St. 260. V Ljubljani, sreda dne 18» novembra 1918. Leto II. MPKEJ Mo Mvito socialno Krate Me. Izhaja razen nedelj in praznfkor vsak dan popoldne. Crednlitr* Id apravniitTO r Ljubljani, FrančiSkanuka ulic« ilev. 6, L E*d»t*. Učiteljska tiskarn*. Uarofnina: po poSti i dostavljanjem aa dom la celo leto K 42'—. i* pol lota S 21'—, ta četrt leta S 10'50, ra mesec K 3’50. Za Nemčijo celo leto K 46, x» oitalo tujino in Ameriko K 54. taterati: Rnoiitopna petit vrstica 30 t; pogojen proatot KI'—; razglasi in poslaa« vrstica po 60 r; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Reklamacije ta list so poitnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Kronane glave so šle. Vselej, kadar je preminil stari vladar iti je prazni prestol zasedel novi vladar, vselej so nam trobili in vtepali, da je bil rajni vlauar nad vse moder, dobrotljiv, pogumen itd., ali o njegovem nasledniku so nam zapeli še lepše da-vorije. Naslednik je imel tako so ponavljali venomer — še popolnejše lastnosti, še višje kreposti, vedno je hotel samo dobro, samo pravično in — kakopa — vedno se je trudil za blaginjo ljudstva, skratka bil je izvoljenec, izbra-eec božji, bitje, s pomočjo katerega je ljubi Bog vzgajal, vodil in osrečeval človeštvo. Ali zdaj so te slavljene kronane glave padle s tronov. Širokoustnega Viljema Hohenzol-lerja, tistega domišljavega možica, ki je hotel požreti vse socialne demokrate, so zdaj požrli rdečkarji. Trdno se je oprijemal prestola, tii se mogel ločiti, saj je bil prvi Bog na zemlji, in vendar je moral povezati culo in odkolovratiti po svetu. In nikjer ga ne marajo, tega pruskega, avtokratičnega muštacarja. Nizozemska ga bo internirala. Hkrati s tem tiranskim Pru-sakom, ki je dal pobiti tisoče in tisoče »svojega« ljudstva, jo je pobrisal tudi patriarhalični rod Wittelsbachov in izginili bodo zaporedoma vsi knezi in knežiči. Sanje o cesarskih, kraljevskih, knežjih dvorili so se razblinile, končale za vekomaj. Revolucijski vihar je pahnil s trona tudi našega Karla. Še par besed je zajecljal »svojim« narodom, obenem je morda pretočil nekaj solz, ker je tako naglo docesarjeval, in zdaj Ra ni. Kakor je razvidno iz zadnjega izkaza, je nas osrečevalo 31 nadvojvod in 55 nadvojvodinj. In vse smo morali spoštovati in častiti. Prepovedan je bil napram njim najneznatnejši očitek, prepovedana najskromnejša kritika. In vendar je ta visoka rodbina igrala v politiki usodno vlogo. »Cesarska hiša« je bila takore-koč državica v državi, -oblast nad državo. Cesarska hiša ali Dvor je bila gadje gnezdo vseh reakcijonarnih, protidemokratičnih življev. 1'od je cvelo lakajstvo, tu so ravnodušno barantali z narodi in za svojo korist bi žrtvovali magari polovico prebivalstva. Mladi Karel Habsburžan, ki odhaja menda v Švico, je nam v zadnjem razglasu hotel natvesti, da je vedno stremel, kako bi svoje »ljubljene« narode obdaril z mirom. Bil pa je prava pravcata mila jera in slepo orodje v rokah megalomaničnega Hohenzollerja. Z ramo ob rami lahko žalujeta in se cmerita, s kronama pod pazduho in z začudenjem nad nedvomlji-vimi dogodki._________________________________ Republika ? V sedanjem političnem preporodu se pojavljajo naj različne je struje, ki zastopajo svoja načela glede na obliko novih in starih držav. Tudi Jugoslovani se bavijo z vprašanjem, kakšno obliko naj dobi Jugoslavija: monar- hično ali republikansko. Za nas v tem pogledu ni vprašanje nobena uganka, ker so socialni demokrati vedno za čim svobodnejšo obliko države. Da je republika mnogo boljša oblika kakor monarhija, mora vedeti že pač vsak po- ni abecedar. na tivolski in pozneje belgrajski konfe-i enci so se zavzemali jugoslovanski socialni demokrati za zvczno republiko balkanskih Slovanov, oziroma balkanskih narodov, ker bi le no življensko 'S^h ,raz,nerah “a potre.b-‘‘1° ter obenem nudila zvezanim ,Sdo razvoja. Izkušnja nas pa uči. da je monarh ena oblika zatočišče reakcije, če ima država . . ako svobodomiselno ustavo. 1 a tudi med Jugoslovanskimi republikanci 'mamo zlasti dve močnejši struji. Ena zahteva strog centralizem, druga pa delni centralizem, ozirom na politične in socialne razmere sc nam zdi, da bi bil prestrog centralizem napaka, vsekakor pa mora obstajati med Jugoslovani, ki se spoje v eno državnost, marsikaj skupnega, marsikaj centralističnega, ker bi sicer nova država ne mogla razvijati svojih gospodarskih in kulturnih sil na zunaj. So skuppe stvari, zunanja politika in domače socialne uredbe, ki zahtevajo največjo pažnjo in največjo doslednost. Izključeno je torej, da bi se mogla socialna -demokracija, ali sploh kateri svobodomiselni državljan ogrevati za monarhično obliko, in le čudimo se, da se nahajajo ljudje, ki propagirajo to misel. V republiki prihaja volja ljudstva do izražanja, v republiki je ustvarjena podlaga za nemoten razvoj družbe. Ne mislimo, da bo jugoslovanska republika ideal državnosti, o, prav nič se ne vdajamo prevelikim nadejam. Toda v republiki bo delavstvo soodločevalo, bo združilo svoje sile in delalo. Sadove pa pričakujemo le od svojega politično revolucionarnega dela. Zato smo za svobodno republiko! ■r" Seje Narodne vlade. .12. seja Narodne vlade SHS v Ljubljani dne 11. nov. 1918. Glede razmer na noriškem se je izvedelo, da je tam živil v zadostni množini; zato se vsem goriškim beguncem priporoča, naj se vrnejo domov. V dunajskih ministrstvih je mnogo dragocenega ma-terijala, nanašajočega se na naše ozemlje, zlasti v vojnem ministrstvu in ministrstvu za javna dela (n. pr. natančni katastri vodnih sil, podrobno izdelani načrti za vodovode, za elektrifikacijo železnic, za razne vodne zgradbe itd.). Skozi leta so izdelovali to gradivo inženirji; v kolikor se nanaša na jugoslovansko ozemlje, ga bo vlada skušala rešiti na ta način, da da tozadevno pooblastilo jugoslovanskim uradnikom v ministrstvih na Dunaju, ki se pretvarjajo polagoma v tajništva nove vla-de Nemško Avstrije. Narodna vlada se je posvetovala o položaju naših uradnikov v Nemški Avstriji. Odposlala se je brzojavka na vlado Nemške Avstrije z vprašanjem, k;tko stališče namerava zavzeti glede naših uradnikov v ozemljih Nemške Avstrije, zlasti na Dunaju, oziroma ali je že zavzela kako stališče. Na predlog poverjenika dr. Tavčarja se ima ustanoviti na Štajerskem aprovizacijska komisija, ki bo poslovala mesto prejšnje štajerske deželne vlade v aprovt-začnih zadevah. Za aprovizaciiskega komisarja sedmih okrajnih glavarstev na Spodnjem Štajerskem, ki pridejo tu v poštev, se imenuje okrajni komisar dr. Lajnšic v Mariboru. Italijanski guverner v Trstu prosi za vlak premoga za železniški obrat v zasedenem ozemlju. Odgovori se mu, da srno to pripravljeni storiti proti kompenzaciji, da nam guverner pošlje 5 vagonov petroleja, 1 vagon vul-kanizirauega olja in 1. vagon olja za mažo, dalje 1 ladjo soli iz Pirana. Zaeno se naprosi guverner, naj dovoli izvoz 70.000 kg petroleja, ki ga imamo kupljenega pri tržaški rafineriji. Prometni urad se je obrnil do NV s prošnjo, da posreduje pri italijanski vladi za obnovitev rednega in železniškega prometa z zasedenim jugoslovanskim ozemljem in za. preselitev tržaških ravnateljstev iz Trsta >. aktnim materijalom vred. Poverjeništvo za promet in za javna dela se dogovorita, da spada preskrba železnic s premogom v referat prvega, civilna uporaba pa v referat drugega.. Po ljubljanski okolici in deloma tudi po mestnih vrtovih se pase množica konj brez gospodarja, ki jim preti pogin zlasti vsled pomanjkanja vode in morebitna izpremembe vremena. S tem bi se izgubil velik kapitat in bi nastala nevarnost kužnih bolezni. Zato se vsakdo pooblašča, i'a si take konje prisvoji proti neznatni odškodnini iti proti prijavi pri županstvu. Ker se s 15. novembrom odpusti večina neaktivnih častnikov, je potrebno, da vstopijo v službo aktivni častniki, ki se nahajajo doma. Izda se oklic, da naj se javijo vsi aktivni častniki Slovenci. Na predlog poverjenika Kalana se upokoji dvorni svetnik in predstojnik gozdarstva Konrad Rubbia v Ljubljani i:i nastavi na njegovo mesto nadsvetnik Anton Rustija. Policiji se naroči, da se po Ljubljani tie bodo klatili brezposelni elementi. V policijskem rajonu se mora vsakdo izkazati, da nekai dela, sicer se mu delo odkaže. Politični pregled. Ceško-siovaška narodna skupščina. Glasom poročila iz Prage se Narodni vybor konstituira danes kot narodna skupščina, ki bo štela 228 članov. ■ Narodna cerkev v češkoslovaški državi. Kakor poroča »Na:”,li ec«, je sporočeno skupščini češke duhovščine, da je papež odobril statut zveze češke duhovščine za celo čoškt.ilovaško državo. List naznanja, da se bo uredilo vprašanje celibata in patronata. Češki jezik bo cerkveni jezik Cerkev bo narodna. Ločitev cerkve od države se ne namerava, pač pa konkordat po srbskem vzorcu. Odvoz čet z italijanskega bojišča. Z .Inomosta se brzojavno poroča: Odvoz čet z bojišča se vrši sedaj že precej hitro. Cete - baje jih je na južnem Tirolskem še kakih 300.000 mož ostajajo začasno v dolinah, JA promet po železnicah preveč ne trpi. Italijani so zasedli Briksen in Franzensfeste ter nadaljujejo svoj pohod proti Brennerju. Govori se, da se kmalu zopet začne poštni in osebni železniški promet z južno Tirolsko. -™ Latinica in cirilica v BoSni. Narodno vječe v Sarajevu je sklenilo, da je srbo-hrvatski jezik v Bosni in Hercegovini uradni jezik in da ste cirilica 111 latinica ravnopravni v notranjep in vnanjem uradovanju, zato so razveljavljene vse tozadevne naredbe prejšnje vlade, ki temu nasprotujejo. — Nemška Avstrija demokratična republika. Korespondenčni urad nam poroča z Dunaja 11. novembra: Nemško-avstrijski državni svet je v svoji današnji seji ob 11. uri dopoldne sklenil, da predloži za jutri sklicanj začasni narodni skupščini zakon o državni in vladni obliki Nemške Avstrije. Zakon se v izvlečku glasi: Clen I.: Nemška Avstrija je demokratična republika. Vse javne oblasti nastavlja ljudstvo. Clen II.: Nemška Avstrija je sestavni del Nemške republike. Kako se Nemška Avstrija udeležuje zakonodaje in uprave Nmške republike, določajo posebni zakoni. Pravtako se v posebnih zakonih določa, v koliko veljajo za Nemško Avstrijo zakoni in uredbe Nemške republike. Clen 111.: Vse pravice, ki jih je po ustavi v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel imel cesar, preidejo začasno na nemško-avstrijski državni svet in mu ostanejo dotlej, ko določt ustavodajna narodna skupščina veljavno ustavo. Clen IV.: Cesarska in kraljeva ter c. kr. ministrstva se raz-* puste. Njihove naloge in pooblastila za ozemlje Nemške Avstrije preidejo na nemško-avstrijske državne urade, ostalim narodnostniiji državam, ki so se ustanovile na ozemljji bivše avstro-ogrskq monarhije, ostanejo njihove pravice do teh ministrstev kakor tudi do državnega premoženja, ki ga ta ministrstva upravljajo. Likvidacije teh pravic odnosno tirjatev bodo na temelju mednarodnopravnih dogovorov izvedle komisije, ki naj se sestavijo iz pooblaščencev vseh prizadetih narodnostnih vlad. Clen V.: Odpravljeni so vsi zakoni in vsa zakonska določila, s katerimi se cesarju in članom cesarske rodovine priznavajo predpravice. Clen VI.: Uradniki, častniki in vojaki so odvezani prisege zvestobe do cesarja. Clen VII.: Odpravljene so vse politične predpravice. Delegacije, gosposka zbornica in dosedanji deželni zbori so odpravljeni. Clen VIII.: Imovina krone sc prevzame s posebnim zakonom. IX.: Ustavotvorna narodna skupščina se izvoli meseca januarja 1919. V nadaljnih členih se urejuje volilna pravica za narodno skupščino, za deželne, okrožne, okrajne in občinske zastope. Zakon stopi v moč z dnem razglasitve. Demobilizacija v Nemški Avstriji. Predvčerajšnja seja nemSkoavstrijskega kabinetnega sveta pod predsedstvom državnega kanclerja dr. Rennerja ie trajala ure ter se ie sporočilo, da bo celotna demobilizacija bivše avstro-ogrske armade v osmih dneh končana. — Ogrska republika. Ogrske republikanske stranke so priredile v Budimpešti veliko skupščino, na kateri sta predsednik vseučiliščni profesor Ballogyi in Jurij Nagy izvajala, da Ogrski preostaja le še možnost, da se proglasi za neodvisno republiko. Sprejeta je bita resolucija, \ v kateri se izraža, da more Ogrska dobro uspevati kot republika. Socialni dokument. Madjarsko socialno - demokratično glasilo »Nepszava« piše: » Na klopi budim-peštanskega drevoreda Tisze Kaltnana sem bral po zadnjem zasedanju ogrskega parlamenta govore nekaterih poslancev. Kot ogrski državljan sem bil zelo ponosen na to, da se godi tujim internirancem imenitno na Ogrskem, da uživajo kruh daleko znanega ogrskega gostoljubja in viteštva, da more upiti ogrska vlada - med tem ko si tolče na prsa —! Pri nas se ni skrivil interniranim tujcem niti las na glavi! Kot sem že rekel, sem se ravno tako veselil — kar pripeljejo vojaki z nasajenimi bajoneti- po trgu Tisze Kalmana tolpo ljudi raztrganih in zavitih v cape. Pilo je vse skupaj zmešano: možje, žene, otroci . . . Možje so vsled slabosti komaj šli . . . Zetie so omedlevale . . . Otroci enako . . . Ljudje, ki so bili na ulici, so jih krepčali: marsikdo jim je vlil v usta malo vode, malo mleka, malo toplega jedila. Bil je to zelo razburljiv pogled, nekaj tako vojski-sličnega, da postaja pri tem že zmerno mislečemu človeku mraz ... — »Kdo pa so oni nesrečniki in zakaj spremljajo te nedolžne, obledele, skoro sencam enake postave, vojaki z nasajenimi bajoneti?!« — sem vprašal. —• »Srbski interniranci so to!« glasil se je odgovor. — Zahvalil sem se, umolknil in premišljeval . . . Verjel sem vsemu — le temu ne, da uživajo interniranci na Ogrskem kruh daleko znanega ogrskega gostoljubja in viteštva! Položaj v Nemčiji. Iz Berlina se brzojavno poroča: Delavski in vojaški svet poroča: Kakor potrjujejo pravkar izišli jutranjiki, je v Berlinu revolucija zmagala povsodi. Radostno čustvo osvobojenja in pobratimstva napolnjuje vse prebivalstvo in razvnema tudi tiste, ki so še včeraj dvomili ter se obotavljali. Ceste nudijo povsem drugačno lice. Odpravljen je pritisk stoletnega go-spodstva. Vse mesto, državni zbor, ministrstva, vsi kraljevi gradovi, armadno vrhovno poveljstvo, policijsko predsedstvo,- vojašnice, arzenali, kolodvori, poštni in brzojavni uradi, korespondenčni urad ter velik del časopisja so v službi delavskega sveta. Ponujajo se mu brezštevilne moči, da zagotove njegovo gospodstvo. Na vseh vodilnih mestih so posle prevzeli sodrugi, delavci, vojaki, dijaki ter mladi možje in ženske. Vseh sc je polastil novi duh svobode, po kateri smo toliko časa hrepeneli. Dogodki se razvijajo rapidno. 2e na predvečer se je vedelo v podučenih krogih, kaj se bo zgodilo. Navsezgodaj so sc zglasili vojaki lovskega bataljona pii »Vorvearlsu« in so stranki zagotovili svojo brezpogojno solidarnost. Opoludne sta bila notranje mesto in zapad še polna pričakovanja ,ob dveh je ljudstvo že radostno pozdravljalo vojaške tovorne avtomobile, ki so napolnjeni z oboroženci vozili skozi mesto in imeli razvite rdeče prapore revolucije. Ko so večerniki javljali, da je cesar odstopil, ie ljudstvo odstavilo vso dinastijo. Revolucija bi morala žalovati samo za tremi žrtvami, kt so kot junaki prelili svojo kri za njen prospeh, ko ne bi nekaj častnikov nezmiselno in hudodelsko streljalo iz kraljevega gradu in dvorne konjušnice. Kako so se tam odigravali dogodki, se doslej še ne da točno povedati. Javljajo, da sc je streljalo tudi iz knjižnice in iz univerze. Dah časa se ie streljalo v okolici dvora. Ljudstvo je povsodi pokazalo, da je odločeno, braniti svojo svobodo. Avtomobil za avtomobilom vozijo, napolnjeni z oboroženci, v dvorsko okolico. Kakor se javlja, so zločinci pravkar, ob štirih ponoči, pobegnili skozi stranski iz- hod. Delavski in vojaški svet poslujeta brez prestanka. Pri »Vorvviirtsu« sc neprestano vrše važne konference. Vsak hip prihajajo vojaška vozila, da dobe potrebna navodila. Tudi pri Scherlu, čegar hišo je zasedla skupina Špartakovcov, vlada živahno vrvenje. Zal se je zaradi zavratnih napadov iz kraljevega dvora in kraljeve konjušnice število mrtvecev za nekaj žrtev pomnožilo. Streljanje je povzročilo nekaj nemira, ki pa se je polegel, ko so delavci mesto, katerega so bili osvojdi, tako hrabro branili. Nikjer niso delavci in vojaki iz rok izgubili vajeti. Javni promet se uredi. Duh skupnega podrejanja je močnejši nego strastvenost posameznika. Revolucija ie zmagala. Njena zmaga ne sme omadeževati noben protirevolucionaren atentat, noben čin razuzdanosti. — Hindenburg priznal novo vlado. Delavski in vojaški svet v Berlinu poroča: Generalfeldmaršal Hindenburg in njegov prvi generalni kvartirni mojster Groner sta delavski in vojaški svet v Kolnu zaprosila, naj pošlje v glav. stan vrhovnega poveljstva nemške armade svoje zastopstvo k važnemu posvetovanju. Predvčerajšnjim je zastopstvo tja odpotovalo. Kakor je delavski in vojaški svet informiran, sc je Hindenburg brzojavno s celo armado dal na razpolago novi vladi, da prepreči še večji kaos. Clemenceau odstopil? S Holandskega prihajajo poročila, da je francoski ministrski predsednik Clemenceau odstopil. Vzrok je baje razširjenje »boljševiškega« duha v francoski armadi. Francosko vojaštvo snuje delavske in vojaške svete, ki jih Clemenceau ni hotel priznati Po drugih vesteh, ki so seveda tudi še nepotrjene, je Clemenceau že kot ujetnik v rokah delavskih in vojaških svetov. — Cesar Viljem na Holandskem. Listu »Algeineen Handelsblad« se poroča iz Haaga, da se nizozems a vlada zaradi bivanja cesarjevega na Holandskem ne bode pritožila. Cesar Viljem je kot zasebnik v taistem položaju kakor drugi begunci na tujih tleh. Njegovo bivanje v Maastrichtu je dalo povod za živahna posvetovanja med raznimi člani kabineta in drugimi oblastmi. — Romuni v Bukovini. Iz Jassyja sc poluradno poroča: Predsednik rumunskega narodnega sveta za Bukovino je rumunsko vlado naprosil, naj pomaga Buko-vincem, ki so izročeni »boljševištvu«. Rumunska vlada je odredila, da naj se v Bukovino pošljejo obmejni stražarji ter orožniki v zadostnem številu, da sc zopet vzpostavi red. — Rumunija v vojni z Nemčijo. Madžarsko časopisje poroča iz Bukarešta: Rumunija je od 10. novembra v vojni z Nemčijo. Na Rumunskem se jo izvršila mobilizacija. Nemške oblasti zapuščajo Bukarešt. — Španski socialisti za republiko. Francosko časopisje poroča iz Madrida, da je izdala reformistična stranka na Španskem manifest, v katerem zahteva omejitev pravic krone. Ob enem zahteva manifest daleko-sežno približanje Franciji, Angliji in Italiji. Španski socialisti zahtevajo proglasitev Španske za republiko. Švica mobilizira. Švicarska brzojavna agentura poroča: Spričo splošnega notranjega in zunanjega položaja je Zvezni svet odredil takojšnjo mobilizacijo nekaterih delov 1., 3., 4., 5. in 6. divizije. Trenotno je položaj miren. — Zidovska republika v Palestini. S privoljenjem angleške jn ameriške vlade se je sestavilo za Palestino ministrstvo z ameriškim zionistom Braudeisom na čelu. Dnevne vesti. Ne dotikajte se sumljivih predmetov, ki jih vojaštvo pomeče proč! Strašna nesreča sc je pripetila v družini Franca Cergola, uslužbenca kurilnice državne železnice, stanujoč v Dravljah pri Ljubljani. Njegov najstarejši sin, 131etni Lojze, se je igral z granato, ki je bila zelo lepe oblike. Zbrana je bila vsa družina, ki ni vedela, da je to nevarna morilna tvarina. Granata se je razpočila ter raztrgala nesrečnega dečka. Dva otroka sta bila močno ranjena ter se nahajata v bolnici. Kakor nam poročajo je deklica zgubila eno oko. Drugi člani družino so vsi ranjeni. Starši pazite na otroke! —r Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske v času od 27. oktobra do 2. novembra 1918. Novorojencev je bilo 16, mrtvorojenec 1; umrlo je 53 oseb, in sicer 33 domačinov in 20 tujcev. Za tifuzom ie umrl I lujec, za grižo 1 tujec, za vratico 1 tujec, za jetiko 4 osebe (med njimi 2 tujca); za različnimi boleznimi 24 oseb, za pljučnico 10 oseb, za influenco 11, za malarijo 1 oseba. Za kužnimi boleznimi ie obolelo: za tifuzom 1 tuiec, za grižo 1 tujec, za vratico 1 tujec. — Slovenska trgovska šola. Redni pouk se prične v pondeljek, dne 18. novembra. Ravnateljstvo. — Na upravno sodišče naslovljene pritožbe je vlagati pri tisti inštanci, ki je v dotični pravni zadevi nazadnje odločevala. Ako gre pritožba zoper odločbo kakega ministrstva, jo je vložiti pri Narodni vladi SHS v Ljubljani. Glede roka za vlaganje pritožb na upravno sodišče sc odreja, da se doba od 1. do vštetega 20. novembra 1918 ne šteje v ta rok. »Potrdila o potrebi« zaznamovana z »B« in »C« glede oblačitev in obutev prebivalstva, se odpravljajo. Trgovci in obrtniki smejo v teh odredbah navedeno blago odslej prodajati brez potrdil o potrebi. Izvzeto je le ono blago, ki ga dopošilja Deželna poslovalnica za oblačila določenim trgovcem, da ga oddajajo na potrdila »A«, ter ona obutev, ki jo čevljarji izdelajo iz usnja, izvirajočega iz Razdeljevalnice usnja trgovske in obrtniške zbornice. Na potrdilih za čevlje iz usnja zbornične Razdeljevalnice je na vidnem mestu označiti, da gre za čevlje iz usnja te razdeljevalnice. — Zadnja dva tedna so prespale na neki ljubljanski ljudski Šoli čestite sestre-učiteljice, kajti pred nekaj dne- vi so učenke prepevale — cesarsko pesem. Blagor tem pokojnim učiteljskim dušicam, ki ne čitajo nobenih časopisov, ampak mirno čepe za zidovi, ločene od hrumečega sveta. —■ Naredbe poverjeništva za kmetijštvo. Naredbe prejšnje avstrijske vlade, ki se tiče zasege in oddaje prediva in s katero se omejuje uporabo za domačo potrebo, se s tem razveljavi. Naredba prejšnje avstrijske vlade, ki se tiče zasege lanenega semena in s katero se omejuje mletev in izdelava lanenega olja, se s tem razveljavi. Odslej je mletev lanu in drugega oljnega semena dovoljena. Naredba prejšnje avstrijske vlade, ki se tiče zasegg sirove ovčje volne je razveljavljena. Vodstvo civilnega veterinarskega oddelka poverjeništva za kmetijstvo je izročeno bivšemu c. kr. vladnemu svetniku Ivanu Mundi. Voditelj civilnega veterinarskega oddelka vrši vse posle glede živinozdravstva v območju vlade SHS; njemu so podrejeni vsi državni živinozdravniki m sc je glede vseh živinozdravniških vprašanj obračati na veterinarski oddelek, poverjeništva zia1.k,n.e‘‘1(ft^°L|nt. posluje v prejšnjem veterinarskem oddc u us vlado v Ljubljani, na Erjavčevi cesti — Tuji podaniki. Odlog op. št. 1074 Narodnega vje-ea Narodno vječe dovoljuje začasno vsem podanikom uemške-avstrijske in ogrske države svoboden prehod preko mej države SHS. Omenjenim tujim podanikom se tem potom jamči osebna varnost in varnost njihovega privatnega imetja. Pravica za izstavljanje prehodnic pripada štacijskim vojnim zapovedništvom. Ta odredba se ima proglasiti v vednost in ravnanje vsem štacijskim in kolodvorskim poveljništvom ter krajevnim odborom Narodnega sveta. — Narodna vlada SHS 2. vojnega odseka v Ljubljani. — ‘Nagrada za konje. V ljubljanski okolici se klati izredno mnogo konj brez gospodarjev. Zdaj poživlja poveljstvo Nušakove vojašnice v Trnovem vojake in civiliste, naj love te konje in izročajo omenjenemu poveljstvu proti nagradi 1 K za vsakega konja. »Edinost« v Trstu še zmerom izhaja, ali ker je poštni promet ustavljen, je list na Krasu jako težko dobiti. — Koroški denar. Koroški Nemci so sklenili izdati poseben deželni denar. Narodna vlada SHS v Ljubljani je svojemu komisarju Smoleju v Celovcu naročila, da protestira proti izdaji takega deželnega denarja, kateremu ne priznavamo nobene valute za kraje bodoče Jugoslavije in sicer tudi na Koroškem ne. —• Gorski strelski polk štev. 2, ki se je bojeval ob Piavi, je deloma predvčerajšnjim, deloma včeraj prispel iz Gorice skozi Idrijo in Vrhniko v Ljubljano. Med potoma so se vojaki skoraj popolnoma razkropili na vse strani po domovini. — Svarilo pred nakupom iti prikrivanjem vojaške živine. Javnosti se daje na znanje, da je vsa živina, ki jo pelje s fronte vračajoče se vojaštvo preko 'ozemlja države SHS last Narodne vlade in da sme s to živino, ki je zasežena, razpolagati edinole Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani (prej: Deželno mesto za vnovčeva-nje živine), ki je podrejena oddelku Narodne vlade za prehrano. Kdor bi od kakega vojaka ali od koga drugega kupil tako živino, se bo kazenskim potom zasledoval in, če ne prej, takrat, ko nastopijo količkaj redne razmere klical na odgovor. Kupnina za tako živino je popolnoma izgubljena, ker je živina neppstavnim potom pridobljena. Kdor bi pa živino, ki jo vojaštvo samo sebi prepusti, tihotapil in jo skrival, je tudi kaznjiv. Zato se poživljajo vsi državljani, da ne nakupujejo ali tihotapsko skrivajo take živine, marveč oddajo takoj ali zaupniku dotičnega oktaja ali pa županstvu proti potrdilu. — Smrkavi konji na Kranjskem. Neka narodna straža je zajela med Logatcem in Preserjem večji transport smrkavih in smrkavosti sumljivih konj, ki je bil potein razpuščen. Vsled tega je nastopila velika nevarnost, da se ta strahovita konjska bolezen razširi. Vsak sumljiv slučaj naj sc tedaj nemudoma naznani okrajnemu glavarstvu. Znamenja te bolezni so: močan smrkelj, trde med-čeljuste žleze in ugnjide na kožni površini. Konjska smrkavost je tudi silno nevarna za ljudi. — Poverjenik za poljedeljstvo: Prelat Kalan. — Prisvojite si konje! Po naših krajih, osobito v okolici Logatca, Brezovice, Ljubljane in ob cesti do Celja letajo na okoli konji, ki jih je pustila bivša avstro-ogrska armada. Obstoja nevarnost, da ti konji poginejo, ter tako celo okolico pokrijejo z mrhovino, kar bi povzročilo zelo nevarne epidemije. Zato se vsakdo pooblašča, da si te okoli letajoče konje prisvoji proti neznatni odškodnini in jih smatra kot lastno imovino. Javiti pa mora prejem županstvu. Država mu jih pozneje ne bo odvzela. Sicer naj se konji polovc, odvedejo na hrvatsko mejo in tam prodajo, ker tudi Hrvatom primanjkuje konj. — Oddaja plemenskih kobil. Priznano dobrim konje-rejcem se bodo v kratkem oddajale lepe plemenske kobile: Pogoji: Pievzemnik se zaveže, da bo dal kobilo trikrat plemeniti, potem postane kobila njegova lastnina. Podrobno pogoje izve reflektant pri ritmojstru Teuberju v Ljubljani, Ni,sakova vojašnica. Na ta naslov naj se pošiljajo za sedaj vse prijave in želje glede pasme. Vso muki naj so pošiljajo v Nušakovo vojašnico k ritmojstru Teuberju, ki je prevzel zbiro tega vprežnega materijala za kraško ozemlje, lo navodilo naj vpo-štvajo vsa poveljstva, ki imajo zbirališče konj itd. -- Hlevi za konje. Vsa županstva in zasebniki se prosijo, da nemudoma naznanijo Franu Krapežu, kavar-narju v Ljubljani, vse prazne večje hleve, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za konje v slučaju slabega vremena. Tozadevne infoimacije so nujne, ker je zima pred durmi- -- Neprijazno gospodarstvo Italijanov. V Nabrežini, ki so jo italijanske čete zasedle, so razorožili Italijani jugoslovansko vojaštvo in razpustili okrajni Naro m o -bor. Blago, poprej erarična last, so zaplenili, me prc i-valstvom pa so začeli rekvirirati. Tako ravnanje gotovo ni v prid medsebojnemu prijateljstvu met naio Zdravstvena naredba za odpuščeno vojake. O priliki povratka čet s fronte grozi nevarnost, da se me.: prebivalstvo zanesejo nalezljive bolezni. Radi tega sc zaukaže, da se ima vsak vojak in sploh vsak pripadnik armade podvreči natančni zdravniški preiskavi. Vojaki, ki so še v zvezi svojih kadrov, se imajo preiskati pri teh in šele pustiti domov, ko se izkaže, da so zdravi in prosti nalezljivih bolezni. Zdravnik ima na vojaški **pust" niči lastnoročno potrditi, da je dotičnika preiskal in 1 nj našel nikake nalezljive bolezni. Glede voiakov, . že odšli domov, pa imajo Županstva ukreniti, a t pn bližnjim okrožnem ali okrajnem zdravniku nemudoma podv žejo zdravniški preiskavi, ki se ima uivno tako po- / trditi na voj. dokumentih. Za nalezljivimi boleznimi obolele, naj si bodo še v voj. službi ali že doma, je takoj oddati v pristojno bolnišnico za toliko časa, da ozdravijo, ozir., da ne morejo več- prenesti bolezni. Pomožne ženske moči. ki so bile zaposlene pri armadi, se imajo isto-taJto podvreči zdravniški preiskavi, ker bi se sicer ne stneio »prejeti v nobeno službo. Vsem tem vojaškim uradnicam in uslužbenkam se torej naroča, da se pri zdravniki! svojega zaupanja podvržejo preiskavi in dajo izstavrti travniško spričevalo. — Poverjenik: Dr. Brejc 1. r. • Nemštvo na naših šolah. Na kako trhlih nogah stoji nemštvo, se kaže sedaj, ko je prenehal nemški pritisk. Starši, ki so prej zapisali svoje sinove za Ncmce, n. pr. na tukajšnji realki, prihajajo zdaj in izjavljajo željo za p-estop v slovenske oddelke. Ce gre po pravici, bodo nemške šole kmalu prazne, ker je v njih le malenkostno število pravih Nemcev. Pravim Nemcem ne kratimo nemškega pouka, slovenski otroci pa spadajo v slovenske šole. -- Poštni promet. Generalno ravnateljstvo Nemške Avstrije sporoča, da je v sporazumu z Narodno vlado SHS odslej poštni promet z Nemško Avstrijo zopet odprt. — Poštni in brzojavni urad SHS. ■ Sožalje zaradi Adlerjeve Smrti. Nemški poslanik grof Wedel je bil včeraj v državnem uradu za zunanje zadeve na posetu, da izrazi nemško-avstrijski vladi ofi-cielno sožalje nemške vlade ter svoje osebno sočustvovanje zaradi smrti državnega tajnika za zunanje z&deve dr. Viktorja Adlerja. Shodi. Na Zidanem mostu se vrši v nedeljo dne 17. novembra 1918 ob 2. popoldne shod v hotelu g. Juvančiča. Na dnevnem redu je ustanovitev politične organizacije in volitev delavskega $veta. Udeležite se važnega shoda! Pri-praviino se za na boj za svoje pravice! Dopisi. lzvoščki, ali poznate tarife? Prejeli smo naslednji dopis: Ako me ne vara spomin, so predložili svoj čas ljubljanski izvoščki vožne tarife v potrdilo pristojnim oblastem. Ne vem, so-li bile sprejeti ali ne, zna.io pa mi je, da izvoščki nesramno odirajo občinstvo in rad bi vedel, imajo-ii to pravico ali ne. Pred kratkim sem si najel enega izmed izvoščkov, da .ie peljal neko bolno osebo od stojišča pred »Slonom« do tlizabetne ceste, za kar mi je računal 20 kron. To je vendar že prenesramno izkoriščanje občinstva. In to ni edini slučaj, ki ga poznani. Kaj poreče k temu mestni magistrat kot obrtna oblast? Dobro bi bilo, ako se izvoščke naknadno pouči o dovoljenih maksimalnih tarif ih, da ne bodo svojevoljno odiraii ljudi. Oseba izvoščka je znana in priče so tudi na lazpolago. T. Iz Trbovelj. Z velikim veseljem je tudi tukajšnje ljudstvo sprejelo oklic Narodnega vječa SHS, v katerem naznanja, da je svobodna Jugoslavija priznana in da se obhaja narodni praznik v znamenje osvoboditve izpod tisočletnega robskega jarma. Dne 25. oktobra smo izvolili Krajevni narodni svet, pri katerem je naša stranka zastopana po petih članih, in sicer so bili izvoljeni za Trbovlje sodrugi Ignacij Sittar, Florijan Majdič, Dominik Kokolj (za namestnika teh pa Jakob Klenovšek), za Hrastnik Karel Malovrh in Ivan Jazbec. Načelnik krajevnega sveta je bivši župan Vodušek, njegov namestnik Pa sodr. Sittar. Ali ker je naša občina jako velika, se je sklenilo ustanoviti takozvane pododseke, ki bi v slučaju obilega posla imeli pravico, pritegniti v svoj delokrog tudi posamezne politične stranke. Narodni praznik smo obhajali 29. oktobra z enako veličastnostjo kakor navadno prvi majnik. Manifestantje so se zbrali na dvo-išču »Delavskega doma«, na katerem je ponosno vihrala rdeča zastava. • Pred odhodom je bolehni sodr. Sittar imel raz balkon svojega stanovanja kratek, a pomemben govor. Spominjal se je naših preganjanj in neznosnih razme.-, ki so nas tlačile k tlom. Svoj govor je zaključil z vzklikom: »Živela demokratična Jugoslavija!« nakar se mn jc odzvalo ljudstvo: »Živela republika! Živio Wilson! Proč z Viljemom!« Nato se je sprevod, v katerem smo videli naenkrat tudi naše stare nasprotnike in hvalisavce policijske Avstrije, vil po cesti do Pitnar-ieve hiše in potem na trg v Trbovlje. Tu sta govorila bivši župan Vodušek, župnik Casl, ki se je nenadoma iz /'a^r‘z°nes'a reakciionarca prelevil v navdušenega be-st. Jl|s°slavije, in g. Osat. bivši uradnik na tukaj- 11,1 *.e CZnic>- Po končanih govorih so naši vrli rdečkarji zapeli marseiie20 ,cpo našo domovino, delavska godba pod vodstvoni res marljivega St. Kolenca pa je zdsviiaa na. e svobodne himne. Nato so se manifestantje mirno razšli. Črna. Prejeli sm0 naslednji dopis: Alojziju Potočniku, po domače Jedlov5„n najstrašnejša vojna, ki je kdaj mesarila človeštvo. Upam, da se jc na današnji dogodkov polni predpoldan končala poslednja vseli vojen. (Dolgotrajno pritrjevanje). Zdaj ni časa govoriti. Naša srca so prepolna hvaležnosti, ki zanjo ni besed. Zato predlagam, da naj se seja odloži, da se v cerkvi Bogu zahvalimo za rešitev iz velike nevarnosti. — Asquith je izrazil prepričanje, da se na temelju pogojev za premirje vojna ne bo zopet začela. Tudi on je izrazil mnenje, da je svet stopil v dobo, v kateri ne bo nobene vojne več. Nato so poslanci v slovesnem sprevodu odšli v cerkev. Zadnja seja avstrijskega parlamenta. Dunaj, 12. novembra. (K. u.) Pred napol praznimi klopmi je predsednik dr. Gross ob četrt na 12. otvoril sejo. Najprej je govoril žalnico za umrlim poslancem dr. Adlerjem. Poslanci so govor poslušali stoje. Nato je predsednik dr. Gross izvajal: Ko se je pred nekako poldrugim letom zbornica po daljšem premoru zopet sestala, je prebivalstvo, je vsakdo izmed nas pričakoval, da bode njeno delo plodonosno. Kakor si moramo priznati, sc te nade niso izpolnile. Ze v prvi seji dne 30. maja preteklega leta so se v zbornici podale nekatere deklaracije, ki so kazale stremljenje po državni osvojitvi. Tako je prišlo, da se je v tej zbornici omoti! pogled za velike skupne zadeve, da so razprave v tej zbornici bile napolnjene z narodnostnimi boji in da se združenje vseh sil, ki bi v tej strašni vojni bilo tako nujno potrebno, n; moglo posrečiti. Debate, ki smo jih tukaj doživeli tekom prejšnjega meseca, so že bile predigra k razpadu Avstrije. Pa tudi tedaj še sem bil preverjen, in je bilo z menoj vred preverjenih mnogo drugih, da čakajo to zbornico še važne in velike naloge, da bode zbornica na miren način izvedla delitev starega cesarstva in da bo zakonske ukrepe za tako delitev izvajala na ustavni način. Med tem pa so se razmere hipoma izprevrgle. Sedaj moramo računati s tem, da Avstrija v resnici razpade, da stopi na njeno mesto nekaj narodnostnih držav ter da si narodi starega cesarstva danes stoje sovražno, deloma celo oboroženi nasproti. Zbornica danes pač ne more-vršiti nobene naloge več. Na njeno mesto so stopili razni narodni zbori, zlasti za nas pripadnike Nemške Avstrije provizorično nemška narodna skupščina, ki ie deloma to zbornico že vzela v posest. Naloga te skupščine je Nen;-ško Avstrijo iz konstitucionalne monarhije prevesti v republiko. Njena velika naloga je, skrbeti za bodočnost našega naroda. Naj bi se ji ta naloga posrečila na srečo naše domovine. Danes ne bi imelo nikakega smisla tudi le markirati nadaljna poredovanja te zbornice. Najumest-nejše bi znabiti bilo, da se sami razpustimo. Toda za to nam avstrijska ustava, ki ie za nas še vedno veljavna, ne nudi nobenega sredstva. Toraj nam ne preostane nič drugega, ntgo da zbornične seje odložimo. Dovoljujem si torej staviti predlog, da visoka zbornica skleni konec današnje seje, ne da bi označila dan prihodnje seje. — Predlog se je sprejel in seja se je zaključila. Češke čete zasedejo Slovaško. Praga, 12. novembra. V nedeljo je odšel iz Prage v polni bojni opremi slavnozhani 28. pehottli polk, da zasede odrejene kraje in mesta. Predvsem ima nalogo, da okupira Požun in Košiče. Polk šteje 5000 mož. Čehi na-mravajo poslati na Slovaško v celem kakih 30.000 mo/., ki bodo po njihovem prepričanju popolnoma zadostovali, da dobe v svojo oblast vso Slovaško. Vojna med Češko-slovaško državo in Ogrsko? Budimpešta, 12. novembra. (K. u.) Ministrski predsednik se je napratn sotrudniku »Deli Hirlapa« izrazil takole: Vladin program je bil od prve minute njenega poslovanja ta, da naj se sklene mir na podlagi Wil-sonovih načel. Ko smo z generalom Franchetoni sklenili pogodbo za premirje, vsebujočo tako težke pogoje, nam je pred očini le bdel smoter, da čim prej sklenemo mir. Če nam sedaj v deželo prihajajo češke čete, mora uvideti vsakdo, da je do neba kričeča krivica, ki se ne more označiti drugače nego navaden vlom. Vlada se je zato v okrožni brzojavki obrnila do vseh narodov sveta in jim naznanila, da zasedajo Čehi v nasprotju s poveljem, da se mora orožje položiti, in očitno kršeč z e»-teritU sklenjeno pogodbo za premirje, z oboroženo silo ozemlje, ki so v njem nastanjeni sami Madžari. Ne moremo s prekrižanimi rokami gledati, kako pohajajo po ogrskem ozemlju Čehi. Branimo svojo deželo z oboroženo silo zoper vsak mednarodno pravo kršeči napad iti bomo teni štrafunskim tolpam nasproti stopili z orožjem. —- Kakor pripominja list, je šef kabineta prejel vest, da so že odposlani ogrski vojaški oddelki, ki naj preprečijo prodiranje iregularnih čeških tolp. Nemško-avstrijska republika. Dunaj, 12. novembra. (K. u.) Predsednik dr. Dittg-liofer je imel globoko občuten žalni govor za umrlim državnim tajnikom dr. A d 1 c r j c m. Po prečitanju došlih vlog se je po poročilu dr. R c n n e r j a v vseh branjih soglasno sprejel zakonski načrt o proglasitvi Nemške Avstrije za republiko in o njeni priklopitvi k Nemški republiki. Sklenilo se je naznanilo nemško-avstrijskemu narodu. Predsednik je predlagal, naj sc seja prekine, da se more pred parlamentom čakajočemu ljudstvu naznaniti sprejeti sklep. Nato se jc seja prekinila. Potem, ko se je seja zopet otvorila. se je začela razprava o pred- losih, da naj še ustanovi državni zakonik. Ko je o tej predlogi poročal državni notar dr. Sylvcster, je predsednik dr. Dinghoier sejo prekinil, rekoč: Kakor sc mi je sporočilo, se vrši napad na parlament, v katerega streljajo. Prekinjam sejo. Zborovalcev se je polastila velikanska razburjenost. Ob petih se je seja nadaljevala. Predlog, da naj se zakoni in naredbe objavljajo v državnem zakoniku, zakonski načrt o nemško-avstrijskem državljanskem pravu kakor tudi drugi načrti in predlogi so se odkazali pristojnim odsekom. Koncem seje je predsednik izjavil: Današnja seja se je izvršila na nenavaden način. Ipak smo rešili ves dnevni red in smo s tein pokazali, da smo trdno odločeni, izvršiti svojo težavno nalogo. Pripoveduje se mi, da se z raznih strani zatrjuje, da se je streljalo iz parlamenta. Čutim dolžnost ugotoviti, da to ni res. da iz parlamenta ni bil oddan niti en sam strel ne. Prihodnja seja v četrtek popoldne. Na dnevnem redu je predlog o amnestiji. Zcpcr protirevolucijo. Dunaj, 12. novembra. (K. u.) Včeraj popoldne je Narodna obrana ter druge garde zasedle dunajsko vojaško poveljstvo, bivše vojno ministrstvo, cesarski dvorec ter Schonbrunski grad. Kakor poročajo listi, se ie zasedba izvedla v sporazumu z državnim uradom za vojaštvo, ker so se bile razširile vesti, da se pripravlja monarhistična protirevolucija. Zasedba imenovanih poslopij ni napravila posebnega vtisa. Samo pred vojaškim poveljstvom se je nabrala večja množica ljudi? ki je jela radostno vikati, ko so dvojnega orla nad vratmi poveljstva zagrnili in razobesili rdeči prapor. Cestno lice ni bilo ne snoči, ne danes zjutraj izpremenieno. Nemška vlada Brantfiiga. Berlin, 12. novembra. (K. u.) Zastopniki obeh socialno demokratskih strank so s posredovanjem nemškega poslaništva v Stockholmu poslali švedskemu poslancu Brantingu nastopno brzojavko: Cenjeni sodrug! Novo sestavljena socialnodemokratska nemška vlada je sprejela ententine pogoje za premirje, da so krvoprelitje no podaljša tudi ne za eno samo uro. Mi socialisti obeh doslej ločenih, zdaj pa v delovanju za mir združenih so-cialnodemokraških strank se do proletarcev vseh dežel obračamo z nastopnim apelom: Kar so zahtevali voditelji entente, deloma ne služi samo varstvu zoper obnovitev sovražnosti, ki je itak izključena, potem ko je upor revolucionarnega delavstva in vojaštva strmoglavil vojaško oblast; nekateri sijajni pogoji marveč ogrožajo fizično eksistenco osvobojenega, miru željnega nemškega ljudstva. Blokada naj se nadaljuje, Nemčija naj prehranjuje posadne čete ententnih držav, odda pa naj velik del svojih prevoznih pomočkov, lokomotiv, železniških voz in avtomobilov. Vsa ta prevozna sredstva so nepogrešljiva za reden, hiter odvoz čet in za vzdržava-nje ljudske prehrane. Ce se nam vzamejo, bi se prehranjevalne težkoče povečale do neznosnosti in smrt vsled lakote bi ogrožala neštete nedolžne ženske, otroke in bolnike. Dan osvobojenja in miru ne sme biti dan moritev milijonov prebivalstva. Sporazum in bratsko čustvovanje narodov se ne morejo uresničiti, če naj koncu bojevanja z orožjem sledi stradalna vojna’ zoper neob-oroženco in take, ki se ne morejo braniti. Pozivamo so-druge zoper Nemčijo aliiranih dežela, da naj svoj glas povzdignejo hkrati z nami. Do Vas, čislani sodrug Bran-ting, se obračamo s prošnjo, da ta naš apel sporočite internacionali. — Edvard Bernstein, Oskar Colm, Karel Kautsky, Herman Molkenbuhr, Herman Miiller, Vilicm Pfannkuch. Politični kabinet za Prusko. Berlin, 12. novembra. (K. u.) Kakor poroča »Vor-viirts«, je izvrševalni svet delavskega in vojaškega sveta za člane političnega kabineta za Prusko imenoval nastopne sodruge: Pavla Hirscha in Henrika Strobla kot predsednika, Otona Brauna, Evgena Ernsta in Adolfa Hoffmanna kot člane. Šesti član še ni imenovan. Posle dosedanjega poljedelskega ministrstva bosta opravljala sodruga Oton Braun in Adolf Hofer, posle notranje uprave sodruga Pavel Hirsch in Emil Eichhorn, posle veliko-berolinske policije bo opravljal sodrug Evgen Ernst, posle dosedanjega finančnega ministrstva sodrug Albert Siidekum, posle ministrstva za bogočastje bosta vodila sodruga Adoli Hoffmanu in Konrad HSnisch. Izpopolnitev vlade se izvrši v najkrajšem času. Nemčiji predlaga takojšnja mirovna pogajanja. Berlin, 12. novembra. (K. u.) VVolffov urad javlja: Nemška vlada je s posredovanjem švicarske vlade vladi Zedinjenih držav poslala nastopno noto: Premirje jo sklenjeno. Nemška vlada prosi predsednika Zedinjenih držav ameriških, da blagovoli uvesti začetek mirovnih pogajanj. Da sc stvar pospeši, predlaga, naj bi se najprej sklenil preliminarni mir. Prosi obvestila, kje in kdaj bi se mogla začeti pogajanja. Ker preti pomanjkanje živil, polaga nemška vlada posebno važnost na takojšen začetek pogajanj. --- Podpisal: Soli, državni tajnik za zunanje zadeve. Dogodki v Nemčiji. Berlin, 12. novembra. (K. u.) Kakor poročajo listi je odtlej, ko se je v Potsdamu ustanovil delavski in vojaški svet. Nova Palača v varstvu delavskega in voja- škega sveta. Cesarica, prestolonaslednica ter ostale princezinje z otroci so tam popolnoma na varnem. Cesarica je zastopniku vojaškega sveta izrazila zahvdlo za dosedanjo zaščito. Berlin, 12. novembra. Na Saškem in Virtember- • škent in Hessenskem so proglašene republike. Z gradu saškega kralja, ki je odstavljen, vihra rdeča zastava. Zadnje italijansko vojno poročilo. Dunaj, 12. novembra. (K. u.) Poročilo italijanskega generalnega štaba od 11. t. nt.: Naše čete so dospelo do Brenner.ia. Seštevanje ujetnikov in uplenjenega topovskega materijala iz bitke od 24. oktobra do 8. no-vmbra ob 3. uri popoldne še ni končano. Doslej smo mogli našteti 10.658 častnikov, 416.116 mož ter 6818 topov. Ker se je premirje z Nemčijo podpisalo, so se vojne operacije danes ustavile na vsej fronti. Nemški vojaški svet v Varšavi. Varšava, 12. novembra. (K. u.) V nedeljo se je tukaj vršilo prvo zborovanje nemškega vojaškega sveta. Sklenilo se je z brigadirjem Pilsudskim začeti pogajanja. Pilsudski je prišel na zborovanje ter izjavil, da namerava nemške vojake vzeti v zaščito. — Nemški vojaški svet je zasedel uredništvo lista »Deutsche VVarschauer Zeitung« ter izdaja ta list kot svoje glasilo. Sovražnosti na zapadni fronti ustavljene. Berlin, 12. novembra. (Uradno.) Ker je pogodba za premirje podpisana, so se danes opoldne na vseh frontnih delih ustavile sovražnosti. Socialno reforme v Švici. C u r i h , 12. novembra. (K. u.) Švicarska brzojavna agentura poroča: Vladni svet je v današnji seji kanton-skega sveta izjavil, da so trije njegovi člani pripravljeni odstopiti in da namerava izvesti socialne reforme. Pašič v Belgradu. Belgrad, 12. novembra. Srbski ministrski predsednik Nikola Pašič je s tremi člani srbske vlade prispel v Belgrad. Entcntno brodovje pred Carigradom. Pariz, 12. novembra. (»Agence Havas«), Ena francoska in ena angleška torpedovka sta 10. t. m. pripluli v Dardanele, da se zasidrata pred Carigradom. Aprovizacija. Gg. načelniki krušnih komisij se vabilo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se viši v četrtek dne 14. t. ni. ob 5. uri popoldne v mestni posvetovalnici. Krušne komisije bodo uradovale v petek dne 15. t. m. od 8. do pol ene ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za premog. Krompir za krmo. Mestna aprovizacija je prevzela nekaj slabše kakovosti krompirja, kateri je le za krnit živino poraben. Kdor ga želi. naj pride ponj v sredo, dne 13. t. m. od 8. do 6. ure dopoldne k Miihleisnu na Dunajski cesti. Sladkor in kavinajt mešanica za II.. III. in IV. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami II., III. in IV. uradniške skupine prejmejo sladkor in kavino mešanico v četrtek, dne 14. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: II. uradniška skupina od 8. do 9. ure dopoldne, III. uradniška skupina od 9. do 10. ure, IV. uradniška skupina od 10. do II. ure. Stranka dobi za vsako osebo pol litra sladkorja in četrt kg kavine mešanice, kar stane 2 K 50 vin. Premogovne karte se bodo izdajale po sledečem redu. Vsaka stranka, ki hoče dobili izkaznice za premog, mora predložiti v petek pri krušni komisiji pravilno izpolnjeno vprašalno polo, katero mora podpisati tudi hišni gospodar ali njegov namestnik. V vprašalne pole se smejo vpisati le tiste peči in štedilniki, ki se nahajajo v stanovanjskih prostorih stranke, n e pa peči in štedilniki, ki se nahajajo v delavnicah, pisarnah, trgovinah in drugih obrtnih prostorih itd., katere ne rabijo stranke hkrati tudi za stanovanje. Zavodi sploh ne dobe izkaznic za premog. Vsaka stranka, ki je najela stanovanje od hišnega gospodarja in ki je predložila pravilno izpolnjeno vprašalno polo dobi eno vijoletno izkaznico za štedilnik in bele izkaznice za peči. Izkaznice za štedilnike dobi vsaka stranka za-se le eno, ako kuha na njem svojo hrano. Razen tega dobi eno izkaznico za štedilnik za podnajemnika, ako isti kuhajo sami hrano in ako to lastnoročno potrdi hišni gospodar v vprašalni poli. Več kakor dve izkaznici za kuho se ne sme izdati za nobeden štedilnik, četudi bi bilo več podnajemnikov. V tem slučaju si morajo podnajemniki razdeliti med seboj premog, ki ga dobe na eno izkaznico za štedilnik. Izkaznice za peči dobi vsaka stranka zase po eno za vsako peč, vendar pa ne več kot tri izkaznice za peči, četudi bi imela v svojem stanovanju, ki ga rabi izključno zase, več kakor tri peči. Razentega dobi po eno izkaznico za vsako peč, ki se nahaja v sobah, katere rabijo podnajemniki izključno zase, in ako se izkaznice za dotične peči že niso izdale hišni stranki sami. Podnajemnikom samim se izkaznice sploh ne bodo izdajale, temveč za celo stanovanje strankam, ki je najela stanovanje od hišnega lastnika. Če se izseli kaka stranka ali podnajemnik, se morajo dotične izkaznice za premog oddati takoj hišnemu gospodarju, oziroma njegovemu namestniku, ki jih mora takoj izročiit novi priseljeni stranki, oziroma podnajemniku. Če pa teh ni, morajo .hišni gospodarji, oziroma njih namestniki, vse izkaznice takoj vrniti mestnemu magistratu, za kar so osebno odgovorni. Prestopki se bodo najstrožje kaznovali. Za zamujene izkaznice za živila se ne izdata novih. Vsak naj pravočasno kupi blago sicer naj škodo sam sebi pripiše. Razno. * Razprava, ki se ne bo vršila. Dne 16. ju lija t. 1. je bila na Dunaju v vojaških zaporih nastala radi lakote revolta. 140 arestantov je udrlo iz zaporov in povzročilo okoli 14.000 K škode. Sedaj se je imela vršiti pred divizijsko sodnijo kazenska razprava proti tem upornikom, ali do razprave ne bo prišlo, ker polovica jetnikov je ušla, polovico pa so morali izpustiti, ker jim nimajo dati kaj jesti. Odgovori uredništva: Jan. R, v T. 1. Naročila na Žepni koledar sprejema tudi uprava našega »Naprejn*.. 2. Da. 3. Ne. 4. No. — Karol O. V J. Obrnite se na strokovno tajništvo v Ljubljani (Viktor Zore, Šelenburgova ul. 6). Železničarsko tajništvo ie sedaj v Trstu, Delavski Dom. Istotam uraduje kovinarski tajnik sodrug Ignac Mihevc. Rudarji imajo tajništvo v Trbovljah; tajniške posle opravlja sodrug Ign. Sitter. -- Alojzij K. v. C. 1. Program jugoslovanske socialno demokratične stranke je v glavnem enak onemu nemške, češke, poljske itd. Izhaja iz tzv. Erfurtskega programa. 2. Član stranke postane lahko vsak, kdor prizna program ter vstopi v*-stranko. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Peteian. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Mesarje išče Vnoveevalnica za živino v Ljubljani proti dobri plači in hrani. Nastopiti bi bilo službo takoj. Zglasiti se je v tovarni Andretto na Viču ali pa v našem uradu na Turjaškem trgu št. 1. ____________________ Hlapci h konjem in dekle za moižo krav na pristavo Zelen hrib pri dolenjskem kolodvoru išče Vnovčevalnica za živino v Ljubljani. Plača in hrana prav dobra. Nastopiti bi bilo službo takoj. Zglasiti se je pri oskrbništvu na Zelenem hribu ali v uradu na Turjaškem Trgu St. t, I. nadstropje. Št. 15.2 Razglas. Z vojaštvom, ki prihaja z laškega bojišča, hodi veliko število stekline sumljivih psov. Vsled tega preti nevarnost, da bi se ta ne le za živali, ampak tudi za ljudi zelo nevarna kužna bolezen po deželi razširila. . . Posestniki psov se radi tega zdravstveno stanje svojih psov st g * rttjejo in vsak slučaj suntljivega obokn a nemudoma naznanijo mestnemu magistratu. Z ozirom na nastale izjemne razmere za-ukazuje mestni magistrat na podlagi odredbe narodne vlade SHS. v Ljubljani z dne 6. no- vembra 1018, št. 36.284, da se morajo vsi psi v mestnem okolišu voditi na vrvicah ali pa opremiti z nagobčniki, ki zabranjujejo grizenje. Mestni konjač ima nalog, da v e pse, ki prosto letajo po mestu, polovi in uniči. Prestopki tega razglasa kaznovali se bodo po kazenskih predpisih zakona o živalskih " n i h boleznih. Mestni magistrat ljubljanski, a n n v p i n bra 1 •) 1 S.