiini priSek KECIN, Mornarja Plccolija v L j abljanJ. «37 25 8A Prodam šest delnic Slovenske esknmptne Danke za K 3780-—. 715 Fonudhc pod ..Takoj'' Ea upravo «iutra>. Syinislio most, razpošilja in po uilbe sprejema oii 50 kg na rei p» mini ii ilnovni ceni tvrdka Janko Popovio. Ljubljana •<.'!0 33 32 se maka tehtnica, deci- še dobro ohranjena ki potegne do 50 kilograuio Obla-tveno konccsijonirani informačni zavod Drago Beseijak Lubl.ana. Cankarjevo nabrežje št. 5 »e res ca !a š». ' Z. zješi aio 58 o B8.'Z° is co Irrljestvs iO "0 ' %9 ¥ r e ixv< ž!>:>ticca P *« so itHBi®rla, I'U " ogo •[ stop takoj. Vrednost i nja eloalni vaditelji in pevci I'on ■ ie n:i i se * a«!oviio dr Ktno opremljeni* 7 iz TU.") 6 3 (kobila , 145 etn visok, !•! rive barve, p»t lei i^tT^ek"; m zairsgljife na oljnate osi in štiri pi-resa, nanj 7 u<-eši ?p'mlaila • !odj% novih. ktnČanje i popravljanje svil atih klobukom za. dime; lrp .loca pajoo-70i 3 1 lanov >iiiie .ce in s"m episia, zm; nje sr! oh vašine pr Hnost, se sprejme pod ug"ilnimi pogoji Jstotam se spre ime dober stenogrst in sto^pisec. 1'oim lie /. ..aveilii >'ai'e in ooseiimj ■ sl žbe na Llub-Jana. poštni predal 183. orife val i •policijska tordka 1 lllm i 11 r m h lil v visi. ou »ir, piosiih iio na fi ejših n :ili v ..o>* vsaloir tovarna k olmkiv in s amn kov Franc Cera v Slobu PGila n žois. lostaja laahla n 1'ail'ail V ! ,'i'i'rzem.i tuli vs' 'ozanevr.a «' i r r >!i!;it e po najnovejši moili. V {•r- ir '■!' vzema v ni mila n moiler-t i Fov . >.7 6 i Tr-a i v 3* u . i š'. jrr spn-je na t ;/cdo 'n v toboto. o V V- v carice m e pr ooro predno kap' o - —— pob tvo =.-- - 'h si l'i a Ca v V y V to 'i T 5 V f tn zalogo pohištva spalnice, jedilnice, sebe za gasp d* kuh r.jske oprave, dekoracije. - podobe m de'e - vse prvoorsno lastno delo najnižjih cenah. po E. Zelenica Maribor, Soli k?, u! ca. na Rakeku reskibuje najliitr jše vse v spe-stioko spiilajoče posle, tn li 643 5 AParinia, I2U SJUl v vrečah po 100 kg bruto za neto, zacarinjeno, ocl skladišča Ljubljana •tal. Lir 4 60, pri nadrobni oddaji Lir 5 —, event. tudi v SNS valuti. Vpraša sp pri: C0L0N1ALE OLANT [>EšE TRST. K3'i 10-6 Prvovrstn > kuharico, deklo 1 za navailn a deia urjirsl haTb vaienih vsem delom obiti, išče špecijalna trgovina raznovrstnega bombaža, športnih ••s čep c, čevliev in qamaš. ===== Na veliko in malo. t LJUBLJ&NA, Ko!odvo< ska uiici 8. občinske volitve je za vsakogar r.ujno potrebno, da se seznani z novim volilnim redom. V ta namen je pravkar izšel Občinski volilni red za Slovenijo. jfaroca se pri Jiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6, in velja s poštnino vred X 4*40. _ \m Bosna. 711 2-1 Trgovina manufakt rnlm blagom ... , ., m debelo Uubliana« %®&na ulica stev. 7. oo3 ^f*-' Prvovrstne 549 10-6 šivalne stroje 73. ši ilje. krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele Igle. olja itd. za vsakovrstne šivalne stroje po ugodni ceni priporoča IGN. VOK, Ljubljana, Sod a ulica 7. v doltrein stanji, s s; inim vrtom 'n njivo, oddaljena 'ct minut od. Nove/a mesta in dve minuti oil Lolodf ra Kan iija N»tanč-nfiJa poia nila ilai«" J. Zrim'"ei. Kan-dlja št. 9 pri K«7?m cie3tn event. Wl Isapari. \ dc-llaašt. S3C pri Ljatlj ui. vila ..Cen". «85 3 3 —imum DELNIŠKA TISKARNA \ Ljii bij a na, M ihlošlčeva Lč je v: '.ovrstne tiskovine za urade. tr?T'ce in obrtnike. društva. zr.s v \« Knjige, br i re, časo-pir.e. Toč.ia izvedba zmerne cene. Zalega uradni/; tiskovin za okrajna glavarstva jI) Iimfone ..nu % plošče, godbene avtomate, l igle, p:r sa, posamezne dele edino pn tvrdki 562 48—21 f^iai©«^ Ljubljana, Sodna, ulica. 5. za m 'Opravila in droge precizne meiianifc i r -^A H« UmetniSke tiskovine, barvotiske vseh vrst izvrši je tiskarna, ki je oprem'jena z vsemi najitindernešimi strn i, pri} avetni in tehničnim materija-lom, najhitreje in do vršeno st rokavi■„ .ško LASTNA KNJIGOVEZNICA izvršuje krjigoviška dela od najpriprostejše :lo najfinejše vrste Tovarni kem čiih in rudniških barv ter lakov. Csitrala: Ljubljana. D. z o. z. Sklad šče: Novisad Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64. sjnsJSai Salii. Prava fšrnež. Barva sa pode. Prizmn* mjbjljšt in zanesljiva kakovost- barve za obleke vse vrste oarv. suhe ia ol|nate. mavec (Gip3), mas enec (Feder-wei8', strojno olja karbiliaej. -.tsklarski in mizarski klej ple skar^ki, "likarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. 657 40 2 . ISiMir. Lik za pade. ..MERAKL'. Linoleum lak za pjde ..lEftA^L". Eaijlai lak ..MERAKL". Bruaoline. ;3nx; 33 saoisnD t Telefon št. 311. 6rzo.£vni na;!o»: PiuOtiama, LjvMi|a^a. f% Liyb!iašia-=Sp®dnla Slika prir oro a svoje izsorns ?ivo ; soiiii« tn stekle-nkah. So^e se lud; tropine in sBadne cinte Ht so kol iijinsfca piia ta:o pripono ijiva. ta 52 Jadr S it 8 sprejema vloge na hranilne knjiž ce, žiro in druge vloge nol najnjoiue^imi pogoji, i^r prevzema vse banen: pos e po' 3»jup5n:jšim pogoji. fcii-1—uii geogra?, Ce je, Dubrovmk, Kotor. Kran5, | £jnbljana? Maribor, ,Metkovic> Opatija, [" Sarajevo, Split, Sibenik, Za5ar, Zagreb, Jrst, Wien. 9 52 poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v ta- in inozemstva. J». adl E! ni