Leto LXX1. št. 10* Ljualjaaa, četrtek 12. maja l«St Din «-: st a Dir Z. Ob lOU mff A Um 3*5u. oa 1UO oo 3*10 trm a L>us a. ver p tnaeratl peOt *rsLa Du. 4-—» ropuat pc dogovoru mseratru davek poseoej — »Stovenafc) Narod« v-ija mm6w v Jueoaiaviji Din 12.—. z* tno»m?tvo Dm Z5 — Kokoptsi te oe vračajo LJUBLJANA, Kmfl jeva attoa Mev. 6 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-28 in 31-36 Fodruanice: MARIBOR, Stroasmayerjeva 3b — NOVO MKSTO, L.jubljanatea c, telefon »t. 26 — CELJE, cel jako uredništvo: Strossmaverjeva ollca 1, telefon ftt. «6, podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon ŠL 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. arairilnioa v Ljubljani št. 10.351 Novi diplomatski načrti: Rim in Berlin za pakt velesil Nemčija in Italija pri s ta ne ta na zbUžanje s Francifo in Anglijo, če se priznajo življenjski interesi, ki sta jih na rimskem sestanka določila Hit ler in Mnssottni BERLIN maja br V okolici n«m-zunaiijN-c-* ministra zatrjujejo da se ra/eovori. ki m> iih imeli \ Rimu Hitler M ^ lin« ter Ribhentrop in srof Ciano. nanašali % prvi vr«ti na osnovanje pakta Utrih %el«-*il to k Nemčije n Italije na eni trr Francije in Anglije na druf i M rani Nemški in italijanski državniki <*> prHIi. kakor aa-tr jujrja* kerlirrski kroei do prepričan i i da je **dan ji trenutek usoden, da stri upravi t>«*ku> /HI t sanja med obema blokoma, to ie med osjo Rim—Berlin -angleško antanto Dalu zatrjujejo v berlinskih krogih, da je med Italijo in Nemčijo doseženo popolno - •_J«i*j*- glede načel, na katerih naj bi -lonel pakt štirih velesil in da se bosta v tem pogledu Rim in Berlin dosledno ■■Hpirala. Po teh informacijah je Mus-ni pripravljen upoštevati nemške ze-in zahteve po povečanem vplivu Nemčije v Srednji Evropi. Na drugi strani pa naj bi Nemčija pomagala Ita- rji v Španiji. V dobro obveščenih krofih zatrjujejo, da more priti po mnenju Hitlerja in Mussolinija do sklenitve četvorne g a pakta varno tedaj, če se pri- Španija pred svetom DN Oster govor španskega zunanjega ministra Odločitev zopet odgođena rnes" Zjevl\ \ iz. ium br. Na vterajanji po- poIda"-k_ >ejj «veta Dl tali n ■ narodov pnna no vrsto razprava o apanakon pro-hk mm Povod za to «e iala n itafba re-pubi ia.. - panafce vlade proti vmešavanju v španske notranje zadeve s strani gotovih vete^i! P r: tožbo -pan«lce republikanske vlade ie utemeljeval v dalj*err. a aelo o*tre-n ;nvoru *pm**N zuiu-a5te- De! V aro Ostro )> napadal at bi ne bilo tega »nevrnešava-nja«. bt btlo £pan«ke državljanov r vor^ >r davno konce T^k« pa je politika nevme-Javan'a imela za ooeledieo samo to. da •e je zakor. * -nan>k: vladi onemogočila nabava anati ni tem preprečila uspešna obramba "ločirr -o napadalci uživali vso podooro Naio^tre:-1: njnad *e naperil de' Varn na . --k- -r^razum :n aa koncu tztnvfl da cd «veta Drutfve narodov republikanska ^n*niia ne pričakuje in ne rahtevn nit" inigeca nego to da se p omoef1« ; re> virana nabava orožić* :n irugih vojnih aao konča bratomorno Španskemu delegatu ie zelo oMro odgo-'on! mc eŠM nananU ministeT lord Ha/-fax. ki je zavrnil njegove očitke in podčrtal napore angleške vlade za likvidacijo španske državljanske vojne Temu ciliu • "i tali ansko-anglesk sporazum, ki mu te končni cilj pospešena likvidacija dogodkov v Span::i in predvsem umik tujih prostovoljcev ? španskega ozemlja Izjavi lorda Hahfaxa «e -v pridružil tudi* f rancosk: zunan -i minirter Bonnet. ki obžalovat dogodke v Španiji in izrazil upame. da bc španski narod mogel morda že v kratkem zopet sam odločati o svoji -odi Slično izjavo je podal tudi rumunski zunanji minister Comnen v imenu Male an-♦sntp. nakar- so govorili še nekateri drugi deleeat; med rjimi sovjetski komisar Lit-Vtneov ki ie nodni^a' -tališče Ufc IA.NEIRO. 1! maia. AA. V zve-7~ : neu>pe.::ri posku>om \staje >e doznava, da fe skupina uniformiranih mornarje\ Bvritta -apad na palačo državnega predsednika Istočasno ie bil izvršen tudi napad r.c -gradbo finančnec^ mam.-trstva ter na ^rrenal Predseonik Vargas in me-gov zet Sarmandu -ta -e branila ob pomoč: popadke 15 ljud: cel; 2 uri V obrambo ag t.porabljali tudi strojnice Zatem pa je prispel upravnik policije Miler z 2.000 vojak: N? 'aznih Točkah v okolici palače :e prišlo dn l>ouIičnih spopadov Vojni minister Dutla je takoi. ko je zvedel za vstajo, uka/al zasesti najvažnejše mestne točke Vo:ska in policija sta postopali po navod:!:h vojnega ministrstva Sef glavnega gener ^nega *taba Monteiro ie bil z oekalei r.anaden na ?vojem domu. vendar pa :>e um ni zgod:.>> ničo*ar r.udega. ker so se uspešno branili Arzena! vojne mornarice je zasedla vojska Vstaši so poražen:. Vojska je brezpogojno izrazila zvestobo predsedniku Vargasu 2Laprli so mnogo oficirjev kopne vojske m mornarice, med njimi tudi generala Klingerja. ki "C že leta 1932 poskus:] / uporom v Sao Paolu. Prav tako so zaprli vodjo integra-listov Pliniosa Salgado Odkrili so velika -kladišča orožja in streliva V bitki okoli predsednikove palače ie bilo ubitih 9 oseb, .■;< pa jih je ranjenih, med njimi tudi princ Rraganški Aretiran je bil tudi admiral Tava res obenem s princem Jeanom Organskim in Braganškim. ki je sin kandidata za prestol in je gojenec letalske šole. c je bil ranjen pred pni Guanabara. Oboroževanje v zraka Velika debata v spodnji zbornici LONDON 12. maja. AA. Jutranji tisk re obširno piše o razpravi, k: >e bo dan*-popoldne razviia v -podnji zoornic: Na popoidansk- -ej. ;e namreč na dnevnem redu vprašanje letalskega rooroževanja ^Tiznes* pišejo da so se pone>rečili dosedanji poizkus: r» organizacir in metodćih v letaisk: industrij: Sedaj povsod uvide-\*ajo. da dosedanji način proizvodnje n: odgovarja i dejanskim potrebam -Daily Telegraph- piše. da se pn obra\-r.avanjxi letalskega vprašanja ne upoštevajo nikakšni strankarski oziri. ampak bo ves • narod podpiraj delo vlade, ne bo pa dopušča! nobene dvoumnost: in zapiranja pred dejstvi Xew> Chronicle obširno piše o velikih skih ^.riročilih pr: ^nsleških tovarnah ddnjih 14 dneh • Da.lv Ma:; piše. da angleško lavno mnenie pričakuje, da bodo na današnji se-dana zadostna jamstva za rešitev vseh >anj. ki se tičejo letalstva Da;ly Express» veruje, da bodo števiio letal določili na najmanj 3.5O0 \merika Nemčiji ne da helija Končna odločitev Roosevelta \V AS H IN G TON*. 12. maja. AA- DNB V ■iHiJiHMHi luli vojaških krogih bo presenečeni zarad: izjave, ki je bila obiav-ijena v sredo in ki pravi, da m predsednik RooseveJt niti najmanj razpoložen, da bi pristal na to. da USA lahko prodajalo helij v Nemčijo Preserječenje je tem večje. ser si je Roose-velt pridrža* pravico odao čitve v tem vprašanju. Dr. Eckener je izjavi! zastopnikom ame- riikega tiska, da upa. da ta sklep še n: RrjĐčnoveijdven Rekel je ie. da bi bilo tre- ba obžalovati, če bi vo>ašk; rasiog: ov:ral. »a—aj tistega pa cm aaaaa aja ^raistva^ ki eomejene možnosti za razrnaii svetovne trgovine. Dr. Eckener je še dodal, da bi piepoved izvoza helija bila obenem tudi konec trgovskega letalskega prometa. Ko so ga vprašal:, ali misli obiskati Belo hi-e Eckener rekel, da je na razpolago Kooseveltu čitajte In iirite [»Slovenski Narod«! znajo interesi Nemčije in Italije, ki sta jih obe državi na razgovorih v Rimu označili za svoje /.ivljenske interese. To pomeni z drugimi besedami, da se morata Francija in Anglija odreči vsakemu poskusu, ki stremi za tem. da se ovira nemško prodiranje na vzhod. Francija pa hi morala razen tega odpovedati svoj pakt 7 Rusijo. Zaenkrat še ni mogoče reči. ali in v koliko bosta mogli zapadni velesili pristati na taki- predloge in pogoje. Vsekakor pa je gotovo, da bodo potrebni še veliki diplomatski napori, prodno bo mogoče govoriti o sklenitvi pakta štirih velesili in predno bo ta akcija dobila konkretne oblike. V nemških listih ni nikakih vesti o četvornem paktu. Samo »De u t si-h diplo-matisehe Korrespondenz < oprezno napoveduje, da sta Nemčija in Italija pripravljeni pogajati se z drugimi velesilami. List naglasa, da prihaja nemška in italijanska volja po afirmaciji do izraza v pripravljenosti Rima in Berlina da na osnovi priznavanja popolne enakopravnosti in življenskih interesov sodelujeta z drugimi državami. Zunanji minister USA bo odstopil ? Baje i« prišlo do nesoglasij med Hullom in eltom glede Španije W A S H IN GTON. 12. maia. AA Hava s: 'Ba!timor Evenins ie objavil članek v katerem piše. da ic možno, da bo zunanji minister Cordel Huli odstopil, ker ni '.ado-voljen z ameriško polftiko v španskem vprašanju in o sporazumu med Italijo in Veliko Britanijo. Diplomatski krog: pa izjavljajo, da te vesli niso točne. Dostavljajo da bi bilo po-po'ron-.o nerazumljivo, ee bi Hull zapustJl mesto. > katerega je vse zadeve urejeval v popolni soglasnosti z Rooseveltom. Zunanje ministrstvo ni objavilo nobenega demantija, pravijo pa. da je članek lista popolnoma fantastičen. Sporazum v stavbni stroki Splošne določbe kolektivne pogodbe ostanejo v glavnem L?*ir»l i<*na. 12. maja Vceaaj it bil po dolofh nusaca) dosežen i/uni med stavKnVmi vleiavci k) -/a s kit-nite v kolektivne pojK^ibc. Delavci x> si pri zadeva:! i. da bi bila skle-' j c .i nova kolektivna r»ot'c sez«>ne. decembra, je bil s4cbca.Ti prs-; mformatiN-ni sesta-nek. \'en-djr i c pretekU.) precej čar-n. ra/uma ni pn>lo in delavstvo ?c /aprosiU) /a posredovanje bansko upravo v smislu navedbe o minimalnih mezdah ;n sklepanju kolektivnih pogodb Pogajati i so vv /a vklemtev kolektivne pogodbe, ki bi veljala /-a vs*o banovino, toda žc v zadetku delodaia-lske organfzactjc i/ Maribora m Ljutomera (njihov delokrog sc približno krije s teritorijem bivše man-Horskc oh'asti) niso posedale v pogajanja tor so >anx) mariborski stavbeniki poštija-!i na sestanke svi>jegsi opazovatlc-a 1/iaviIi m), da se ne morejo pogajati, ker delavstvo ni pomagaJ^> /atre*^ ^usmairst\ a v ian-»ki stavbni se/oni ter da se ne bodo pogajali, dokler nc bo uveljavljen zakon proti šusmarstvu. /Ce\- v Ljtrb-ajni. vštevši cel jak o področje, a bre/ pod-f>čja mariborskega poverjen.i9tva. Splošna določila kolektivne pogodbe bodo ostala v glavnem nespremenjena. Vendar je delavstvo doseglo še nekatera izboljšanja. Tako je n. pr. skrajšana poskusna zaposlitev od mesec dni na 14 dn: in podjetja smejo zaposliti delavca na oo-skusnjo samo enkrat. Mezde se bodo zvišale povprečno za 25 par. Lani so znašale minimalne mezde za nekvalificirane delavce v poskusni dobi 3.25 din na uro. po nji pa 3.50 din. Zidarji z nad triletno prakso so zaslužili najmanj po 5.50 in 5.75 din. Najmanj polovica zidarjev je moralo imeti 5.75 din mezde na uro. Za zidarje, ki niso imeli še 3 leta prakse, je bila določena minimalna mezda 4.75—5.25 din na uro. Letos bo znašala minimalna mezda za nekvalificirane delavce 3.75 din na uro in ne bo v poskusni dobi nič nižja. Za polovico '.darjev zaposlenih pri podjetju z nad triletno prakso bo znašala minimalna mezda 5 50 din. za drugo polovico pa 5.75 din na uro. Zidarji z manj kakor 3 leta prakse, bodo zaslužiti najmanj 5.25 din na uro. Delavstvo bo skušalo doseči, da bo veljavnost kolektivne pogodbe razširjena tudi na mariborsko področje. Nadalje bodo skušali skleniti tudi primemo kolektivno pogodbo za kamnolomniško in opekamiško delavstvo. Doslej stavbna sezona še hi tako živahna kakor lani osorej. Manj je dela v Mariboru. Celju in tudi Ljubljani. V teh mestih še ni zaposlenega niti polovica kadra stalnega stavbnega delavstva Nekoliko živah- nejsa je stavbna sezona v Kranju, kjer ie zaposlenih približno 80r^ delavcev. Stavbna, delavnost bo z&edvomno še živahnejša in podpis kolektivne pogodbe bo kolikor toliko vplival na razvoj delavnosti. Pogodba bo podpisana v sredo, jutri pa bodo podpisali zapisnik, ki ga sestavi Inspekcija dela. o poravnalnem postopanju. Verska statistika v Nemčiji Berlin. 11. maja. b. Uradno sc objavljajo podatki o številčni moći posađi>c/-nin veroizpovedi v Nemčiji. K dosedaojrm 21 milijonom kaitoličanov v bivšem rujKu sc je po avtrt-riijjaki priključit v, pridružila še 6 milijonov anstrijsikm. tako da jc sedaj v N'emčiji skupno 27 milijonov katoličanov, kac tvor' .W 0 vsega prebivalstva ali nekaj več kakor ono tretjino. Protestantov jc skupno 41 milijonov ali 34* o vsega prebivalstva, torej i>okaj več kukor polovico. Novo razmerje med katoličani i vn protestanti v Nemčiji je sedaj */j proti Ostalih 10° o nemškega prebi va»!stva ptipada drugim veroizpovedim. Z av^tiri-j-sko priključitvijo sc jc seveda povečajlo tndi število katoliških nadškof i j in škofij, in sicer za dve nadškofiji ki šti-ri škoffje. tako da je sedaj v Nemčiji 8 kato-liških nadtskofij in 22 škofij. Ljubljanski javnosti! Drevi t>b 20.24 ste pripelje v Ljubljano gostovat moški zbor Plo\divskeg,n pevsfcega društvu, ki je najstarejše bolgarsko pevsko društ\(t. S pevci se pripelje tudi \*eč vidnih člnno\ Bolgarsko-jug&slovenske lige v Pfo\--divu 7.e samo dejstvo, da je bil ustanovitelj Plovdivske<*a pe\skef>a društva naš slo\*enski rojak prof. Anton fte/enšek nam \'eleva. du bratske gifste v naši beli Ljubljani čin} slovesnejše sprejmemo. Tinto pozi-vamo ljubljansko javnosi. da pohiti dre\n v čim večjem številu mi kotodvor. jutri, pa. da se udeleži koncerta, ki bo ob 2f).2f) v v*e/;ki filharmonični dvorani. Jug€*slovensko-boJgarskii liga — Glasbena Matica — Mubadova župa JPS — Jugoslo-vensko-češkoslovaška liga — Zvez* kulturnih društev — Prosvetna zveza — Jugoslovanska strokovna z\*eza — S ar od na strokovna rveza — Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« — Jugoslo\enska ženska *\*cia — Koio \u%oslo\*ensk\h sester — Akademski pevski zbor — Bolgarsko akademsko društvo »Hriste Bote\*« — Dru-šfvo »Soča« — /)ru.!.--. I'i:i«tj V);*'). Varšava SZjjO, Objava društva „Narodna svest** Bano\inski odbor »\arodne s*'esH« spo roča. da ie treba štiri izpolnjene prijmrnc pole postati banovinskenm odboru najka meje do 2*5. /. m. Kdor želi. d# se mu do pošlje rit prijm-ne pote, naj se jo\'i in pismi i priloži /x>.šrn<> znamko. Brez priložene znamke se prijavne pole ne pošiljajo! Ker SO nekaterniki vrnili izmed 4 doposfa nih jim pol izpolnjeno samo eno. iih opo zarjamo. da je treba izpolniti um Hiti pri javne pole in jih poslati banm'inskemu odboru. Besede, hi mnogo povedo l »Straža v viharju«, glasilo bogoslovce\-. jt v svitji radnji številki obja\9ila m^odnik o kruhu in krovu. I' članku iz\~aja: »Pro let arci so pogostokrat bliže Bogu kakor mlačnost nekaterih naših krščanskih mešča nov. strankarjev in društvenikov. 1'ečmi delavstva j?rc naposled le za stalen kruh in krov, in ko bi ga dobili, bi šli mimo svojo pravo pot. Meščanski imoviti sioji. zlasti kapitalistični ima to oboje, kruh in kroA' r najboljši meri in obliki, pa jih malo zani ma vprašanje, kako bi prišli bliže k Bogu Saše obno\mitveno delo se mora torej pri četi >? proletarci. Seveda mora biti vselej in povsod duh tega dela navdihnjen od bož je ljubezni ■ »ste meni storili . . .« Tako de lo potrebuje in pričakuje sodelovanje du hovnih moči vsega !judst\'a. In ko pravimo: vsega ljudstva, mislimo v prvi vrsti tudi na izobražence, ki jih večkrat iz neopravič Ijivih in nerazumljivih ozirov ločimo in razdalju jemo od ljudstva. Prav zaradi te neplodne in nenaravne ločitve m razdalje zastaja in zastane toliko dobrega dela med nami. Vsi sloji in stanovi so ljudstvo in vsem mora biti na srcu skrb za splošni bi a gor v mejah in rarmerah, kakor ,sji ljudstvo,« torej tudi izobra ž ene i! „Vreme" o dr. Mačhu •Vreme«, ki stoji, kakor je znano. zeh> blizu vladnim krogom, piše- »v zadnjem času je opažati r \-seh vrstah zagrebškega meščanstva, zlasti pa med srednjim stanom, kakor tudi pri gotovih vodilnih gospodar skih krogih vedno več kritike ir, veliko nezadovoljstvo z akcijo in s postopanjem dr. Mačka. Zlasti je izzval živo nezadovol j nost in obsodbo zadnji letak dr. Mačka Splošen vtis je, da dr. Maček to pot ni postopal po lastni iniciativi, marveč pod goto\-imi \'plrvi od zunaj, ki ni zainteresi rana s samo ideologijo pokreta, čigar poli tične smernice ima v rokah dr. .^iaček. I krogih, ki so jih zadnji dogodki, povzročeni po letaku dr. Mačka, iz raznih vzrokov za interesirali, govore z gotovostjo, da je dr. Maček izdal ta letak po prigovarjanju dr. Rudolfa Bičaniča. direktorja in enega izmed glavnih organizator jev in ustanovni-kov »Gospodarske sloge« Nič sentimentalnosti! »Samouprava«, glavno glasilo JRZ. izvaja v posebnem čJanku: »Časi so taki. da niti naša država ne more biti sentimental na nasproti svojim izdajicam in naj oni žive v državi sami ali v inozemstvu. Sen t imen talni razlogi odpade jo. kadar so vr hovni državni in nacionalni interesi v nevarnosti! žiato zahtevamo da vlada napravi konec nemogoči »tradiciji«, po kateri sicer vsak Jugoshn'en odgovarja za ono. kar objavi v svoji drža\n. nihče pa ne odgovarja za ono. kar objas'i v inozemstvu; odgovoren ni celo niti takrat, kadar obj&\'i naj gnusne jše stvari, stvori, ki so v sramoto domovine in škodujejo ugledu in glasu Jugoslavije tako zelo, da se da tako dejanje primerjati samo zločinu najtežje veleizdajo. To se mora kvalificirati kot hudodclstvtt in kaznovati kakor vsak dti>g zločin. In čim strožje, tem bolje!« ffPoiiUUa iz ušesa v uho" I" sarajevski »Jugoslovenski pošti* čitamo: »Od ušesa do ušesa gre v Zagrebu »av-ierttičen* glas, da koketirajo izpod kape voditelji hrvatskega narodnega pokreta z gospodarji splošne nacionalne situacije, da celo po njihovih navodilih uravnavajo svoje postopanje in pripravljajo brezboieeien prehod v oporiunizem. — Po mesto te go \yyrice vžiga jo. na kmetih pa polagoma prodirajo. Ker *c je že pred 15 leti započela politika pri*epetan,-onja in ker se je kot taka zlasti pri volitvah pokazala za zelo učinkovito. n> izključeno, da bi tudi to pot ne bila vas poslušna preizkušeni metodi poii-. tike iz ušesa v* uho. — l>ofjaja ac, \ *nske unije za aa-§čito deet so se waoč: sestali vodita: funkcionar^. Unije za SSSCito dece In Snatopniki nekaterih Socialnih ustanov ter so razpravljali o potrebi satanovi t v* a« m I mm posvetovalnice in doma za noaeče matere Po-svetovaJaaea in dom naj bi se aat 1111 n i #■ v Ljubi jaad. Sestanka so se odeleftilf upras-nik Iriisas bolnice prof. dr. Zalokar. pri-mari j Dona za sdravstvaao zaJCfto mater in dece dr. Drajral. zastopnica rHgtenskffra za. dr. Šimenc i istopi ii a rjubl^an-ae občine rs dr titko. za** niča te ženske zveze fra * ■ f r;ra-hor. zastopnik irrifa ^ Starman in tajnik unije 5. Vojko Jaapdwv 5>*»5t.-»nek je vodi? predsednfk unije dr. Fettich. OTROKA JB TUBA ZAfc« I TITI /f PRF.D K045>T\f)\I V vseh kulturnih državah je kmalu po pT!?r*-"; v»oT*T)e proti UTrnTJrvOsTI otroTT prodrlo prepričanje, da je treba zaščititi otroka, že v materinem telesu in n*» šele po rojstvu, zanetiti je treba torej aoaećo seno Glede take zaščite Je pri mam se zalo slano ^n_ pomanjkljivo preakrbljeno. OUc-ška umrljivost je pri nas ie vedno zelo ve-Kka, kakdT Batrjo stSthUSme. Številke o umrljivosti otrok pa tu:: kažajo. da je umrljhroat anjVeeja med* novorojenr n rned otroci v najnežnejsi starostni dobi Sipaj" 0° porodu. Kljub temu nimamo ie potrebnih ustanov za zaščito naših nosečih žen Za zdravje matere in otroka je potmb-nev, da je noseča mati ža med nosečnostjo pod zdravniškim nadzorstvom. Mnoge žene tega ie ae vedo. mnog« pa. ki žele med nosečnostjo zdravniške nege :a ln ntiois, si Ji zaradi slabih gmotnih razmer ne morejo r/rivo**:ti Potrebna je torej poeveto-vsJnies W b* delovala prav tako za=* aj kakor zda i že deluje posvetovn Inica Za otroka. Taka posvetovalnica bi obenean ota avlfala *- tr»o važr»o t gnojno \o prosjačijo po sHealr. v -iijajn te reve aBinnmij n kov. m. iz.-tra«H : otroc: Nezakonske matere Se vodno ubijajo sebe in svoje otroke ker so brez a vetja, in jim pref» dtjSevnrr in teleano trpljenje ter jih obup Ura v rJoćin. Dogaja se da pridejo st oddaljenejših krajev noseče žene v ljubljansko Sanako bolnico, kjer jih zaradi prenapolnjeno«!: ne morejo sprejeti. Reve se napotijo domov tej rodijo na ulicah na posta ah in v vlakih. Kotfko je revnih mater, ki bi potrebovale noaebno nejro m hrano, pa nimajo hran*, eeprav je njih usoda in njih otrok od vsepa tejra odvisna, it o mora posvetovamico za noseč. ž.-ne *e dom za noseče matere, v Babi našle zavetje n neffo vse itere. k: so zase te in neeje na v Lftib- tik ■HA V A PRIMAklJA DR. DRAG ASA Primari j Doma ra zdravstveno sašćito ::iater :n aece dr. Dragas je na sestanku zjavtl da njefrov as vod opravlja se razna pravilniku posvetovalnice as noseče matere določena socialna in higienska dela. Zq4<*sestre zaeoda obiskujejo tene na Jomtt, jim dajejo nasvete in jih vabijo v posvetovalnico. Posredujejo za ftene tudi H aodiSeu. na borzi dela. pti Okrožnem orada za zavarovanje delaveev in pri dru- h b tniskih blasrajnah Zavod ima v ta namen posebne socialne ura. Zdravniki zavoda In sestra no na ta način pregledali ' * '; ~ ~ <^ za vod pa ne more opravljati giiieKoluSKih- piv/gleduv nosFfžfh mater. ke »arpoiai: • 7 rdmvnikom spe-ajaBstom.jn porodniltvo. Posvetovalnice za noaece mateee. imajo sicer nekatere ljubljanske bo" nlagajne. a te so namenjen*1 l*1 člannrn. T7-T \ \ \ PROF DR. Z \LOKARl\ Upra\Tiik ženske bolnicr orof dr. Zalokar je poudaril, da je potreba pn posveto-valnVah in domu za noseče matere splo-Sna in ni nujna samo za Ljubljano. Posebno važna bi bila tudi za deželo. Ženska bolniea pregleda noseče matere, ki pridejo v bolnico in prosijo za pregled, ne more pa bolnica ugotavljati socialnega položaja noseče matere in tudi ne kai ukreniti za njeno zaščito v tem poštedu V Ljubljani je potrebna osrednja n • nova za zaščito nosečih žen. o tem n ma. Taka ustanova h: vršila no samo zdrav -tven^* tassSM tudi soolarno rJAo. Pstan#vS a* delovala za vsr banovOTn TmSti Bi morala E^jiekologa. babico in zaščitne sestre. o obravnavanem proSmeti: so udeležen* raspravljali Ae z dmgih vidikov. Ga. dr. Šimenc je poudarjala važnost zaščitnega • letovanja na dežeTT kjer ie sodelovanie -rt^i niVorn rn Ženarrrl mnoge tržio )r*fcnf v mestu. P^^Srtsls fudi \-\fr.^<** snrfsmeta, dela zaščitnih sester na de*»1l. Vat navzoči sn -"nali slede tega. da je potrebno večje Steviln babic m «]^žel> in ga se mora socialni položaj babic zbolj-*a|J .Povečati r»a je treba tudi strvJGo za-aBaaBaHler. /Mai jih ie na terenu komaj Sofrlasje je vladalo glade nujne potrebe za ustanovit^- posvetovalnice in doma za noseč^ jrtatere. P: Sava banovina in obćina ter vse bolnifk^ Mngalne In zavarovalnice so živo pr zadete in na ta ali oni način ah*1 HB se1 TaBa ustanova km al ti - pomočj VSaB teh "_r toliev bi bila ustanmitev lahka Pri debati o potrebi 1 za noseče matere je posebno prof đr Zalokar opozarjal na važnost tak -j. zavoda ki bi mora1 stati v bližini Ženska ZirraeriteA- takeg-a doma bi bfla Tazroeroma zelo poceni in -bi zavod lahko - v'n'->*; v razmeroma kratke-pn ^a- «ni. V okviru .tugoslorcnske unije za zaščito •:ere bodo pobi: -ikr'jr za tistanmntev r s* 'v\\r. < e in ioma za noseče matere nadalievali začeto delo in bodo skušali pri-te«niti k sodelovanju vse tiste, ki so kakorkoli pri tei akciji zainteresirani. Nepozabni ^Poročnik indijske brigade44 Errol Flynn DA\KS PRKMIKKA: Predstave ob 16. 19.15 in 21.15 uri tfekoC s le dcoodilo... prvič v komični satiri, v filmu, ki je bil odlikovan z nagrado v Benetkah. V teaa filana boste videli ljubavne pu-tolov-šela* mBljonarjevega *«ina. dovršenega tipa Saam*>a)V ameriške ^boljše* družbe KINO UNION telefon 22-21 Razstava umetnika Eda Deržafa Prvi slovenski slikar mlajše generacije, ki odkriva lepote naših gora in gorskih pokrajin :" .-a 12 maja Ob otvorit ii razstave sffk 15da DerŽa. Ja se je zorala peščica ljubiteljev Slovanske -umetnostL ki <» ne rogresarno ob taki >rilikf nikoli v JaknpIče-.-ern bariljonu. Tc 30 gos L ki bi jih lahko nasteS ha paste obeh rok. NoCemo m tem reči. da ^e ▼ Lrju bi jam ne zamira za otvodtaar arr.et. aastav več kot 10 lnidt reži ho. le da je mojtoče \-eeino naseda ob-pnvabiti v paviljone ta dvorane samo s primerno leklamo. Euo Deržaj ni bobnai na \-e-Iiki boben, skromen je m v prer>r:c-mjo, da ob tak: pr:hk l,-; čani store svojo dolžnost, je pozabil na bLČTio reklamo pred ot\*or!tvijo. Ne šicodi. ako poročevalec to . ob vsaki priliki omeni. To pot je treba pripomniti se to. da Slovensko planinsko družtvo nI poslalo »it! svojega zastopnika na otvoritev. Mnoco govorimo o nafc planinski kulturi in upravlfeno frororimo o njej ter smo uoraviceno na njo pooooni. Ako razstavi domačin IsSdjučno slik^ naSfh gora in na. se morske rokrnfine je že to zadosten rAzloe. da crruBtvo posveti stfkarjti vso JWjb pozornost. Mo Dof9a>j se Je pa pred atavB to pot ne satno kot prvt slover«s4ci stntar mlajše gaaeractje. ki goji samo trve ta naslh plarčn. tenreee je s svojimi dem Uaii pnlrasnl da je res-n umetnik Bi prvt ki je prodri v waob*uo in obhfco pred-5M«a, ki se mn je pom-etil. Mje^ovo delo je sarjuračrocerjejsi pnapevek k naSi pka. ssssBi kulturi kot delo alpinista ujucBe ka_ . j\-odnih besedah je Deržaj omenil, da je troba razločevati stike z gorskimi mo-t*vf. ki so zgorj dekoracije, in stike gora fct gorske poierajkre ki imajo urdetnflBo vredOBSt. RaBSkovanje v tem smlsru je na mestu. Poanaano stevfirte sifBe naJBt pokralhv* ki so agetj de_ značaja. Poznamo Štev Ose l* liitaiiili umetrnkov. na katerih so usdt aore. a te ao le postranaii V ceSotm stiki. Bdo DerSaj se je posvetil gori m gorski pokraSru. USpe-jjo amu je teko poporoo umetniško obiiko-tah motTvov. ker je alpinist in zato ^fvadDoaetc, m ker je obenem ta_ l UKBetzA. ki otrviaduje vaa sredstva za vredno* predzneta. da je Deržaj raastavil 1O8 det, t olja je ssJefaiisj 38 stat. akvareiov je 33 ostale alfke so lesoreosi. linoleji in rhibe. Deržaj j*> razstavil svoja deia pred bte-rni ietL že tedaj je pokazal slike z gorskimi motivi, ki so prafcaJe o nj3^ovem ta-SBatu. Po treh letih dela In študija je silno napredoval. Maisi kopa bo presenetil s kvaliteto svojih siik. poeebno tiste, ki poznajo Deržaja. po delih, ki so bila rae. stavljena pred tremi leti. Opoaoriti je treba na njegove linoleje, m katerih je z naj-boij enost^vriimi linijami izražena lepota predmeta. Dobri so tudi leaoreai. umetnine posebne vrste so pa njegove figure iz triglavskih bajk. ki bodo ilustrirale baje. skmii del knjige o Triglavu. Tekst za ta drl je arrtsab s-rikarjeva gt>spa. Ne samo kvaliteta razstavljenih slik, tudi mnogostranost Derža zn e,- srledo na razne slikarstvo tehnike bo presenečenje za goste Razstava bo odprta do vklji>čno 22. mala rmevno od 9. do 19. ure. - nek. Iz Kranja Osebna vest. Kot delegat Združenja micarjev in kavarnarjev v Kranju t je odpotoval v torek zvečer g. Miro Peterlin hotelir m zbornični svetnik na vsedržavni gostinski kongres v Novi Sad. — Občinska seja. V petek, dne 13. maja ob 20 uri zvečer se vrsi v občinski posve-tovaJmci redna občinska seja. Obisk zaščitnih secrter. Pod vodstvom ge, dr. Šimence ve je včeraj obiskala Kranj skupina gojenk šole za zaščitne sestre v Ljubljani- Gojenke so se dopoldne mudile na Golniku na ogledu zdravilišča, popoldne ' so si pa pod vodstvom zaščitne sestre gdč. j Carmanove na tukajšnjem protituberkuloz-I nem dispanzerju ogledale Zdravstveni dom j OTTZD v Kranju in njegove naprave, potem so pa odšle Se na ogled po mestu, šola za zaščitne sestre v Ljubljani traja tri leta in nato absolventke namestijo po raznih zdravstvenih zavodih in ustanovah. — ( \ etlicni dan priredi prihodnjo nedeljo 15. maja krnnjska Protituberkulozna liga -. Občinstvo pozivamo, da kar največ daruje v plemenite namene, s katerimi lig/a vrat težko smžbo v boju proti jetiki. — PiuiiassStm BSBSSrt je v nedeljo dopoldne ob 9 priredila na Mestnem trgu godba. >Kranjskega glasbenega dntfttva«. Koncert je prav lepo uspel m je godba s svojim dovršenim in preciznim izvajanjem prav lepih in težkih skladb dokazala, da je pod | vodstvom novega kapelnika g. Grudna. — Bi je obenem kapelnik ljubljanska * Zarje* — na najboljšem potu uspešnga razvoja in pravega napredka, kar vse bo lahko tekom leta s pridnim vefbanjem doseaia. Ker ima godba dobrega u«telja, je tudi zanimanje s strani dobrih godbenikov postalo večje. Pod okvirom *Tujako - prometnega društva bo godba letOS prirejala ob nedeljah dopoldne stalno promenadne koncerte če le mogoče vsakih 14 dni. ki se bodo pa vršili v bodoče v parku pred Narodnim domom. Ti koncerti bodo tudi razvoju tukajšnjega tujskega prometa dobrodošli. Leg pevski nastop Maribor. 11. m:t)a ! -vski zbor Slovenskega tTgo»vHkega iru-> \ . v Mariboru je hnel v nedeljo 1. maja v Sv. Lovrencu rta Pohbrtu svoj pevski na-:H »ii. Zbor do v*yi n i mladih p*:vcei, Lrgovcev kn Trgo»v"i«ir4£ili naiiiešeenoev je gladovno vravr»onr poje t mlad<^triim navdušenjem in k:užc viden jiac redek. Ta f>evsk: odsek je ustanovil znani narodnjak in tr^oveki orga-nrzator Vilko WeJxl velet njoVee \ Muri-'iVrU /J> leh y.lxkrr>vm- uo Hule c znal te-kom let disciplinirati zdx>r • ko. !;i j*> i-,:, pri ltoi . omenjenem koncertu, ki jc oi>^e^al S Težjih lunetnih in O naro-lnih i»l'sin:. 1*' pri prvi p»^mi navdušil hvaležne poslušalce, ki nUo 5tedili priznaniom. >cl»no pil so iiivule narodne -mi. od katerih ie mora.l zbor vec ponovi* i. c ! • \ i. bila prav .lol ro obiskana, bilo je miiojro domacimov in častno število tr-irovoev iz Maribora. P-vodoma je zbor ;n zdrayil -dbm.ie-rr z- Kvac. ob zakliun^u pa ?e je nre '-• ■ k 'Vrj tj >v*f rt. Vkrrric udeleže u-cni kremo zahvalil. ^ •f,ai t..''sU>p^»:h • idvalna — r*i<-^r -kroni- pevska d nižina dokazala, la z v»iiko rutSežfiiio in resno'voljo tro]i lepo peti*' Tn rtarc^mT/ fese-m: ki jo od ca«*a do Basi \x>dz-a v rrznfrr naših obmejnih krajih in s tem rtouiaolja čustva narodne zavesti, knr se da iTajnsoeineje Ae le z lepo nano pesmijo. Zboru Slov«Tiskeira tranvsknaa društva ver ornMjapje in klicno: V te ni pravcu naprej! Potujoča protiplinska razstava Ljubljana. M maja Da bo prebivalstvo poučeno o obrambi proti nar>«dom iz znuka v nrhn-eru vojne. ic bila prirejena protiplrnsika razstava na zele7a-i!^kJh vozovih, ki je »e lani vzbudila precejšnjo pozornost, lotos si bo pa to raz-stavo iahko ogledalo še prebivalstvo v kra-rb. kjer je še ni bito. Vfak s proftplinsko ra-A?»iae nasdedrijib dneh po t cm-1 e voznem red«: 12. maja ob 20.08 v Zae*»Hu. odbod 14. maja <»o 2(120. prihod na Saivrj 14 maja ob 20.41. nrfbod 15. maja 00 21.15. prihod v Litijo 15 maja *»b- 21.32. odhod 17. maja ob 22.10. rw:h(Kl v Kresmict. 17 maja <>h 22.M). oNdhod »8. toaja- -ob 2>.¥K prmod v Laze 18. maja ob 23.0b. h 0.28. odhod 30. maja ob 16.35. prihrud v Trzin 31. rr«aja ob 8.02. (Klhod 1. iuniia ob 8.11. pri-hfxl v Domžale 1. junija ob 8.20. odhod 3. ta oh (L20, prihoćl v iairše-Mengeš 3. iunij;j ob 0.33, odhod 4. junija <;S 10.20. priht. \"id-\*ižmasr-je 7. julija ob 4.33. odhod 0. junija ob 4.48. prihod v Medvode O. junija ob 5.01. odhod 1" junija ob 5.44. prihod v .^kofjo Loko 10. junija ob 6.07. odhod 12. jir ija ob 7.02. prihod v Kranj 12. ji:r>ija <;h 7.24. odhod 16. junija ob 6.47. prihod v Tržič 16 junija •h 7.16. odhod 17. junjja ob 5.27. prihod v To dna rt Krono 17. junija ob 9.12, odhod 18. junija ob O.31. prihod na Lesce-Bled 18. junija ob 10.07. Mdhod 2ft pobija ob 110\ prihod na .Temenice 20. junija ob 11.47. odhod 24. junija ob 6.00. prrhod na Dovjc-Moj-strano 24 runi j a ob 6.22. odnod 25. junija ob fT32. pfthod v Kranjsko |orG 25. junija Ob 6.59. odjhoobravo-Vintgar 26. jimija ob 5.46, odhod 27. juooja ob 13.01. pHhod na Bled-jezero 27. ju-iia b 13.13, odhod 28. junija ob 13.38. prihod v Bohinjsko Belo 28. jnn; ia ob 13.48. adBOd 20. junija ob 13.58. prihod v Nosauij 20. junija ob 14.22. odhod 30. »unija ob 14.27. prihod v Bi^trico-Ro-hrnjsko fezero 30 junija ob 14.41. odhod 1. julija ob 18.56. Vabimo prebivalstvo, da povsod <»h Je to /animrvo m pfmCno ra/stjv>. Iz Celja c OI.jsko strelsko okroije je na svoji redni skupščini v nedeljo izvolilo svojega predseriznanje. — Pevec MariOn.Vlahović v Mariboru. Pevec svetovnega slovecaa M&aion - Via fro-vič, ki je sta;en gost v Rimu. Milanu. Ber. Imu itd., bo v kratkem gostoval tudi v Mariboru v nepreklicno zadnji predstavi Trubadurja . — Tujsko prometni književni *n lanet-niški tečaj. Turistični savez v Dubrovniku je v »vrho čiis učinkovitejše tujsko prometne propaga.r.1^ Dubrovnika in našega južnega Jadrana razpisal natečaj za najboljši članek o Dubrovniku in Boki Kotorski .dalje za najboljše fotografske posnetke Dubrovnika, in Boke Kotorske, za reliefno piopagar.dne in orientacijske karte Dubrovnika in Boke Kotorske ter za najboljše znanstveno delo o Dubrovniku. Nagrade bodo podeljene v višinah od 300 do 1200 d5n. Vsa natančnejša pojavila in razpisi pri Putniku v Maiib^i-u. — IJzoi je pila. V Reki pri Hočah si je fiotela končati življenje 24 letna šivilja .darija T. Imenovana je v samomorilnem ramenu izpila precej lizola. Nezavestno obupanko so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer so ji zdravniki rešili življenje, šivilja je bila nesrečno zaljubljena. _ Trije vlomi v i*ti hiši. V noči na sredo je neznani storilec iz dvoriščne strani v o mil v lekarno Savost na Kralja Petra trgu. Vlomilec je očividno stikal za denarjem, ker je preiskal vse predale in vdrl v dnevno blagajno, kjer pa ie na svojo smolo našel le eo dinar Ukradel je še 500 din vredna očala in zlato nalivno pero, s katerim je napisal na listek: Dragi orostjodin, da ste mi barem ostavili sto dinara, to mi je jako nužno . Iz vsebine je razvidno, da je storilec stikal za denarjem in dn je tujec z jusra. Ker y lekarni ni imel sreče, je vlomil v isti hiši se naaaj*jočo trgovino Mavrica bš odnesel hir.ojro manufakturnoga. "b!;iga m konfekcije ter 100 dinarjev gotovine, še to ni bilo drznemu vlomikoi dovolj: Poizkusit je v tretje "srečo v trgovin: Tekstil Slavija-in ukradel več bal blaga, škoda znaša pri vi:Ch tieh vlomih preko 30.000 dinarjev. t Policija jc s celim svoji.m aparatom na delu. _ Gledališče. Prva ponovitev opere : Da, hbor; bo drevi za red A. V soboto zvečer bo repriza italijanske komedije »Dva tuca ta rdečih rože. Znižane cene. Zadnjič. _ V Dravo je je padel in utonil. Neda_ loč od postaje Vuhred je 361etni poljski delavec lovil les iz narasle Drave Možu je najbrže nenadoma postalo slabo, da je padel v reko in valovi so ga odnesli s seboj. Ljudje, ki so videli nesrečo, možu niso mogli več pomagati. _ Zopet dva transporta v tujino. Tekom včerajšnjega dopoldneva sta bila iz Maribora zopet odprem!jena dva vlaka s sezonskimi delavci iz Prekmurja in Novega Sada, V obeh transportih je bilo okoii 1000 delavcev, ki so namenjeni v Nemčijo in Francijo. — Mesnico ob nedeljah odprte. Prodaja ln ice mesa bodo ob nedeljali zopet odprte in se bo meso prodajalo budi na trgu, ker neba nedeljski počitek. ... B«l«sW< KOLEDAR Dane**: Četrtek, 12. maja, katoličani: Prankracij, Stojmir DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Revolucijska svatba Kino Union: Nekoč se je dogodilo. . . Kino Sloga: Dih smrti Krajevna protltnbeiirulozna liga predavanje ob 20. v Delavski zbornici Brzo turnir za prvenstvo maja ob 20. v Ljubljanskem šahovskem klubu DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. PeccotL. Tvrševa esta 6, Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. ^9ia*M>«f sisai Če greš po naši ožji domovini, opaziš tu pa tam obfedete nđpise: »Crasfhauscc. »Tisch-lerei« ali »Cjemischtwarenhandliingx. Lastniki takih hiš so seveda Slo\'enci. ki so se jim zdeli nemški napisi imenitnejši in ki jim je tudi bolj kazalo imeti jih na svojih hišah. Ko so zapihale nad našo zemljo drugačne sapice, ko smo bili od parad in manifestacij kar omamljeni, so bili ti napisi preplezani in zamenjani s slovenskimi, ker je pač tako bolje kazalo. Pa tudi lastniki takih hiš so brž prepleskali s\x>jo zunanjost. K<:zne znake so hitro zamenjali s pisanimi trttko\-i in kokardami. potem so pa junaško i7b< čili prsi. se postavili povsod v ospredje in z ostrimi komolci odrinili tiste, ki so se pošteno m dejansko borili za našo lobodo. A čas vse razglodu in ise i/premvni. V 20 letih ae je marsikaj izpremenilo. Dež je izpral slo\-cnsek napise, da se vidijo zdaj pod njimi tu pa tam s t uri. sicer precej obledeli, pa vendarle še čttlji\'i napisi. Iz-premenili so se pa tudi nekateri ljudje, ki so hoteli biti nekaj časa povsortnmit, n oskrbnik vi'1-e nekega Ijublji'i kc«a odvetnika 75 letni Jane/ Kosjov^ck. SfirCck. ki /.'.voljo visoke starosti ni bil- več sp<►soben ZS težje delo. jc zadnja leta živel v precejšnji bedi m pomanjkanju. Da je bila ne-sirj.i >v Večja, mn je pred 6 nieSeci Obolela žena. ki Še danes ni vstala / bolniške peste! je. Tak d jc moral stari mož skrbeti in se truditi sam /a njo .m še /a dva otroka. Vilo, ki je b-pl v njej /a hišnika, so oedayno začeli pre/idavati in pri u«;\:vk. Zaradi i/plačila me/de je pa pricl navzkriž / lastnikom in pravijo, da mu ie bilo nedavno odpovedano sramovanje, ki bi ga moral z družino vred /daj popusti'ti. Vse to je š!o staremu možu tako na živce, da jc včeraj obupa! nad Sfvl jen jem. Sel je v drvarnico in se obesil. Tragedija starčka, k- jc b na Bledu dobro znan in se it tudi marljivo miejstvoval v gaSaskl organizaciji, jc vzbudila splošno sočutje. Požar v Vodicah Ljubljana. 12. maja V širši ljubljanski okolici so požari kaj pogosti, posebno pa v vaseh za šmarno goro. V ponedeljek se jc poka/a! rdeči petelin spet v Vodicah, kjer je pričelo go-roti goapodarsko poslopje posestnika Trebcvška. Platneni so šv;gniii iz svinja.ka. nakar >e jc o^tfnj bitno razširil na pod in hlev. Ker .-roji hiša z gospodarskim poslopjem sredi vasi. na bregu, so vaščanii ogenj taikoj opazil t in prihiteli na pomoč. Tud'i v sosednih vasc+i »o požair takoj opa/ili in je pričelo kma!u po 6- ko se je vnelo, birti plat zvona v Zapogah in Repnjah. Vodiški gasilci so bili z motorno brizgalno že v nekaj minutah na kraju požara, za njimi pa so prihiteli na pomoč ri,di njihovi tovariši iz Zapog in i/ Repenj. Požrtvovalni gasilci so nemudoma napeljali cevi do bližnjega bajerja tn jeli gasiti. Posrečita se jim jc požar lokalizirati in ohraniti pred ognjeni hišo, do-č"m je p<;>talo cospodairsko poslopje s svinjaki, drvarnico in šupo žrtev plamenov. k a V- - jc dognala orož-niška preiskava, so povzrožili p-ožar otrf>ci, ki so se igrali okrog svinjaka. B11 otrok je nekje iztaiknil vžigalice, nakar so v svinjaku zakurili. Plameni »o zajeli nSušeotn tramnvjc tn nesreča jc bila tu. Skoda, ki j(. jc povzročil požar, j • le delno krita z zavarovalnino, posebno žahrstno pa je. da je oškodovanemu posestniku tudi pred dvema letoma pogorelo gospodarsko poslopje, ki ga jc šele nedavno »pot popravil. Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivejra štiva dobite v tedniku za radio, gledališče in film »VAS VAL«, Ljubljana. Knafljeva ulica 5. ★ Petek, 13. maja 11: šoiskii ura: Naše šolska pesmi pred. Pave! Kozina). — 1-: Po naših log*ih in gajih (plošče). - l-.4o: PotoSla, — 13: Na-j;ov*f!i. _ 13.C0: Opoldanski končen Radij-pkeffn orkestra. — 1J> Napovedi. — 18: /V na v kazenike.11 pravu (na. dr. Donata Ca-p^fter). _ 1S/20: Končen rta vurli^kih or-elah (plodie). — 1 S.44I: Francoščina (g. dr. Stanko Loben). — 19: Napovedi. i>oroeila. — 19.30: Nac. ura: Stanovske prilike v Hrvat-eki za časa Zrinjako-Frankopan«ke vstaje (dr. Antun Dahinovič) ZV petek, trinajste-ga .. Veder za praanovenie ljudi. Sodelujejo: Radijski orkester in člani radijske isrralske družine. — 22: Napovedi, poročila. 32.15: Angleške plošče. Konec ob 23. uri, \ StP* tog »SLOVENSKI If ARO Dct detrtesr. 12. maja 1938. Stran 3 Ob 16.. 19.15 in 31.15 uri. — Zgolj za ljudi modnih ži\ee\ : ^ m M m^ v najnapetejsem filmu sezone BOriS KarlOff 04 »rrankenstetna. _ drugih in Kino Sloga, Tet. 27-30 om SMRTI DNEVNE VESTI raste* matere V Tomaju na ie da v! ob '1. po kratkem, komaj Jutra< g S*aao K.trntMm. fw>ročcn« fimnaz inka profesorica Aniea v LHihlian: in Hčerk* Antonija, ki je Baa tudi mali m*n**m nad~budn'**a nika >r~ka Komeia. k r pred le* i legel v :Ti : _ f-.^r..f rfrat* gospe »o ▼ I oh 17. tia omar^k«-m pohopaJiVii Pk»-eeeniti materi fssten oporni a. aglodni Kosovelovi rodbist naš* iskreno -totaJJel — K^rr- k,./nimaebega Arih V Sn i—lI Mitrovici je bil v torek zaključen X kongres ettokovne organizacije paz niskega usebja aoahh kaznilnic Predsedo. val mu Je Iran Meftko iz Maribora Sm h laaa' i ku ae je obravnavalo zlasti vprašanje zboljšanja gmotnaaja po lota ja kazml-rvškega osebja Pravosodni mmtotrr ima v novem finančnem neJconu noottastilo. da :zda uredbo, po kateri bi ae gmotni in socialni položaj kaAiiniakega osebja v kaz-azmicah zhoijaal. V tem smislu si bo >r-car:r-- .a r-.za'>-vi;a «-.. iznos'-:** BSSi bo. Izrečena je btla zahvala odboru v Maribora, ki ž> 10 let postaje na čem z Isa. sesa Metkam, ki je organizacijo tudi usta nov-;:. italijanskega Prihodsijl mesec se sestane staln: jugoslovansko italijanrtf\_s& t na ^rl na Bledu. To bo tretji ;n na njem at bodo obravnavala ija kj so pestila pereca po priključitvi A vatrf je k Nem« : ji odnosno, ki so v zvezi z novim klirinškim sporazumom skienjezLim 12 januarja. — li Sm% cr»h. i 'gledao rod i m no univerzi ttttacga prof*«oria dr .kmna Hadziea zadel hud »darev. Nctzprsana >mrt ji tc izw »t udiral na naiversj v L rub! »a si. in Je bil izredno nadarjen mladenič sai je oov!.v!al skoraj vse evropske jezike Btl -e res up in pono* svojega očeta, ki ga je smr nadarjenega sina. kakor tudi «ee ^oire zelo potrla Za pokojnim einom ie ma»i Gjurc;iea m hrry- D«.on o»»anke t Jegega nokspifkn bodo Prepeljali v pravoslavno cerkev *v. Cirila m Metoda. »>lko«W l*o pogreb m tri ob 15 na k Sv Krtin V-lentu m id^uču m ugledni rodbini dr. Ha hujevi nase iskreno sožalr*-' — Ra/j>ioia -latfcajL IV. banski ■fSSSi dravske banovine v Ljubljani &c razpisuje mesto bnnatvinskcza uradniškega pripravnika VIII. pokaran*? »Lupin. /.. «lu/.lm v pasivni rprot?pUn«k t zaielti. V postev prihaja jo d:p? mienfrii kemije m dipl. filozof: k*1-sssVf. predvsem on: z nsfr^w»o prakso, osi roma lclo\ ii'cm v lef stroki. Prošnje. opreml»*ne s pogrebnimi listinami v smisfs 3 zakona o uradnikih, je treba trMiti pri oddelku banske oprave do 10. nintia. nca jo SV issui v Zagreb -en na jug ledne i-seb osikosifi vaških diptomatov. 2ainaaj)afjai ministra Krof te dr. P:*.vlu. -a pSaSSSj .< v Mo- ssrrL Kopeniiagnu. Sofiji m drugih pre. V Zagrebu ostane več dni kriza % eeirs-ntni industriji. Imliiislbaskc tvornice Ze precej ćasa ne obratuje* m delavstvo je Se vedno brez zassaaka. V sk!a liscih je nad 100 000 ton za izvos pripravijenesra eessanta Vse resessne izvozi jo zdaj 1300 do 1.500 vago-ceaner •> loeim ga X Prej ia'Pusila I • - : 2 vasronov — Yreu»e remesMka napoved pravi, tia ho veriaomj * stanovitno vreme, po dnev ror*t»> V^erai je deftrrilo e Maribo rn, Zagrebu. Sarajeva. >pltto in na Rabu. Xan - '»-ara ic znaAaJa t Splitu 21. » A r Samjevn IH. v Ljublisni v Sari Som n /z^rehn 12 Davi je kazal lesmsi Lrtihtiafii 710.2 temperatura je V Um « SI. Pa« I« pri PrebsMa. V eni or^rr-K! r» :ior- fe bilo vlomljeno v U sovi no N*ie Tv •»**-; \ lotmlri se ndrl; v t rjo vi no efeesj okno io o*lnosli veliko trile. presti dmacsui blaga v*«r mo-kth »cajc ter srkaj *«'" zilc'kov. poAcnih vrednotnir in no 1 ovi rte ^kmla 7tuu-:t nad JO.000 din. Za ta- To«ri snmlfca zsenkrst st vsake sled. — Smrtsa sekfSffg * s^uriL V pivovarni v Mit>asiii »e ie pripe:«lj vreraj zjutraj smr*na oeer SlSletni ~*roinik Anton Ilein-rleh ie pregledoval *t^oj. k; je bil v pogonu. Naiukrai jj c tgrabil jer ni r. za pot«-jnii med" ko'Sf K 'tStucavnl je zadoti! tako težke poškodbe, da je akoj izdihnil. — V *mrt ker sm »e r«ps«tila ks*srsfka pe»ka. \ M .. je konT-al življenje iv-lern: stropi; ključavničar Aleksander Aki-rr.o\ v'- F - ' ' zaljubljen •. lepo. mlado kava T - •> Dovko (ijursjo Sinković. ki «e ie pa navei!ra!a njeoove !iti*>e7ni in mu *po-ročfla. de ga n*» mara več. To sra je tako potrlo. da «e te BS^pesj zabodel ▼ prsi. potem ie pa skočil v vodo. Zapustil je več poslovilnih pfeem. Ko o e naslovil uii na ^vojo trvoljenko in v njem pravi, de bo na-5*a njesov _r»>' -r--i S.r»c — Sirsmaie« slaza isuel *• loteriji :M»l.«aio dinarjev. Vr-eraj je l»il d rusi dan ireivinia država razredne Kvcrije in iolvtok 900.000 dirtariev je nad H na srečko ■ Wk\->M. ki jo te kupil m*u sraga iz Foče v Bosni. Ta sre-&a ie zadela dobitek 1.000 din. razen tesa pa jord|e Vseser in njegov JeLaver Sevan Laka-oš. .-^»frral je mehanik .los»p Radić, ki pa nima SSi -rskesa izpita. Ko se je boted umak n:ri neskemu kolesarju ie zavozii v električni droc Velksr in Laketoi sta oolezala on-svesšrcna. Prepeljana sta bila v bolnico kjer te Ve^rer te#k,m nreranjim poškodbam pod-legei. Lakata? «e pa bori — Pozor čitatelji! Nagradno teSumOTaV nje za Radion traja le kratek ona V so. bo to izide zopet celostranska inserat. s katerim se lahko udeJedhte tekmovanja in če ram ho sreća mila. boste dobili prvo nagrado, ki znaša 10.000 denarjev y goto- — I>v a v»||k* kongresa ki bosta obrnila pnsuii mail vse države nase in na Ljub. Ijsao. bosta med pomladnim ljubljanskim vek*sejrnorn. ki bo od 4. do 13. junija. I■ vse države se bo zbralo oKrog 6000 trgovcev na vse drža vnem trgovskem Kongresu ki s« fjs bodo udeležili tudi zastopniki tr gorstva Iz Bolgarije Gospodarski pomen velesejma bo zrasel ze zaradi tega kongresa, s letošnji veieeejem bo tudi sam na sebi zelo pomemben, ker bo vseboval vel: ke. reprezentativne gusasjdai ek t razstave K temu je treba prišteti veliko poserjrio >Xe*a cesta«, ki bo pokazala bi naj bile nase ceste in kakrftri* morale prej ali slej postati, saj Ji Slovenija izredno pom«mbno mednarodna eospodsrssio kritiške O velikem gospodarskem pomenu za vso državo primernega cestnega omrežja v Sloveniji bodo raz-pravljeii na kongresu Društva- se ceste, ve sama bo lahko prepričala udele-kongresa iz drugih pokrajin in zl sti iS Beograda, da je zahteva Slovenije po dobrih, osodernih cestal v resnici 21 v llenjska ter v interesu vse države Velika avtomobilska razstava pa bo hkrati pobuda za čim intenzivneje- ^»spe sevanje orizn.a pri nas. Splošna gospodarska razstava velesejma bo nudila lepo zaokroženo sliko Življenjske sposobnosti slovenske industrije in obrtne delavnosti. Skupna, reprezentativna razstava Francije nas bo izpod budila, da se okienemo čim bolj -voj. .=k:> nt- :r. mo^x*-ne zaveznice, ki ne prih;i i ■ na:r. z '»m;err '-n mečem, ampak s knjiso Na razstavi bo namreč tudi 5000 francoskih knji«: >ie * rihak ki istirajs ma|arii<». (iledc n < člaaek: Uibe zatjraK) malari.io prioi>čon v ponedeljek 9. t. m., muo prejeli naslednje r*o'Ssr»ilo. Pri n.i- v Jugoslaviji zlasti v laž-SrbtH. esHrajo pomočk> rib iGambueov) ie veV- 'ei 7 asftchoni ma'.ar'jo. Pred dvema ►nia -c ie tudi tukajsnri Higijenski zavo-l frndH v okolic l'rn-j« r-.k« holnj« Lenda-1 n C mom' 'm on»r*ii*i. oz. zatreti • • /.-. n nevarno t»ob'zen. V t;) n;i.:i''v !»o sassstiii v vode močvirna:ib krajev sel ■ miiusov. Klub akvaristov v Ljubljajd kioj« h- *rt-*ie le»o Gam'-use v izvirku v Vili šmarno noro. kaTcre je tudi pro£k) ief»e« ,ia Ljubljanskem ve!~sejmu razstavil v dveh velikih ikvari ih %a\ se (>t>i -kovalr: v»b«s* :ma niso zanje lo«ti zanimali, k'jub femu •!.: ~<» ■" '<»■. c.-tvn 7»-lo korist n \ Mosta n u soie sf»erialno v ta m m en vsako Isti na tisoče rib (Gambtisov> katere ra7 pošiljajo v različne rnočvirnate insiariem kra je -kl.tdhM za moiki zb«»r. Ni proe njo peesk-_r.i društva Oljka v Teliti ie uirLas /orko Prelsver 11« hcsedtlo + Jožefa *'\ e.'»:»rir». nladeo. sJovrn-kegn oounika ki ie nndej na hoinih pol ia na h v ,in \ar»«lii« (.lav p.< \h> ruštvo -^Mjka r»o pevno. v nar<»-i i : -tr.' t-- — m razmnožilo :n raz Tujr*k«prOmetne propagandne izdaje Kr. banska 'jrprava opozarja vse tu jak o-promatne orsranizacije. ustarKr/?. lastnika t upravi tel je • hotelov, penziortov. ^osti'n i. dr . ki izdajajo v turistično pvcpagsodjne senčene za vabo srxstov. prospekte, letake plika'e zemlj*nidne skice, razjrleii. aice. albume itd-, da je potrebo vse tovrstne osnutke < besedilo kako skice m pred natisom v tiskarnah predložiti Zvezi za tujski promet v Ljubljani od nosno Tujsko p*x>metni zvezi v Marbo- • Erled in odobritev tako zaradi evi. dence nase turistične propagande kakor *e posemo. da se nesanotrna. poooanjklil-\-a ali sploh neumestna propaganda pre. P reč: — I'e* prkh't« do morja v dv»-h dneh iz I-joblJST. a vendar smo odrezani od njega, tako da mora avtobus voati skoraj « ur po kravjih stezah. To je največja nesreča za Slovenijo, da n:m>. zv->ze z morjem Kikor organizem brka srobove žrtev okrasi t> k>pki i*u:u.adan->kega cvetja in vencem ter aa grobovih prižc ■espe. Rs| bi oh-ein^tvo Te dn; izkazalo hvaležnost in čast mučenikom v>ai z obiskom njihovih grobov! — li krnje v na prstitnherktiloina lita v Ljnbljani priredi ob priliki proti tuberkuloznega te«lna naslon je preda vanje: Danes v rrrejk 12. t. m. ob '20. uri v Dvorani Delavske zl>ornire predavanje za vso javnost predavajo j£. zdravniki: dr. Prodan — o razvoju in zdravljenju tiiherkuloze (pre«la-vanje 7. diapozitivi), dr. Miss — tuberkuloza in družina, dr. Ruprtik -— socialno zavarovanje proti tur*»rkuk>zi. Vabimo vse. ki *i žele o tej nn*«i najini n aro lom ra75^ir;tvii lw»l»"z-ni. po« i tika da pridejo novno*tevi1no. V rs-tek 13 t. ni. ob 'JO. uri it-totam predavanje za .t ; filmom in diapozitn-i. pTe-lava dr. Kri^peT — tuberkulozo in vajenci. Pro->'ns> vse delodajalce da svoje vajence na to predavani*- ono/nrijo in jim priporočajo ude- lsgbo. Ij ProtltuberKulozna z^eza v Ljublja. "« sprejema iz mnogih krajev razveseljive vesti o raznih prireditvah v letosnje-n proti tube rkukužnem tednu. Tudi zbirke so zelo povoljne in tekmujejo neka ten kraji med seboj. Upamo, da ne bo kraja v Sloveniji, ki ne bi prispeval za namene proti tuberkulozne borbe in da razlika med naj. manjšimi in največjimi kraji -»e bo velika. —lj V izložbenem ofcoaj Tiskovne zadruge je ob priliki jubileja, ki ga jutri, v petek 13. t. m. proslavi naš znani igraiec in kulturni delavec Vaio Bratina razst t -vil kipar Nikolaj Pirnat izredno usp»'o rtsbo svojega prijatelja in rojaka, ju'-., ^j^ga jjiralaj-^ —Ij De uStvo Tabor Redni letni občni zbor bo v nedeljo 15. maja ob 9. dopoldne v beh dvorani hotela Unkm. Vabimo člane, prijatelje ic dobrotnike, da se ga udeleže v čim večjem številu. Kdor se ni poravnal članarine, naj to stori v tajništvu med uradnimi urami ali pa pred občnim zborom. — lj Bežigrajska p°*ku*na šoba priredi v nedeljo 15. t. m. ob 4. popoldne v svoji telovadnici proMavo materinskega dne. Lep spored v deklajnacijami. prizori in petjem bo izvajala šolska mladina. Prireditve šoLske mladine za Bežigradom so deležne simpatij staršev že zaradi svoje uspe los tL Tudi proslava materinskega dne ne bo zaostajala za dosedanjimi. Poleg tega je čisti dobiček namenjen siromašni šolski mladini. Vstopnina 6. 4 in 2 din. —lj Fantastičen film za ljudi izredno ns>čn:h živcev v kinu ^k>gi Po -Franken. sieinu* in drugem dedu tega filma so izdelali sedaj v Ameriki z Borisom Karlof-fom se napetejši film Dih smrti-, ki se predvaja seuaj v kinu ^og:. Ta film nam predoouje B. Karloffa kot odkritelja ta^ jinstvene kemijske sobstaivee radiuma Xi ki ima mnogo večjo moč kot radij sam. Karloft inficiran s to snovjo ubija Živa bitja že s samim dotikom roke. uničuje ogromne skale itd. O vsebini tega izredno napetega firma nočemo ve* podrvirtniosti povedati, dejstvo pa je. da je Dih sn.rM firm za ljudi, ki imajo zelo dobre in močne Živce. h>r je film določen za Ljubljano le za kratko dobo par dni, priporočamo, da si ga občinstvo čtmpreje ogleda. Cene v kinu Slogi so tako nizke, da je ogled filmov v tem kinu mogoč najširšim slojem občinstva. 1; Serija špargljev. Vsak dan sveže, žlahtne, domače beluse servira postilna pri Slepem Janezu! «_ Idrijski krotek vabi vse idrijske ro-jake ta pr'j.velic. de v dim veejem števi-I11 u leleže proslave 2o letnice umetniškega itjbji. ,a K. Vala Brati ne. ki Ik) v eetek IS l m. \ dram-kem sledalisču. 11 — Huhadova župn vab: vse liublianske in okoliške ^bore k sprejemu bolgarskih >• cev iz Plovdiva d revi ob 20.24 na glavnem kolodvoru ter v petek na koncert v Filharmonijo ob pol 21. V soboto 14. t. m. je ob 20. v Glasbeni Matici prva vaja vseh mešanih in moških zborov za nastop pri odkritju E. Adamičevega spomenika. Note: »Ecce dolor« in »Molitev«. _I j Telesni pl«»d na cesti. Oni dan j«- bilo najdeno na hodniku nasproti cerkve na Ta-•rupelrc ru'e)lee ^o m> komi« >keni otrledu pokopali, policiia ie pa uved'a prciskavvj. —li V^ak dan sveži >parrelii v gostilni pri K ni*-; ■ v šišiki. Neimenovani tovariš iaruje »a ul>o-_'-"jn .^-tii :orsk; bolnici umr! .Vlletni hlnpev Anton Mohorko. ki ie pred smrtjo zahteval paUefjskegai stražnika, 5iS. da mu mora nekaj važnega povedati. Se predno je stražnik prišel, i«- Mo-horko i7'lihtiil. Ko so pregledati njegovo obleko, so našli v suknjiču ZaSatUl LVvfHJO dinarjev :n štiri hranilne njtžice i vkHio din \la?MH>r^Ua polici ta ;c lako; uvedla preiskavo- da ugotovi, odkod pokojniku toliko ae-nrtffa. Naslovila Je na razne orožnišk,- postaje, v kraje, k'H?r je Mohork > služil za hltfp-ča. "Otrrožntfe.• nap'ft -pftro»*-e. koliko je Mohorko /a^luzil m 8e je moufočced;i si i«% toliko-prihranil. PeCi i ji ie /.dni SSejbia i/ r:iznih krajev odgovore, da ie bil Mohorko izredno varčen in skop človek. Im<*l je precej denarja, ki S« je PSSSfSi pro^i visokim obr»-st;m. vidjeli so ffa vedknM tudi. da c^i je oprtal malho in šel bcsanjL zlasti v £ilsyenake jorice. na Dravske polje in v Drasako tnilsnp.. Po ce-Btesi je pobiral riiraret.ne ogorke in spleti vse kar se mu je zdelo vr«-dno. prt-noli<-iia j»- na podla u i /i>ran<-ura gradiva ustavila preiskase. ker \e Ugotovljeno, da si Mohorko ni prisvojil denarja na nezakonit ruH^n. Vlomi in tatvine Ljubljana, 12. maja Oni dan je nekdo vdrl v omaro na hodniku univerze v II. nadstropju ter odnesel 13B0 dan vreden pisaln: stroj znamke Erica. V itsopšanje Josapine Bizjskove v komem- skcjja ulici je v odsotnosti la«vttiiee vdrl nc-Sk, beesposelnež, ki s«> n>u pa na sledu in ji ukradel zlato d vok.ro v no uro 1 vgra-vi ran im imenom 1 OOuSf ■■ na pokrovu. Za-SaasSSji pa se ni samo s 700 din vredno uro. marveć je v/el tudi več perila, tako da ima Hi/ja-kova ekiog 1090 dSfi škn/ »\*:ktorije« je nekdo T«e^ ce-s»ti. t>dktxier je odiijesel šest telefonskih aparatov starega sistema, vrednih 4200 drn. rz pstrežnice J<)^ipšne \ eir-tovškove v Ilirski ulici 12 je tat odnesel 1(H) di»n v rotili o uro v lesenem stoja-lu. Nedavno se je splazrl že ioasleden tat tudi v rnnlsrre.šje hiše š.t. 10 v Ciradišeu i«n odnese! nek; >t.ra'iiki pa>r črnih Škornjev, dve plahti za pokrivanje vo/a. dve uzdi. nekaj železnega okovja za sedlo in dva kovčega. Natakarici Antoniji Ojordjevićevi, zaposleni v vinotoču na Tvnševi cesti, je nekd-o odpeljal 14(K) din vredno ženisko kolo znamke »Bra.ndenbuni«. K vprizori!vah v našem gledališču. Dajanje se godi med francosko revoftucijo. Plonvkinja 'Briroke. Po svadbeni rs^ei mora že zapustiti Fra.unijo in se priklju-6iti armadi em i i^rain tov-roja listov v inozemstvu. Pepnhlikanske e6fe obkolijo pnioei gradit'. Plemiča ot^odi poslanec konventa na sni rt. a |M)Veljiik republ ika^u-ev Paul lian mann) plemiča reši. s činnr pridobi tudi srce tofM- plenfkinje. Rad žrtvuje svoje živilu je za doživetje v svadoOnj noči. Filrn je neiiK^ki. po vsebini zanimiv in pretresljiv 7. n*oon:ni dramatičnim kouce-m. Iura Pa-ula Hartniairia midi umetniški nzo^k. kakr*-ne-ija mora dali hj i.irrale^ v»dikeo tudi dobro režirani. Celota \e i*0-dana z okusom in mero v dokaj čistem slonu. Fotografija ie mestoma akms in Ezgovar. jkva medla, kar pa ure na račun oirul.jeno^t.i fntn-keLra traka. Po dolgem času nemški film ki «_ra je človek lahko vesel. ŠAH — Brzoturnir za prvenstvo maja bo v Ljubljanskem šahovskem klubu d revi ob 20. uri. Lep dar: Zgodbe br^ groze > v. SB3I BSS Občina Ljubljana m**«=tn'. n^Tf hnl zavod TTm»i je naš srčno ljubljeni SAŠA naš up irr naš ponos. Pogreb bo v petek, dne 13. maja t. 1. ob 15. uri iz pravoslavne cerkve Sv. Cirila in Metoda na pokopališče k S>v. Križu. Prosimo tihega sožalja! LJUBLJANA, dne 12. maja 1938. JOVAN, GJl RGJICA in DUŠAN H A D Ž I — starši in brat ter vse ostalo sorodstvo. MALI OGLASI eteseda 50 par, davek pose Dej. Preklici, izjave oeseca Lnn 1.—. davek posebej*. La pismene odgovore glede mailb oglasov )e creoa priiožju znamko — Popustov za male oglasa ne priznamo. RAzno Besede 90 par davek posebej Najmanjši znesek * Din MIZE IN STOLE vsakovrstne izdelujem ter renoviram oprave najceneje. — Josip Zorman. Breg 14. 1446 BIKOVE ODPADKE 500 kg za HO din dostavljene na dom nudi tvrdka »Kurivo«, &eva cesta 31, telefon 34-34. . 1447 j POSEBNE NOVOSTI .■sen oblačil, sport, Kamgarn, ■»bleke, pumparice. perilo Itd. najceneje P R E S K E R Se. Petre cesta 14 KhvEJE JUGOGRAflKA POUK Beseda SO par. lavefe posebej Najmanjši znesek * Din STROJEPISCI POUK Večerni tečaji, oddelki od 6 do pol 8. m od pol 8. do 9. ure zvečer. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. zvečer. Šolnina zelo nizka. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Posebni tečaj za starejše dame in gospode. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. 1443 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STANOVANJE enosobno ali majhno dvosobno, 5isto, snažno — išče mirna In snažna uradniška stranka (dve osebi) za takoj ali kasneje. — Ponudbe z navedbo najemnine na upravo >Slov. Naroda« pod »Takoj ali kasneje«. 1438 Makulatura! papii proda uprava »Slovenskega Naroda44 __Ljubljana, KnaHjeva ulica štev. S__ 9li m 4 >8tOVEWSfI KARODf, Prtrtek. II. maja 1938. 9***. K 6 Se o železniškem trikotu v Sevnici Zakaj ne bo imel severovzhodni del Slovenije direktne zveze z morjem? je za direktni dostop v to dolino dovolj prostora Postaja Bos tanj bi bila tako re. koč druga poetaja za Sevnico, na kateri bi ae val vlaki ustavljali. Pr<»~a Bočtrmi <.•-. r.-rrkljuOka st. Jan-ski provri men okrog-lo 13 k u. Najveća vrpoii je S pron.il V «-:edi ie ena postaja, kakor ogibalisče. železnica tofe na lev*-m bregu Mirne r • nke. ki j h deiq potok. pr»-rcžer»- > s kratkimi predori. J;>stio je. >ia tn: ■ imela žeJezniSk«* uprav - na Zidanem mostu vae do zgraditve novfvara želozobetonfkega. mostu, po Katerem vozijo vlaki lii^ktno nroti Zagrebu, marveč tudi zapostavljanje Wga ?*»-ver*>\ 7h«>*ln« «ja «lHa Slovenije, ki Drugi železniški tir Zidam most—Zagrebe med drugim omenili, da ne bo predvidenega želez -atoga t n kota v Sevnici, kar bo v veliko £kodo potniškemu, kakor tudi tovornemu prometu. Ce bomo nalet«!: na take nedostatke tudi v Trebnjem, bo to res lena »direktna zveza severovzhodne Slovenije s morjem. Da ne bo Železniškega trikota. naj bi b;l«» krive nepremagl ji .c tehnične ovire. t. j. menda, dno Save. će£. da se ne da gradit: na do loč en en i mestu železo he-torski most in morda se kaj 'irugega Poglejmo, kaj piše mg. KkKiić v svoji knjigi železniška zveza Slovenije s Su-fekom« iz l*»ta Navajamo samo -ia znaćlnejse misli: >Ker bo smer Ziiani most -Trebnje riivna *mcr prometa ne pa smer Trebnje -Z3gr*»b re gre. da bi morali vlake, pri-šedSe z Zidan«»gn m. > K-a ća ti na postaji ^fcliSUl. da morejo zapustiti postajo ra istem zapadnem koncu ter kreniti proti Trebnjem, i To bi pomenilo izgubo časa in nepotrebne stroška v strojni službi Zaleti je. da vlakov ni treba obračati, am. pak. da je dana mežno^t. da nadaliuiejo svojo pot v svoji smeri, t j., da zapustijo postajo na vzhodnem kunu in Sele potem zavijejo prot: št Janžu Zato namero tež sevniška po^taia p'evev vzhodno od uQtja Miren* k fBflSm v .c3v*n tako da bi r>ro-ga, zap- -tivSi -,a vzhodnem koncu postajo Sevn ca inela premalo proftora La oster ovinek naza; prof •«•»!'ni M ime Ker je pri vzhodnem koncu p^»-ta"e Savska do. lina preozka. Most čez Savo bi ležal v ostrem ovinku in takoj za njim bi morala železnica ▼ prer na južnem breg j; bi se torej morala v predoru, doi-okrogto 900 m kar bi skupaj s po. oaJišanjem proge ki bi bilo vsemu temu posledica m zaradi potrebe se enega mosta ene Mirno zelo podražilo gradnjo te sicer kratk^ železnice. Ne preostaja torej ni drugega, kakor gradatr nasproti gradu Bo^tanj novo postajo na of»stoj*»či progi Zidani most I . sreb kjer >• potek t«> prOgr v terenn tak. n nap-n\iti. I/ ir nOve postitj> Roštanj n»or> jo \|akj naravnost napr. j čer m*>st preko in dajf pvatj Treba jemo. ker leži postaja zanadr.o pred vholom v lOrenako dolino, tako da N o k o 1 « t v o Xs vsesokolski zlet v Pragi vnostna scena X* zle ta — se nekaj zanimivosti o veliki sokolski manifestaciji i program, rninos ■ i namka *ola je bila -3. in 114. aprila v preda valniri T vrbovoga loma v Pragi, šolo je otvori! staroj-ta ĆOS br. dr. Bukovsky. pre; i o Slovanstvu in slovanska-.- s »k« 'stvu o«iličn: sokolski ^kovsfali Srbohr\atHki in bolgarski »»Vodič po Pragi« bo v novi oblik: izdal slovanski od-X vsesokolskesra zleta v srbohr\fa- ščini in bolgarščina Vodič bo izročen ude-■ 7- " .»benem z znakom. 1'reko :iO.Otki nar:iWajni<- je prigla- *»ilo na zlet. Kf • : sprejme po- lovico prijavljenih telovadkinj. bodo telovadile narasčajnice v dveh skupinah. Toda niti -a odredba ne zadostuje, da bi mogle na zletu telovaditi vse prijavljene narasčajnice Zato se bo pazilo že pri izbirnih tekmn:»o v odlocitnih trer•■•*"-: r. Tvr- Seve besede, ki se no svoi; vrednost: rr.so manjšale Biti v trčekrt ytolet*a V iv^nav Stm citatih bo zasnovan duševni profil nr-vesra sokolskeda vodnika in izražen sokol- f \*adisču v deloma opremljeni telovadnici, tretji prizor pa bo predstavljal telovadno uro v popolnoma opremljeni telovadnici in na dobro urejenem tclovadisču. In po zletn? Za narasčajnice je pripravljeno prijetno presenečenje. Poslane bodo. da se osvežijo v letnih taboriščih. Po zletu ostane letos tudi tu jugoslovenski naraščaj. Ta se bo skupno z naraščajem ČOS udeležil družabnega življenja v narasčaj-.-kih taborih. Pomagajmo *»i sami! To gesio izvaja na zanimiv način sokolsko društvo v Klato-vih. Vsemu dijaštvu in naraščaju je društvo izdalo poziv, da zbira nepotrebne ko> vinske dele stare svinčene plombe, tube zobnih krem. kose stanjola itd., katere potoni proda in iz dobička pomaga siromašnem pripadnikom društva za udeležbo na metn. J* to vsekakor posnemanja vreden primer, ki naj bi našel odziv tudi pri nas. Najboljši naraščajnik in nara>čajniea iz vsake župe COS. ki bosta dosegla pri tekmah najboliše uspehe, obiščeta kot zastop-n.ka naraščaja na zletu grob pokojnega prezidenta Masarvka Osvoboditelja Med v« »de. Tudi le T < rs je naše vlruštvo počastilo našo slovensko m=iter z dostojno prireditviio V Sokolskem domu se je zbralo v nedeljo 7. t. m. številno občinstvo ir naše matere s svojo deeo. Vsakdo jr s priznanjem sledil izvajanjem naših mal:h in matere ^ zadovoljstvom sokol tombolo, dobitki so lepi. Ker v» čisti dobiček namenjen dofradttvi dom t želimo števiL nega obis-ka. «ia na_s s ter "^odpro nasi prijatelji in prežive v no>=i sredi par veselih uric. Zvvze z vLaki proti Gorenjski ;n proti Ljuoliani so zelo ugodne Puiuno je ugotlen vlak. ki odhaja z naše t »ostaje ob 11.53 pono«'i r>:oti Jeseničana. Pridite, ne bo vam zal. Zdravo' Rockeieller Iciip^ie HearstDV-e zbirke Novin;ir-k' in.-ejnal Kand^-ph Neurji >» pričel v kvarne stiske in nedavno |e skl--nil proda-Ti v 11 k dH v\im.|i umetnikih (Bbirk, da bj moi.''! v^.ij deloma /adosidi .-vojini i\-nanontm obveznostim, lienr.^t k" zbral v svojih palača '■>- mnor^j ilra^oč^nosti, roprav ni imel pri -et*ra\djaniu zhi k vedno aaj--ret^iiejšo i<»ko Za netkaterr uj--govo drauo-renosti se i«. 7.a.n:mal 7^ pro. '--!,n Rockf'-'Icr mlajši in z»lai se je j»ožuril k«v! pr\'i kupee. Kupil je iirne*rmn za 100/hh> ilolarjev, večinoma ""ormrjlesko pohi^'vo in srebro.. Kupljene jragoc^nosri je dal odpcliaU v nnaJBi mW PB rn eria države Virgin i je WiUiarn«s-burk. To rcodoviriAk: nr:idic. kj^r ie ži-v ^ :o*vj r.morilko osvobodilno voino Cliver-i r Vircinije in tr^f.ji prezid^nt 7.r>i. držav j.ffr-rron pragocenos: I bodo razpraviieno v 1 \ - ni .b-»ff^r>onov<*m ^tanoviinju. ki se bo s tem r«> ^loirn približalo tnkrnini dobi. sraoeo ps ppedpistti \ zapriHČenem k ra ju Bretonske ie o! -tičal ia lokalni Zelezniri klancem vlak in potniki -o morali iz?^o'*iti. da bi ^a potisnili napr«u. Sprevodnik je budno opazoval nekoga r»">t k:«. :v 11 m i je zdel nekam sumljiv. Sledniic ie .-topil k njemu i'i zahteval, naj niii pokaže vozni lisli — Kvo ga. '«■ rlei.jl jetnik — \*o. iobro. [ch\h pisžatl bsete morali jlol>o — Zakai pa".' — se je .ueudil potnik. — Ker potiskate n-prej ranjBB i. razreda. iuatf> o« vozni r siek iii. razreda. K jubileju gledališkega igralca Vala Bratine Dve lepi potezi odlikujeta gledališkega umetnika. - jubilanta, g. Vala Bratmo: njegova prirojena ljubezen do odra in njegova prisrčna povezanost z družino. Bratinovi tipi so župani, kmetje, učitelji, profesorji, čudaki, obrtniki, orači, garači, delavci ljudje karakterne vlogT sploh. V ustvarjanju je krepak. Ob svojem 2olctnem umetniškem jubileju v drami nastopi v Maks šnuderlovih Lopovščinah v vlogah: Petriča. komisarja, notarja in kritika v epilogu. Jubilanta iskreno čestitamo z željo, da nas se dolgo razveseljuje in plemenii i s svojimi klenimi stvaritvami in da ostane še dolgo, dolgo vrsto let krepka opora svoji ljubljeni dmžinici. Tragedija ruskega plesalca Nižinskega Pođ vplivom vojnih grozot se mu je omračii um Iz Holiywooda poročajo, p;-saia rr.ie-.čno usodo sraojega moža v knjigi, ki obuja svetu spo-mine na edinstveno umet-ttOSt N i ž;:i>*kc^a. /uis-ti pa nsi dram.iticni konec njegove kariere. Katastrofa NržHn- skeqa je bila posiedficj svetovne vojne. Nižinski je h:l /-ašcl v nevaren polo/aj f i v /aCctku vojne, ker je M v Budanpešrti interniran, čeprav it njegov« ž-c.xi M a d žarka Nižin-gki ?e je takra-t pečaJ s proKlc-nu*m najti sistem /ap!sovanj:i plesnih sklndh. k«>rcuH*rati je, kak« ff <-e zapisujejo note. PltlM« IIlil so %\ obdol/iii. du p<*^\-l>a x»vražnik<>m r\vvtUU Ojttske Šifrirana poročila i» voiaškm raz-m-erah. Poklienni so bkli glasbeni irn nva-tema/ti č n i ~*xroko\-n jaki. ki so dolijo proučevali zapiske Nižmake^a. Končno s*.- nru ie poare<čilo d^okatEaH, da je brla obdolžite v bre/ vaake podlage. Cez ■več let, ko je bil duh Nižinskega že povsem ziitcmnrl. je dejal šef madža-r^-ke varnostne službe soprogi N^;ž'ne je na-po-til v Švico, kjor .se je sestal s skladartel jem Stravinskim, potom je pa krenil preko Pari« v Bovdeaux, kjer «=e ie okrcal z nsvotaRieljem Metropolitan opere v New Yorku na pairnik in od potov:«! v Ameriko. Tam je še dosege! na čelu ni skih plesnih zborov velike uspehe Priredil je turneic po vseli velikih amcr'Vih mestih in na njih se je spopri ja re! i;] rv.-d- s ( har-lie Chaplinom. Potem ia. ]C povabil Da.i-fjhilcv v Španijo in no/ticjc je "^c plesal v Južn> Ameriki, v Rio de .laneiru. Sao Pao-!u in drurgih mestih, kjer ic dosegel velike n-spehe. Toda takrat je bulo tam Še ra/oa-seno ovadu:tvo en Nižinski je bfl drugič ovaden, ccš. da vohuni /a Avs*TO-OgrakOi Nekoč mu je nekdo vfgd na oder, kjer je plesal, zarjavel žcbclj, ki se je obrnil s konico nav/<»or. Oh neki drugi priliki se je 'Kirnsala od - -T<>pa železna traveJKU in padla blizu Niijmkegfl na t!a. Tretjih se jc udri podij, kjer je s-tal Nižinski in da ni brlo njegovih prijateljev ki so ua v /.ad-njem hipu rešili bi se bio bori j podlega1 vp!;\;i oksatttfsnega mistika Ko^trovskcga. Slama ruskega badeta. Ntžinsiki je mnogO trpel ca-radi vojne. Še po premin-ši ic sede1 po cele dneve z^i mr/ro rn nsad eudne postave s f an-ta-stić ni m i rde č imi in črn »mi oe.m i. Ko st") ga vpravadi, kakšne masiic so to. je od-[jovarja€, dpeliaili na odd:h. / velikim zlatim križcem v rok in vabi-1 Hudi v cerkev'. Odvedli so ga k /dravtiiku m mu dodelrli »talnega paznika. s!cč jc b:l /dra\nik ronenia, da ;c N^ižmski okreva!. O zgodilo, žleo« ga jc hotela pregovoriti, da b; /jiplc*vaj| svoj veliki balet, toda Nižinski jo je pahnil od sebe. Potem je prinesel kos črnega in bcleg;i /ameta ter ju položil na :l-i v obltki velikega križu. Po/or — je saklicsJ — /daj pa /apiešcm ples vojne, ples trpljenja, uničevanja, ples irrrrvin. Ples \-ojne. ki jc niste prepreči v. In res je jel plesati. Bil je prozen prizor in gledalci ruivd\*šeno ploskah. ('c/ nek:',i dni jc pTeiskal Ni/insikcga prof. Rlcnlcr rn ugotovil jc. da jc dal!še^mo boiafi. Zatman so gai vodici k najbo-lj^iim e\Topskrm /drn\-niikr>m. vae zdravljenje jc bilo zaman. Kmahi bo 20 Vet. (Klkar so prepeljali N w ^kega v sposobljena ogromnemu pritisku v globinah in ko pridejo na površje, jih zrak -u doslovno raz- trga. Ta bitja so navadno ostudna m imajo zobe ostre kakor pile Zgodilo se je celo. da je postal mornar ki je potegnil tako razpočeno ribo z gole roko iz aenkrat pepelasto bled :n da ie umrl čez pičle pol are od zastrupiienja V daljavi sie ie bliskalo Veter se je končno polegel in oihal je od juga Bil je vroč kakor peklo in s seboj ie prinašal mnogo peska. Sketch je dvignil levo nogo čez osti in stopil na tla Poslopje družbe je bilo pogreznjeno v temo. le okna Kemo\*e pisarne so bila razsvetljena. V silnem vetru, ki je pripotjibal visoke palme, se je izgubilo škripamc ključavnice, ko se je v nji zasukal ključ. Vrata so bila končno odprta. Sketch se je previdno ozrl naokrog toda v globoki temi ni nikogar videl Smuknil je skozi vrata in obstal v nar'.', kakor mačka na prstih bosih r.og Niti sam dobro ni vedel, kaj ga je vleklo tiste noči v poslopje Prepustil se je svojemu šestemu čutu, ki ga ni še nikoli varal Bil je prepričan, da je tiste noči njegova navzočnost v poslopju nujno posebna Morda Dreti nevarnost Sam ni vedel, kaj se bo /ffodilo Poslopje ie bilo pogreznjeno v temo in Sketch T.oral zahvaliti svojemu spom:nu. ki ga je iH varno po sredini hodnika v nrvo nads+rorvie Tu na r^esni strani so vrata v Pamolino sobo Usts-se je ir. nastavil uho na ključavnic SUM je * ho dihnrV H~:earp ie b;lo vse tiho Tri ie pomenilo, da so bila okna zaprta kar ga ie znatno pomirilo Od zunaj torej ne more priti nevarnost. Prijel je za kljuko in jo počasi pritisnil navzdol. Njegova vroča želja je bila. da bi bila vrata zaklenjena, čeprav je bil prepričan, da bo v naslednjem hipu zaškrtalo, in da se bodo vrata odprla. Pamela namreč nikoli ni zaklepala ponoči vrat — zato tudi n: imela nobenega povoda. Roka na kljuki je zadrhtela. Vrata so bila zaklenjena. Sketch se je zdrzr.il. To mu ni slo v glavo, čeprav je bil vesel, da so vrata zaklenjena. Tako vsaj ni mogla priti nevarnost niti s hodnika, ker se domačim na ključavnice ne spoznajo. Toda zakaj je Pamela zaklenila vrata? Kar mu je šinila v glavo misel na Freda Bu^na in začutil ie. kako mu pritiska kri v glavo To je bil torej pravi vzrok' Pamela se ie bala tega moža. Pomiril se je in stopil nekaj korakov naprej. Tu je bila spalnica ravnatelja Kerna. Iz spalnice so vodila vrata v predsobo, iz te pa v kabinet. Vrata v kabinet so bila na drugi strani in Sketch je naenkrat zaslišal glasen pogovor dveh ali treh mož Glasovi so se slišali iz ravnateljevega kabineta. Sketch je razmišljal. Ni se mu hotelo prisluškovati, pa vendar ni mogel premagati svoje radovednosti. Mesto pri vratih kabineta je bilo neudobno. Hodnik je bi; predolg, da bi mogel Sketch uiti pozornosti človeka, ki bi slučajno prišel skozi ta vrata. Pojde torej skozi spalnico, če vrata niso zaklenjena Pritisnil je na kljuko in vrata so se odprla. Previdno jih je zopet zaprl in se splazil skozi spalnico. Vrata v predsobo so bila odprta, enako tudi vrata v kabinet. Zdaj je že slišal pogovor čisto jasno in v naslednjem hipu jih je tudi zagledal. Stari Kern je sedel s hrbtom proti njemu in mož, s katerim je govoril, je bil Fred Burno. Tam je podel še tretji, toda njega Sketch ni mogel videti. Tretji mož jc zelo slabo lomil angleščino in večkrat je obmolknil kakor da išče besede. Sketch je previdno legel na tla in potisnil glavo naprej, da bi bolje videl in slišal. Možje so zdaj utihnili in slišal se je samo naliv za okni. — V tej zadevi me morata ubogati, — je govoril zdaj Fred Burne z ukazujočim glasom. — Pravim vama. da se morajo trgovske poti izpremeniti. 2c zadnjič ste komaj ušli vladni križarki. a prihodnjič bi se utegnilo to končati slabše. — Kje bo prihodnja pošiljka? — je vprašal znova Burne. — Luhunga. — se je glasil tih odgovor tretjega moža. — Zdaj ne moremo delati. — se je oglasil znova Kern s svojim hripavim glasom, — ena ladja je na morju, družbine ladje pa ne morem uporabiti. To bi bilo preveč nevarno. Mislim, da pride Luhunga na vrsto šele čez nekaj mesecev. — Kaj se je zgodilo s tem dekletom? — je vprašal naenkrat Burne ostro, zroč tja, kjer je moral sedeti tretji mož. — Ne morem govoriti. To dekle mi gospod dal, ne zame. Nikoli več nazaj. "Trejujs Joatp Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Pran Jeran — Za upravo in m sera trn del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani