26. štev.
V Kranju, 28. junija 1901.
II. leto.
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo. "TESJtZ
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. S 1. julijem poteče naročnina vsem onim, ki so bili naročeni za pol ali četrt leta; zatorej jih uljudno prosimo, da nam te dni do-posljejo nadaljno naročnino, da se jim list po preteku naročnine ne ustavi.
Še enkrat kranjske obč. volitve.
Kakor je znano našim bralcem, prišla je volilna akcija za kranjski občinski odbor vendar do zaželjenega miru. Deželna vlada v Ljubljani zavrnila je priziv naših kronjuristov, o čemer mi sploh nikdar dvomili nismo.
Ta volilni boj je bil tako viharen, napravil je toliko šuma tudi izven kranjske občine, da ni odveč, če še enkrat izpregovorimo o njem.
Da je bil pa ta boj tako strasten, in od strani napadajoče stranke tako malo dostojen, tako malenkosten, da so se v njem zrcalile večkrat najnižje človeške strasti, to je zasluga one kratkovidne in nedosledne politike, ki jo opažamo že dlje časa v ljubljanski knezoškofijski palači. Ko bi imeli vsaj nekoliko upanja, da se tam razmere izboljšajo, rekli bi prostodušno: «Naš napor ni bil zastonj.» Ali tega upanja nimamo. Ti gospodje so kot stari Burboni. Ne pozabijo ničesar, ne nauče se ničesar, živijo pa iz rok v usta, od danes do jutri.
Ko je pred tremi leti majhna strančica špekulantov za vse delala zgago, ni trpel pri tem duhovniški in cerkveni ugled, ki je v Kranju še vedno eden najmočnejših faktorjev. Dekan Mežnarec — naj se mu sicer očita, kar hoče - - nam je pri zveriženih današnjih razmerah pred očmi kot fina, vzvišena prikazen. Da bi se bila pa cerkvena avtoriteta rešila iz zadnjega volilnega boja popolnoma nepoškodovana, da bi ne bila prav nič trpela, tega bi mi ne trdili kar naravnost. Vendar to ni v prvi vrsti naša stvar. Caveant consules! Zanima nas pa taktika naših političnih vsevedcev.
O Napoleonu se trdi, da mu je njegova taktika pripomogla do nezaslišanih njegovih uspehov. Mi bi za Boga dekana Koblarja ne primerjali z Napoleonom. Tega v nobenem oziru ne. Ali njegova taktika nas zanima. Razmere kranjskega mesta imajo nekaj posebnega.
Morda ni v celi deželi občine, kjer bi bil župan po svojem rojstvu, imetju, čustvovanju in svojem teženju tako zvezan z meščanstvom nego v Kranju. Pravi, pristni kranjski meščan — in je še dokaj takih — si našega mesta brez župana Šavnika sploh še misliti ne more. To sta dva sinonima, in to mišljenje, naj se tudi imenuje enostransko, je gotovo značilno. In čeravno dekan Koblar ni izpolnil niti polovico tistih nad, katere je stavil nanj dr. Šušteršič, ko ga je imenoval kranjskim dekanom ; to je vendar izprevidel, da preko župana Šavnika ne dobi v roke občinskega odbora; izprevidel je, da je v prvi vrsti treba pridobiti si županov vpliv. g^mm*
Kako se je torej lotil cele stvari. Spravil se je nanj z loparjem. Kar se je kdaj proti našemu županu skuhalo v najnižjih konventikeljnih, ki v Kranju tudi delajo politiko, obešal je kot primerni predmet za « Slovenski List» na veliki zvon javnosti, seveda tudi njegovih otrok ni pustil pri miru. Samo po sebi se razume, da je to najbolj nepripravno sredstvo spraviti resnega moža iz ravnotežja. In sedaj, ko je deželna vlada naredila konec temu podlemu sumničenju in zahrbtnemu rovanju, dobil je naš župan za svojo vztrajnost primerno zadoščenje.
In ko so se kranjski volilci in volilke — da, tudi volilke — po robu postavili temu brezvestnemu početju naših malkontentov, ostala je stranka dosledna s svojim nihilizmom. Napravila je pritožbo proti izvršeni volitvi, četudi je propadla v tretjem razredu z nad petdesetimi glasovi in akoravno se volitve v drugem in prvem razredu niti udeležila ni. Ne da bi mi komu kaj očitali zaradi tega, ker se poslužuje svojih, v zakonu mu zajamčenih pravic. To nam ne pride na misel. Ali ta pritožba bila je bolj podobna sračjemu gnezdu nego resni vlogi. Doseglo pa se je nekaj. Občinski odbor ni mogel iti na delo, katerega ima ravno sedaj mnogo in dva meseca sta za občinski odbor kranjski izgubljena. In kako zlate čase je imel med tem provizorijem «Slovenski List». Vsako soboto nam je privoščil nekaj iz bogatega zaklada svoje pravne in upravne modrosti. Naravnost gorostasni grehi so se očitali županu in volilni komisiji. Očitalo se je, da se je en volilec protizakonito postavil v drugi volilni razred, da sta hčeri umrle hišne posest-nice volili, akoravno niste imeli v to pravice, da so se črtali nasprotni volilci, da, trdilo se je celo, da volilni
234
imenik ni bil pravilno t pogled razpoložen in da so bili agitatorji kranjskega dekana, ki so imeli med volilno borbo napolnjene vse žepe s prepisi volilnega imenika, kar na suho postavljeni.
In ker prihodnjo soboto pritožba še ni bila rešena, bil se je »Slovenski List» pogumno na svoje orjaške prsi ter upil, da se je razlegalo po vsem mestu: Volili bomo še enkrat, pred postavo smo vsi enaki, pri deželni vladi v Ljubljani rešujejo se akti drugače, kakor na kranjskem lotovžu. In tako je od sobote do sobote tolažil svoje kaline, delal vihar, ribaril v kalnem ter strašil bojazljivce s prozornim postranskim, seveda čez vse smešnim namenom vplivati na končno rešitev.
Sedaj pa je bitka končana. Po vodi so splavali zadnji upi, med kranjsko meščanstvo se je zopet povrnil mir. Podgane zapuščajo ladijo in občinski odbor bode zopet začel delovati.
Da bi se «Slovenski List» iz te borbe kaj naučil, te nade nimamo, kajti iz šole Burbonov je. Kranjskemu mestu pa iz dna srca čestitamo k temu izidu.
Meščanstvo je po hudem naporu rešilo svoj ugled, volilna borba je bila poučna v marsikakem oziru; vo-lilcem je v čast in mi smo prepričani, da jim bode tudi v korist. _
Kaj bo, kaj bo!
(Gospodarska in politična vprašanja z ozirom na kmetski stan.)
III.
V dosedanjih odstavkih tega spisa smo ob kratkem popisali glavne vzroke propadanja našega kmetskega stanu ter dokazali, da je klerikalizem bil in je še posebno sedaj eden najhujših zatiralcev ubogega nevednega kmetskega ljudstva in da naš kmet zastonj sanja o boljši bodočnosti, dokler bode vprežen v klerikalni jarem. Zdaj pa si oglejmo nekoliko tudi boljše strani kmetskega stanu in uprimo pogled še tja v daljno megleno pri-
PODLISTEK ~~~~ Organist.
Vsi smo se čudili! Naš organist je pustil svojo pre-prijetno službo in dolgove po gostilnah, potem jo je pa odkuril «tja dol, kjer raste vinska trta*. Na njegovo mesto pa smo dobili drugega, mladega in lepo rejenega. Hudobni jeziki so trdili, da je bil v svoji prejšnji službi revident župnikove kleti in intimen poznavalec kuharičnih skrivnosti; toda mi, ki poznamo vero in njene služabnike, se nismo čudili. V novi službi ni dobil ne nadzorstva nad farovško kletjo, še manj pa nad kuharičnim čistim srcem. Jezen, da se njegove, z velikimi žrtvami pridobljene znanosti ne cenijo po zaslugah, zasnoval je tri pevske zbore. Prvi, ki nam in njemu najbolj ugaja, sestavljen je iz deviških sopranov in altov, iz izpitih tenorov in izpetih basov. Ta zbor je sodeloval pri večjih cerkvenih slav-nostih, boljših ženitninah in novih mašah. Obenem pa je ena izmed pevk skrbela tudi za osebno zabavo gospoda pevovodja, kajti rek, da mora virtuoz sebe in poslušalca zabavati, si je dobro vtepel v glavo. Druga dva zbora prišla sta v poštev samo takrat, kadar je bilo petje brez pitja. Dolge zimske noči! Kdo se jih ne spominja! Zunaj mraz, da čevlji zmrzujejo, v sobi pa tako prijetno, tako gorko! Ni čuda, da je naš organist skoro vsak večer sklical pevce k vajam. Le en nedolžen Marijin otrok prihajal je redno in točno. Veselo se je glasil pri takih prilikah miloglasni duet s spremljevanjem razglašenega harmonija v mrzlo zimsko noč.  Vedno bolj pa so
hodnjost, da vidimo kako vlogo bode poljedelec igra enkrat v svetovni zgodovini, ako se bodo vse človeške in naravine zadeve tako razvijale, kakor se razvijajo sedaj.
Dasi so dandanes kmetski posli in najemniki mnogo bolje plačani in tudi z boljšo hrano postreženi kakor nekdaj, vendar zdaj — kakor že omenjeno — nobeden več rad ne služi in rad ne dela na deželi pri kmetih. Premnogoteri kmetski hlapec se že v par letih naveliča služiti ter se oženi s sosedovo deklo. Ako si je ona kaj prihranila, kupita si kak grič za vasjo, kjer si postavita bajtico in hodita potem delat k raznim kmetom kot na-
I jemnika, ali pa si iščeta zaslužka s kakim drugim delom. Če sta pridna in varčna, si v teku let še kaj prihranita in si sčasom prikupita še več zemljišča tako, da postaneta
j nazadnje še sama mala posestnika in se zamoreta preživeti od lastne zemlje. Tak človek, ki si je sam pridobil posestvo, ve, kaj je to vredno, ga marljivo in z veseljem
i obdeluje in pomnožuje z novimi zemljiškimi kosovi ter postane na ta način večkrat najboljši in najimovitejši kmet v vasi. Kmetski fant, ki se je že v otročjih letih preobjedel kmetskih žgancev in ga stariši še nikoli niso poučili, kaj je vredna njih zemlja, ker sami o tem nikdar ne premišljujejo in radi tega tudi sami ne vedo ceniti zemlje, pa komaj dovrši domačo šolo, že se mu več ne ljubi delati na polju ter začne siliti od doma v tovarno ali pa v Ameriko, meneč, da se mu bode tam pri lahkem delu godilo dobro, kakor si bode sam želel. Tudi med sedanjimi kmetskimi gospodarji so že zelo redki taki, kateri so zadovoljni s svojim stanom in z veseljem obdelujejo polje. Mnog tak nezadovoljnež se lahkomiselno uda pijančevanju in brezdelnosti. Ko mu začno upniki od vseh strani pretiti s tožbami zaradi plačila dolgov* se pa tolaži z besedami: «Kaj pa mi je, če me prežpno s te kmetske beračije, saj kmet sedaj tako ni nič na svetu! Največ mora trpeti in vendar mora najslabše živeti, pa povsod je najmanj v čislih. Šel bom raje v Ameriko ali pa tukaj v kako tovarno, kjer bom manj delal in bom boljše jedel in pil, zraven tega pa si bom še denar prihranil!» Kmetu, ki tako zametuje in zanemarja svoje posestvo, se le prekmalu izpolni želja, da mora zapustiti svoj dom ter se ozreti za drugim zasluž-
pojemali krasni glasovi, luč je pričela pešati in vrata so se odprla na stežaj; toda skozi vrata ni bilo nikogar. Zarožljal je ključ, in nedolžni Marijin otrok se je zbal hudobnih ljudi in mrzle zimske noči, ostal je rajše v šobi, kjer je tako prijetno in gorko. Mi pa, ki poznamo vero in njene služabnike, se temu nismo čudili. Hudobni ljudje pa so govorili marsikaj in pohujševali s tem nedolžno mladino.
Gospodar nedolžne device je čui zlobno obrekovanje. Sam se hoče prepričati. Pozno v noči pride pogledat prazno nedolžno in deviško postelj. Hitro vzame luč — ker je cerkveni ključar tudi od mežnarije ključ — — drugi dan pa so si ljudje «pravili na uho, kje jo je našel in — kako». Tudi «gospod» so culi govorico! A «gospod» so molčali. Ljudje so se čudili, mi pa, ki poznamo božje namestnike, se nismo čudili, ker vemo, da vrana vrani ne izkljuje oči.
«Gospod* pa so molčali, ker je organist izvrsten agitator, a navaden človek, kateremu je bila pri zadnjih državnozborsklh volitvah žlindra vse, v kar je še sploh veroval. Človek, ki ima vero le še v biro. Gast in poštenje sta mu pa dva pojma, brez katerih veren klerikalec lahko živi.
Mi pa, ki poznamo vernega in dobrega kmeta, se čudom čudimo, da trpe med sabo človeka, ki se roga njih najčistejšim verskim čutom, njihovi veri o svetosti božjih namestnikov in njihovih služabnikov na zemlji.
Blizu je antikrist!
kom, za drugim kruhom in takrat šele začne spoznavati, da se je bridko varal, ko je lahkomišljeno sanjaril, da se mu bode bolje godilo, ko ne bode več kmet. V današnjih časih je ves svet že prenapolnjen z ljudmi in vsi si prizadevajo, kako bi bolj zlahka živeli ter si več premoženja ali denarja pridobili. Nikaka šala ni iti sedaj po svetu «s trebuhom za kruhom«, in kogar zadene ta žalostna usoda, pripravljen mora biti pretrpeti vse najhujše, predno bode našel iskano delo, s katerim si bode mogel rešiti ubogo življenje. In če ga med iskanjem dela zaloti kaka bolezen, kaj potem? Gorje, trikrat gorje takemu nesrečnežu! V Ameriki so naši ljudje pred več leti res lahko dobili raznovrstno delo in so bili zelo dobro plačani, ali sedaj je tam drugače. Ljudi je tam povsod že več kakor potreba, imajo slabši zaslužek in večje trpljenje pri delu in vse, kar morajo kupiti, je dražje kakor nekdaj, tako da mora tisti, kateri si hoče kaj prihraniti, zelo varčno živeti. Večkrat se zgodi, da hiintam zapro kako tovarno ali opuste ali dovrše kako drugo veliko delo, in na tisoče delavcev mora biti potem po več mesecev brez dela ter med tem zapravljati svoj težko pridobljeni in prihranjeni denar. Amerika pa se vkljub tem neugodnim razmeram še vedno polni z novimi delavci. Mnogi ne morejo več dobiti dela in radi bi se podali nazaj čez morje, a nimajo več zato potrebnega denarja. Mnogi morajo zapustiti dobljeno delo, ker je zanje pretežavno in ga ne morejo opravljati vsled bolehnosti ali prešibkih telesnih moči; radi bi se vrnili v svojo domovino, kjer si je mogoče služiti kruh z lah-kejšira delom, toda za vrnitev potrebnega denarja manjka tudi tem. Zato pišejo v Evropo svojim sorodnikom in znancem, proseč jih za «božjo voljo», da bi se jih usmilili ter jim pomagali iz grozne amerikanske bede, iz katere se sami ne morejo več rešiti. Ako jim pride iz Evrope zaprošena pomoč, povrnejo se veselega srca v domači kraj med svoje rojake ter postanejo potem ondi delavnejši in varčnejši kakor preje in tudi kmetskega dela se več ne branijo; ako pa se morajo odreči tudi temu zadnjemu upanju, udati se morajo nato najbrid-kejši usodi, v .kateri med pričakovanjem na rešiteljico
— smrt brezupno vzdihujejo in ječe:   «Oh, kaj bo,
kaj bo!» _ Se nadaljuje.
V Kranju, 28. junija. Deželni zbor kranjski. Četrta seja. Pogorelcem v Kropi se dovoli iz deželnega zaklada 4000 kron. — Računski sklepi kranjskega učiteljskega pokojninskega in normalnošolskega zaklada za leto 1899 so se odobrili.
— Računski sklep in proračun deželno' kulturnega zaklada sta se odobrila. Poročevalec je med drugim omenil, da je deželni odbor najel nekega praktičnega sirarja iz Švice, ki bo na Gorenjskem poučeval o sirarstvu. — Šolskim občinam na Gorenjskem so se dovolile naslednje podpore: Kckra 5O0 K, Jezica 1000 K, Preska 200 K, in Rova 1000 K. Peta seja. Rešile so se razne prošnje. Došle predloge in peticije so se odkazale pristojnim odsekom.
Srbski kralj in kraljica pojdeta menda obiskat ruskega carja. Temu obisku se pripisuje tudi političen pomen.
Ruskim vseučiliščnikora so se zgodile pri zadnjih izgredih krivice, katere pa je te dni car docela odpravil.
Na Španskem vlada v Valenciji veliko vznemirjenje, ker so našli neko kapelo, v kateri je postalo 12 mladih deklic žrtev pohotnosti nekega Paskala Gomeza pod pretvezo verskih vaj.
Dopisi.
Iz Radovljice. Naš gospod dekan Novak venomer kriči raz lečo, da je vera v nevarnosti zaradi slabih časnikov. Da pa on sam k temu več pripomore s svojo trmo, kakor vsi iztisi «Slovenskega Naroda* in «Gorenjca*, kaže naslednji slučaj: Pomožni čuvaj Andrej Peternelj je šel pretečeni teden k g. dekanu in ga prosil, da naj mu podpiše pobotnico za 12 kron, katere je imel dobiti od bolniške blagajne za svojega novorojenčka, ali g. dekan mu vkljub prošnji ni hotel podpisati omenjene pobotnice. Ker je nekemu železničarju podpisal župan
235
prošnjo, je kričal, da hoče dognati, zakaj se predrzne župan podpisati, ker je samo on toliko mogočen, da je njegov podpis veljaven. Toda povemo mu, da čuvaj nima denarnih sredstev, zatorej potrebuje denarja, ali kje ga dobiti. Dekana ni skoro po cel teden doma, torej je prisiljen pri županu iskati pomoči, ker potrebuje denar posebno v takih slučajih, ko je treba tudi gospodu dekanu šteti za krst. Vidite, g. dekan, vi sami spravljate vero v nevarnost s svojo trdosrčnostjo in ošabnostjo napram svojim župljanom, ker menite, da je to krščansko, ako se zadržuje revežem, da ne more dobiti tistih par kron, katerih še za krst ni zadosti. Torej bolj krščanski, g. dekan, če ste res Kristusov namestnik. Čuvaj.
Z Jesenic. (O železnici.) Občinski odbor na Jesenicah je v svoji seji z dne 16. t. m. podelil častno ob-čanstvo državnemu in deželnemu poslancu, g. baronu Schweglu in deželnemu poslancu ter ravnatelju kranjske industrijalne družbe g. Karolu Luckmannu, in sicer v priznanje zaslug, ki sta si jih pridobila za novo železnico, ki bo za vso Gorenjsko največjega pomena, zadnje imenovanega gospoda pa tudi kot ustanovitelja velikih industrijelnih podjetij na Jesenicah in Javorniku, katere blagodejno vplivajo na razvoj vse naše okolice. — Zgradba nove železnice v Trst je posebno velikega pomena za industrijalna podjetja na Gorenjskem. Pot v Trst postane po novi železnici dokaj krajša in cenejša, kar pride pri velikih podjetjih precej v poštev. Samo kranjska industrijalna družba ima na mesec 400 vagonov tovornega prometa. Vsled zgradbe bohinjske in turške železnice postanejo prometne razmere za industrgalno družbo jako ugodne, in družba se vsled tega tudi že pripravlja, da znatno razširi svoja podjetja. Občni zbor industrijalne družbe, ki se je vršil dne 14. t. m., je sklenil zvišati delniški kapital od 10 milijonov kron na 12 milijonov. S to svoto se znatno razširita tovarni na Savi in Javorniku. — Minulo nedeljo so pri nas proslavili začetek stavbnih del pri karavanski železnici z veliko slav-nostjo, katere se je ljudstvo zadostno udeležilo, pač dokaz, da se zaveda velike koristi, ki jo bo imelo od nove železnice. Jesenice so bile ta dan vse v zastavah, ravnotako Sava, zvečer pa je bila občna razsvetljava. Gospod ravnatelj Luckmann je priredil večerjo, na katero je povabil občinski odbor, vse uradnike, duhovščino in druge gospode. V daljšem govoru je pojasnil veliki pomen železnice, veseleč se, da se je med strankami dosegel trajen mir in zaklical cesarju: «Slava!* Napi vali so potem: jeseniški župan gospodu državnemu poslancu Schvveglu, občinski svetnik g. Schrev ravnatelju Luckmannu, dalje se je na-pivalo železniškemu ministru "VVitteku in sekcijskemu šefu VVurmbu. Zvečer je gasilno društvo z godbo priredilo veliko bakljado, po kateri se je prižigal bengalični ogenj. Vsa slavnost je jako lepo uspela.
Iz Celovca. (Razno.) Družbinski večer stenograf-skega društva je bil 16. t. m. v hotelu Grčmmer. Na programu je bilo več Straussovih o vertur. Ena najlepših je pač «Princ Methusalem*. Da brez govornika ni bilo, se razume. Kvasilo se je dosti, med drugim tudi to, da nemški tesnopis daleč presega vse druge. Da bi se skoro motili. Igrala je mestna godba dokaj precizno. — Botaniški vrt za tukajšnje mesto je pač velike vrednosti in je tudi lahko mesto nanj ponosno. Tu se najdejo cvetlice in drevesa raznih delov sveta. 2e izza meseca marca razcvitajo se tujke in domačinke v najlepših barvah. Zanimanje za ta vrt je splošno. Kaj tacega pač Ljubljana pogreša! — Električno luč nameravajo vpeljati in so že pričeli z delom.
Iz Škofje Loke. Društveno življenje v našem mestu gotovo ni bogve kako bujno razvito. A ne mislite, da nam manjka društev, kaj še, dovolj jih imamo, a jim ne-dostaja — če že hočete — življenskih moči. Častno izjemo dela seveda naše vrlo gasilno društvo, katero obhaja, kakor ste že poročali, 4. avgusta t. 1. svojo petindvajsetletnico, ki obeta postati, sodeč po velikih pripravah, ki se vrše v ta namen, slavnost dokaj obširnega pomena. Sedaj nosi € zastavo popolne zaspanosti* — tako se je izrazil neki tukajšnji hudomušnež — naše cSlovensko bralno društvo*. In jaz mu pritrjujem. Čas beži, in kmalu bo eno leto,
236
odkar je priredilo omenjeno društvo svojo zadnjo veselico. Društveniki pa godrnjajo. Ali misli morda zaspa.ii odbor »Slovenskega bralnega društva*, da bo peščica klerikalnih listov a la »Slovenec*. »Slovenski List*, -Slovenski Gospodar* in kar je še sličnih listov, rešila društvo pogina? Motite se. Pevci »Slovenskega bralnega društva* so peli svoj čas, osobito pod vodstvom sedanjega c. kr. adjunkta g. Štabelja na Vrhniki, prav izborno. Zbor je bil tedaj dokaj močnejši, kakor par let sem. Videli smo potem hoditi g. Svetliča k pevskim vajam po onih stop-njicah, ki res tako glasno kriče po izboljšanju in ki vodijo z glavnega trga na spodnji trg. Stopnjice so ostale tiste, obžalovanja vredne zaradi svoje častitljive starosti in osobito še, ker zaman žele in upajo boljših časov. No, »Slovensko bralno društvo*, dasi sosed zloglasnim stopnjicam, ni ostalo tisto, ampak se je izpremenilo dokaj. V društvenih prostorih ni več veselic, ni več petja — in kam je prešlo? Hm, kam?
Šlo je iz društva, Boj? ve knm —
zaspanosti take ga je .sram!
Sicer pa, saj drugače ni mogoče. Vodstvo društva je v rokah takih ljudi, katerim je za njegov obstanek toliko, kakor za lanski sneg, ne store ničesar, a društvu načelujejo vseeno radi. Naravna posledica je. da društvo hira — dokler ne bo umrlo za — suš(n)ico, to je boleznijo, ki izhaja od predsednika in njegovega Irabanta, izkratka malomarnost odborništva je kriva, da spi pred leti še dokaj čvrsto delujoče društvo, (le se ne motimo, je uprizorilo društvo pred dvema letoma igre, kakor: »Črevljar baron*, »Revček Andrejček* in še več drugih iger s petjem. Ali ne zadostuje to za tako majhen oder, kakršnega ima »Slovensko bralno društvo*? Popolnoma. Vsaj zadostovalo je in občinstvo je bilo vedno v polni meri zadovoljeno. A danes! O bridka ironija! Morda bi se našla v »Vrtcu* ali »Angelčku* kaka pripravna igrica
— samoobsebi je umevno, da bi ne smela biti pretežka. Tako daleč smo prijadrali. In kdo je temu kriv? Gospodje matadorji in še nekaj drugih! Premišljujte tole vprašanje, morda pridete do resnega zaključka. Vederemo ?
— In konečno še nekaj. Z veseljem nam je konštatirati, da ne bo treba pred mestom »nastaviti zavarovalne družbe, ki bi sprejemala v zavarovanje proti nezgodi vse one, ki si hočejo ogledati letos naše mesto* — kajti grapo so z odstranjenjem šute izpremenili zopet v — ulico. Tako je prav in — na svidenje, g. urednik!
Novičar.
Na Gorenjskem.
Našim naročnikom. Danes smo pridjali nakaznice vsern onim, katerim je potekla naročnina za naš list. Uljudno jih prosimo, da nam čim preje pošljejo naročnino, da morejo dobiti vse številke.
Osebna vest. Okrajni glavar v Kranju dr. Miha Gstettenhofer je imenovan vladnim svetnikom in prevzame vodstvo okrajnega glavarstva v Kočevju.
Občinski odbor v Škof j i Loki ima danes v petek zvečer sejo.
Planinske vesti. Kakor v prejšnji številki kratko omenjeno, uredilo je pretečeno nedeljo »Slovensko planinsko društvo na sv. Joštu vremensko postajo, in sicer za enkrat le hidrografično opazovalnico tretje vrste. Opazovanja vodi iz prijaznosti kurat Šare in ima za to na razpolago dežomer, snegomer, posebno natančen toplomer, veternico in Holosteric-Barometer. Slednji je posebno fin instrument, poslan od osrednjega meteoro-logičnega zavoda na Dunaju. Pri rednem opazovanju, za kar nam je g. kurat kar najboljši porok, popolni se postaja na ono druge vrste, slično oni na Kredarici. — Zvečer je plamtel na gori močan kres in se je prižgalo nekaj umetnega ognja (slično tudi na Cofišču) ter je prihitelo nebroj občinstva opazovat razne kresove. Našteli smo jih okoli 200. — Jutri pri ugodnem vremenu je že prijavljeni izlet planinske podružnice na Črno prst. Za ta izlet se kaže mnogo zanimanja.
Na Bled je bilo prišlo od 1. maja do 15. junija t. I. 2S6 tujcev.
Z Bleda.   Tukajšnji  občinski  odbor je soglasno imenoval njega ekselenco Josipa barona Šveglja častnim članom občine Bled zaradi njegovih zaslug za bohinjsko železnico. — Škrlatica je ponehala in šolski pouk se je j  zopet ta teden pričel.
Radovljiške novice. Posojilnica v Radovljici se je preselila v nove prostore tik prejšnjih. — Pevsko in bralno društvo »Triglav* pa ima svojo sobo v prejšnjih posojilničnih prostorih na glavnem trgu.
Revizija posojilnic. Dne 10. junija L 1. je poslanska zbornica sprejela zakonski načrt o obligalorični reviziji posojilnic in drugih gospodarskih zadrug. Ta zakonski načrt, ki odgovarja sedanjim razmeram in potrebam, in ki utegne biti v jeseni sprejet tudi od gospodske zbornice, prinaša strokovni list »Slovenska zadruga* (7. štev.) katerega izdaja »Centralna posojilnica slovenska* v Krškem.
Podpore za obrtne nadaljevalne šole na Kranjskem je dovolil deželni odbor 1600 kron.
Pogreša se od 30. majnika Peter Krapa, delavec iz Lahovič št. 18. Vzdignil je 600 kron dedščine in je potem popival do 30. m. m. z raznimi sumljivimi osebami. Njegov klobuk in poselske bukvice so našli v gostilni »pri Tavčarjevem dvorcu* v Ljubljani. Sumi se, da ga je kdo ubil, oropal   in vrgel v Savo.
Blizu Javornika je ustrelil pred kratkim gospod Herbert Luckmann srnjaka, ki je imel namesto rogov veliko gobasto spako. Taki srnjaki so jako redki. Gobasta spaka je posledica neke bolezni.
V občini Homec se je vršila minuli mesec nova volitev občinskega predstojništva, in so bili izvoljeni: Jurij Vavpotič iz Preserij občinskim predstojnikom, Janez Šare iz Preserij in Anton Pirnat iz Nažice občinskim svetovalcem.
Upravno poročilo glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske za leti 1899 in 1900. Iz njega
je razvidno, da je imela družba 1899. leta 4782 pravih članov, 1900. leta pa 5081, poleg teh pa še 19 častnih, i 9 dopisujočih članov. Podružnic je imela 118. Na novo so bile ustanovljene podružnice na Gorenjskem: v Kranjski gori, Selcih, Skaručini in v Šiški. Podružnice imajo 27 drevesnic. Za skupno porabo imajo podružnice 185 kmetijskih strojev. Nekatere imajo naprave za porabo sadja. 5 podružnic ima svoja poslopja, nekatere prav lepa (Bled). Ena podružnica je tako priredila svoje stroje, da jih goni vodna moč (Begunje). — Družba vodi naslednje zavode in podjetja: družbeno podkovsko šolo, družbeno drevesnico, v zakup vzeti vzorni dvorec na Viču, kmetijsko gospodarsko šolo v Ljubljani in cesarja Fran Josipa jubilejni zaklad za obdarovanje starih kmetijskih poslov. Uradno poročilo »Kmetovalec* izhaja v 5000 izvodih. Družba posreduje za nakup kmetijskih potrebščin. — Blagajnični ostanek koncem leta 1899 K 35.751 52, leta 1900 pa 61.777-23 K.
V Tržiču so minulo nedeljo otvorili električno razsvetljavo. Tržič razsvetljuje 5 obločnic in 50 žarnic.
XII. letno poročilo podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju. Iz njega posnamemo, da je imelo društvo 1. 1899—1900 K 5504*87 dohodkov, podpor pa se je razdelilo K 4015-—. Darovali so z Gorenjskega : gdč. Franica Mencinger, trg. hči iz Bohinjske Bistrice, 6 K; gg. Fr. Boncelj, župnik v Dražgošah, 2*50 K, Anton Trevn, trgovec z Jesenic, 10 K, Franc Fischer, hotelir v Kamniku, 4 K. V Kranju so darovali M. Mayr, pivovarnar, L. Poljanec, c. kr. profesor, dr. Val. Štempi-har, odvetnik, po 10 K; Anton Šlamberger, c. kr. notar 8 K, Franc Omersa in Ferdinand Sajovic, trgovca, po 6 K, Jakob Killer, trgovec, in gospa Toni Novak, soproga c. kr. profesorja, po 5 K, gospica M. MarenčiČ, K. Florian, knjigotržec, Anton Mežnarec, dekan, dr. Fran Perne, c. kr. profesor, Dragotin Puppo, trgovec, dr. Josip Tominšek, c. kr. profesor, po 4 K, Adolf Kreutzberger, Ivan Majdič, F. Pollak, trgovci, Fran Ks. Sajovic, hotelir, po 2 K. — Moravska posojilnica in hranilnica, 20 K, gg. L. Fiirsager, trgovec v Radovljici," 2 K" — v Železnikih: Josip Boncelj in J. Demšar, trgovca, po 2 K; Ant. Globočnik 5 K.
Novoizvoljeni občinski odbor kranjski ima prihodnji teden sejo, v kateri bo volil župana in svetovalce. Priziv zoper kranjske občinske volitve — odbit!
Kakor smo že enkrat povdarjali, minule občinske volitve kar nič niso izučile naših malkontentov. Stara navada železna srajca! Pred volitvami so lagali volilcem, da bodo gotovo zmagali, po volitvah so pa lagali zopet, da bodo volitve ovrženc. Trdili so to neprestano in s tako doslednostjo, da so slednjič verjeli že sami sebi in skoro zahtevali v »Slovenskem Listu* od deželne vlade, da mora ovreči občinske volitve. Razsodba kranjskega okrajnega glavarstva glede razdelitve davka na posamezne volilne razrede jim je zmešala glavo! Domišljali so si, da bo vlada »upoštevala* njih priziv, »ker tam ni tako'kakor na kranjskem rotovžu*. »Pred postavo smo vsi enaki* so zagrmeli v »Slovenskam Listu*. No, vsaj v tem zadnjem slučaju smo bili vendar enkrat tistega mnenja z našimi malkontenti, in zato smo mirno čakali na razsodbo deželne vlade. In slavna c. kr. deželna vlada se ni hotela ustrašiti naših hrabrih, s skrhanim in zarjavelim orožjem rožljajočih vitezov žalostne postave, temveč je povsem zav rg 1 a pritož b o gosp. Ivana Cofa. Pokazalo se je, da so v Ljubljani tistega mnenja, kakor na kranjskem rotovžu! Kranjskim malkontentom pa svetujemo, naj se pritožijo zoper razsodbo c. kr. deželne vlade na upravno sodišče, Lahko bodo potem še nekaj časa naprej lagali svojim pod-repnikom, da se bo volilo še enkrat. Ne glede na to, bi bilo pa tudi škoda za tak juridičen umotvor, kakor je že večkrat imenovana pritožba, ako ne bi prišel preko mejä kranjske dežele. VobČe imajo pa naši malkontenti popolnem prav, ako venomer trdijo, da se bodo občinske volitve vršile še enkrat; vršile se bodo res, toda šele — čez tri leta!
Umrl je minuli ponedeljek v Ljubljani gospod Ivan G o gol a, c. kr. notar, predsednik notarske zbornice, podpredsednik mestne hranilnice in občinski svetovalec. Pokojnik — naš ožji rojak — je bil star šele 51 let. Ril je dober prijatelj, zvest in delaven pristaš narodno-napredne stranke in velikodušen podpornik narodnih društev. Silil ni nikdar v ospredje. Pri vsem javnem delovanju sta ga vedno spremljevali premišljenost ter treznost in tema njegovima lastnostima se ima napredna stranka zahvaliti za marsikak uspeh. Pogreb vtorek popoldne je pokazal, koliko spoštovanja in simpatij je užival pokojnik. Udeležili so se tistega dostojanstveniki in ogromno občinstva iz vseh slojev, seveda mnogo tudi iz Kranja. Na čelu sprevoda so korakala narodna društva z zastavami »Sokol*, »Ljubljana* in »Šišenska čitalnica*. Pred hišo in na pokopališču je zapelo pevsko društvo «Ljubljana* pokojniku zadnji pozdrav. Naj v miru počiva rodoljubno slovensko srce!
«Olepševalnega društva* občni zbor se je izvršil v nedeljo po običajnem vsporcdu. G. Ferd. Sajovic, kot najstarejši odbornik, je pozdravil člane in se s toplimi besedami spominjal vosčasnega predsednika umrlega g. Franca Dolenza. Iz blagajnikovega poročila posnamemo, da ima društvo premoženja v gotovini K 1724*98. S tem denarjem bo zopet mogoče izvršiti kako večje delo. Odborniki za prihodnjo društveno dobo so se izvolili vzklikom. Odbor se je takoj nato konstituiral in sicer je bil izvoljen predsednikom g. Ferd. Sajovic, podpredsednikom g. dr. E. Šavnik, blagajnikom g. A. Šlamberger, tajnikom, g. dr. Tominšek, odborniki brez portfelja pa ostali gg. C. Jäger, J. Steinbauer in K. Šavnik.
Izkopine v Lajhu. Do danes opoldne so izkopali 49 kostnjakov. Našli so železen meč, steklen rog, bronaste igle za v lase in mnogo glavnikov, nožev in korald. Za poskušnjo seje pričelo odmetavati zemljo tudi onkraj okrajne ceste ob občinski poti. V globočini približno poldrugega metra so takoj zadeli na kostnjak. Prekopavanje se bo prihodnji teden nadaljevalo.
Erarični most čez Savo v Kranju je precej podoben onemu pohabljenemu v Podnartu. Krpajo in krpajo, a stanje mostu je vkljub temu uprav škandalozno. Danes pred nedeljo, ko je izvzemši ponedeljkov največ vožnje na kolodvor ter nazaj, v tem času, ko ljudje
237
komaj čakajo, da bi pospravili mrvo, danes tedaj bo most vozovom do večera — zaprt. Skrajni čas je, da se ali korenito popravi ta prazgodovinska stavba na koleh, ali pa, da se že vendar enkrat začne resno misliti na zgradbo novega modernega mostu, kateri bo pač imel tudi potrebni hodnik za pešce, ki so pri današnjem velikem prometu na savskem mostu v smrtni nevarnosti, ako bi se splašil kak konj ali ako bi nastala sploh kaka panika.
Iz Škofje Loke se nam piše: Slavnost 25letnice prostovoljnega gasilnega društva v Škofji Loki se vrši 4. avgusta t. 1. Odbor se trudi, da bode slavnost kar mo-i goče sijajno uspehi, vzlasti ker pričakuje obilne udeležbe bratskih gasilnih društev. Vabila se bodo razpošiljala prihodnji teden.
Povodenj. Bohinjska Sava je vsled deževja silno j  narasla in vzela dva lesena mostova v radovljiškem okraju.
V Kamniku je umrl dne 26. t. m. g. Ivan Murnik, posestnik, predsednik krajnega šolskega sveta, ravnatelj
i  mestne hranilnice, v 62. letu svoje dobe.
V kamniškem kopališču se letos pridno oglašajo tujci. Nekateri so došli celo iz Kajire, Malte in Angleškega.
Cigaretni papirčki v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je dovolilo gospodu Josipu Stoku v Trstu, I da založi in razprodaja narodne cigaretne papirčke družbi v korist. Papir bo najprve vrste in boljši od vseh drugih. Papir bo najprve vrste in boljši od vseh drugih ter pride v kratkem v promet. Cena papirju bo tista ali celo nižja kakor drugim tujim mnogo slabšim izdelkom. Upati je, da bo vsak Slovenec vedno in povsod zahteval le take papirčke in s tem pomagal naši prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda.
Križem sveta.
Petletna morilka. V Šmihelu na Saksonskem je 21. t. m. petletna Erna Weisser z nožem umorila svojega 8 mesecev starega bratca.
Potovanje okoli zemlje. Pariški list »Matin* je ! je pretečeni mesec naročil svojemu sodelavcu Stieglerju, da potuje okrog sveta. Stiegler naj namreč obhodi zemljo i v 69. dneh. Nekateri celo zatrjujejo, da se potrebuje I samo 58 dni. — Dne 29. maja je Stiegler dospel v Ir-j kutsk v Sibiriji in za to rabil 12 dni. Če mu bo mogoče I tako hitro nadaljevati potovanje, tedaj bo Stiegler potreboval za svoje potovanje le 49 dni in 19 ur.
Reklamni listek namesto denarja. Blizu 11 oba na Češkem si je dal 30 let stari Henrik Riedl za reklamni listek, ki je izgledal kakor kak petdesetak, izplačati 117 K.
Med. univ.
f Kari akrtftik
ordinira
8 I. Julijem t. I. začenši
v Škofji Loki
na glavnem trgu v hiši g. nadučitelja Fr. Pape i26—i
od 9,—12. ure dopoldne.
Izvršuje tudi ^obo^dravniši^e operacije.
Janez Dernič
tesarski mojster v Radovljici m_2
potrebuje 10 do 15 tesarskih i pomočnikov proti dobri mezdi,
238
Spomenica
dr. Ivana Jana o bistvu in učinku njegovega zavetišča za nevrastenike vrh Honia pri Bledu. Dalje.
Slednjič se lotimo viribus unitis še vzgoje in saditve brajdnega sadja, špalirjev in pritlikovcev.
Pričetki te važne panoge sadjarstva, katere opazujem, so jako izpodbudljivi. Prostore za špalirje ob naših poslopjih je dovolj, le vzgoje dreves in veščih vzgojevate-ljev nam manjka. Za oboje hočemo skrbeti. Obsadili bomo v prvi vrsti naše kočiee s spali rji in pri tem sebe in druge učili.
To naj bo četrta važna in izvedljiva naloga mojega podjetja na gospodarskem polju. Na občinskih pašnikih je deloma globok in rodoviten svet. Zasadimo ga s sadjem v korist občinske blagajne. Potomci nam bodo hvaležni, ko bodo zadovoljni pobirali denar za skupljeno sadje in s tem plačevali docela občinsko doklado. Pri tem se izboljšuje tudi paša, ker se sadju gnoji in zemlja prekopava in živina bo v vročih dneh jako hvaležna za senco, katero ji bo dajalo sadno drevje.
Exempla trahunt, osobito hočem tudi to sklopiti s svojim zavetiščem. Tudi vzoren dvorec za kuretino, golobnjak in čebelnjak. Najboljše vrste kokoši, puranov, gosi in rac hočem vpeljati, tiste pravilno in umno krmiti, skrbeti najbolj zato, da začno zgodaj nesli in da dobim zgodaj pomladi mladiče za trg, ker se to najbolj izplača. Marsikaka mastna pečenka za nas se bo tem potom iz-redila doma. Golobnjak bi tudi ne bil napoti mojim gostom in Če ogradim podhomski del Vmtgarja, kjer žive že sedaj sine in zajci, imamo tudi zverinjak, kateri nam v dobrem stanu da marsikaj zabave in slastno divjačino. — V Radovni in njenih pritokih so le postrvi, a premalo jih je. Vložiti bo treba v sporazumu z imejitelji lova zadostno število mladega zaroda in urediti ribištvo.
Cebeloreja je sicer pri nas udomačena. Na Breznici, Jesenicah in Dovjem stanujejo svetovno znani čebelarji, na Bledu pa čebelarijo le nekatere rodovine že več rodov le po starem kopitu. Konec pride.
Tedenski sejem v Kranju dne 17. t. m.
Prignalo seje 161 glav goveje živine, 5 telet, 258 prašičev, lOovac, —buš, —koz. 50 kg: pšenice K 8-—, prosa K 7*—, ovsa K 7-—, rži K 7*—, ajde K 6*—, ječmena K 7*60, krompirja belega K 150, rumenega K 1*60.
PT)lad 11)03
30 let star, rokodelec, ki ima nad 1000 kron premoženja, se želi seznaniti z mladim, od 20—-80 let starim dekletom, ki ima veselje do možitve in ki razume gospodinjstvo na kmetih. Tudi šivilje niso izvzete. Prednost imajo dekleta z majhnim imetjem. 106—4
Ponudbe, če mogoče s sliko, naj se pošiljajo pod naslovom J. S. na upravništvo »Gorenjca*. Stroga tajnost zajamčena.
Lepo
posestvo v Jupaličah
ob veliki cesti, s polji, travniki, njivami (nad 30 mernikov posetve), in gozdi se proda pod ugodnimi pogoji. Pripravno je tudi za gostilno.
Več se izve pri lastnici Mini Sire, po domače «pri Sajovicu*, v Tupaličah 17. 121—1
Najnovejši hišni gepelj
(s sliko). 224 Vedno večje pomanjkanje delavskih moči, katero zelo občutijo zlasti zemljiški posestniki vsled čirndalje bolj se množečega izseljevanja najboljših delavcev, sili kmetske gospodarje, da si poiščejo sredstev in potov, da morejo tudi z manjšim številom moči opravljati svojo kmetijo. Tako pomožno sredstvo je neovržno gepelj. Mnogim kmetskim gospodarjem gotovo ustrežemo. ako jih opozorimo na novo, jako preprosto, a zelo trpežno sestavo gepelja, katerega lahko goni pri ndatenju ali pri rezanju krme samo ena vozna žival. To vrsto je možno postaviti na podu poleg mlatilmVe ali pod njo, ako je le 5 metrov prostora.
Kakor je razvidno iz podobe, je na močnem stebru, ki se premika v premakljivem ležišču, zobasto kolo, v premeru 1260 milimetrov in okrog 200 kil teže, ki je zvezano s preslico, ki se giblje v l1/«" debelem vretenu z drugim kolesjem, da se doseže večja hitrost s potrebnim krožcem. T)a bi se morda utrgalo, je skoro popolnoma izključeno. Zategadelj naj gleda \sak gospodar na to, da si omisli tak koristen stroj pri taki nizki ceni okrog 100 gold.
Te vrste gepeljev, kakor tudi precej popravljene mlatilnice in slamoreznice, dalje mline za mleti in čistiti, se dobe v zalogi strojev Franca Zemana v Ljubljani, poljanska cesta, «pri Korenu*, kjer si vsakdo lahko poprej ogleda stroje.
Jjizeljsko vino!
Najizbornejšega vina okoli 300 hektolitrov iz lastnega vinograda hrani za poletno oddajo
Ivan Malus,
vinogradar na Bizeljskem
ter ga oddaja po nizki ceni na drobno in debelo. Imam se čez 480 veder ti nega belega in rdečega vina za oddajo samo od požlahtnjenih trt. Kdor ga rabi, naj ne zamudi kupiti naše lanske kapljice.
glavnim šolskim vodstvom na gorenjskem!
Pri narorevanju šolskih tiskovin naj
tiskarno v Kranju.
se blagovolijo slavna šolska vodstva obračati na
Se udano priporoča z odličnim spoštovanjem
Jv. f*r. Sampret, tiskar v JCranfu.
Lekarna „pri zlatem orlu"
Ljubljana, Jurčičev trg 2
M. ph. Mardotschlager, lekar in kemik, J.SVOBODE nasl. 80—11 čevljarski most.
Kupite aii naročite po pošti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredstva:
Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolaži j i ve, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K.
Zelodečne kapljice.  1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K.
Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah a 40 h, 3 škatlje 1 K.
Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kožo a 40 a, 60 h, 80 h.
F1 u i d za vnauje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K.
Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K.
Prašek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K.
Zelezo-kroglice v sladkorju ali oblatili delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K.
Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu
6 steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za
prašiče in konje v škatuljah 60 h in odprto pol kile 1 K.
G. TOnnies
Ljubljana 66„13
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske  turbine, bencin-motore in parostroje. R. LANG, Ljubljana (Kollzej)
tovarna za m iroce r.u peresa in posteljno opravo, zaloga pohištva,
priporoča vsake vrste
modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otroCjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in sobno opravo 54—15
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
" Adolf Hauptmann \
je
53-15 *
(a ko v |
* Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto.
tovarna ofjitaiiiv 'tatu, ^vv\\b* \\x Meja
v Ljubljani.
>
'S
H. SUTTNER
urar v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine, srebrnine in optičnega blaga po najnižjih cenah. — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosti.
Vabim uljudno vsakogar, da si ogleda mojo v resnici najbogatejšo zalogo. 84—9
Priznano dobro blago.
a
3
CD
3
(O
o
Ferd.
79—11
BLED (Gorenjsko).
Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljša praška in kranjska domača plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice^ ovratnike, manšete, čevlje za gospode, damo in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce.
A. TschinkeM zet
mwm.
bjtlbljffr)*.
Prva in edina
domača tovarna
figove kdL>e;
k«oditoi># k«r)dirar)ega sadja
priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—13
Naj cenej i in najboljši poljedelski stroji
dobe se pri
Karol Kavšeka nasl. v
SCHNEIDER & VEROVSEK
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vedno velika zaloga gepelj no v, slamo-reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—13
Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d.
140
sprejmem takoj.
Clccrjca
120—1
FRANC SCHIFFRER,
sedlar in jermenar v Kranju.
Vso gostilniško opravo, namreč mi^e, prebavljive stole, stenske podobe, prte^ dva ročna vozička, vsakovrstne steklerjice za točenje, decimalna vaga in sploh, kar spada k popolni gostilniški obrti, se radi preselitve prav poceni proda.
Proda se takoj ali pa najkasneje začetkom meseca avgusta. 116—2
Več se izve pri lastniku Lovrencu Oblaku v Kranju 170.
Otroški vozički in košarice
se dobe po najnižji ceni pri
Albinu Rantn v Kranju.
42—9
Prva in največja tvrdka za prodajo in izposojevanje glaso-virjev.
Ljubljana
sv. Petra cesta st. 20.
Velika zaloga kratkih klavirjev in pianinov največje popolnosti tako glede na glas, konstrukcijo kakor na trajnost v jako okusni opremi vseh slogov. 115—2
Špecijaliteta: pianini z moderatorjem.
Vedna zaloga preigranih klavirjev po najnižjih cenah. — Zavod za Oglaševanje in popravljanje klavirjev vseh vrst. - - Najnižje cene za izposojevanje.
Na deželo se tudi izposojuje.
poster) r>lapcc
dobi takoj prijetno službo.
Kje? pove upravništvo «Gorenjca».
89-9
Kdor kupuje sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. MIKLAUC
LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5
kjer se lahko prepriča o cenah brez primere.
Glavno skladišče
Loškega ševijota (sukna)
katero blago je znano dobro in se prodaja po tovarniških 64—13 cenah.
Sukiieiii ostanki
različnih vrst za polovico cene. — Gospodje krojači dobijo na zabtevanje vzorčne knjige.
Trgovski učenec
ki je dovršil vsaj drugi razred srednjih šol, se sprejme s 1. avgustom v manufakturno pro-dajalnico
Ferd. Sajovica v Kranju.
122—1
Kdor hoče kupiti
ceno in dobro barvo
iz pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Sch\ver-spatt) kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
112—3
I. WOHLGEMUTH
v Kranju, glavni trg št. 118.
Mestna hranilnica
v Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje [g lastnega. 9
Stanje vlog: 2,524.540 kron 57 vinarjev. — Stanje hipotečnih
posojil 1,682.762 kron 70 vinarjev. 4—14
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 109—4
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopočljejo na zabtevanje zastonj.
Kje? pove upravništvo »Gorenjca*
FRAN ZEMAN
Ljubljana
108—4
Poljanska cesta nasproti sv. Petra mostu.
Tvorniška zaloga najnovejših poljedelskih strojev,
in sicer: nove vrste gepljev, ki se pritrdijo k strojni. Postavijo se lahko zraven poda, ali pod njim (v šupi), ker zadostuje samo 5 metrov prostora in jih ena nama žival lahko goni; tudi se da vsak lesen gepelj na ta način trpežno prenarediti; ročne mlatil niče ali za gepelj e z m esi nga a t i m i tečaji ali na kroglje, slamo rez niče s posebno močnimi kolesi in jako napetimi noži, mline za čiščenje žita najnovejše iznajdbe, tudi vsake vrste posamezne dele za »troje, kline, jermena i. t. d. — Sesal k e za vodo in gnojnico, cinkaste cevi za trombe in vodovode, katere sploh ne rjave in tudi vodi ne dajo neprijetnega okusa, kakor druge vrste cevi.
941
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju G. Piccoliju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice 161a—49
tinkture la želodec —
in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1897 podelili naslov • Dvorni založnik Nj. svetosti* s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo boleha vim G. Piccolijevo Želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prenavljanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piccoli, lekarnar «pri angelu* v Ljubljani, na dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelo-vatelj v škatljah po 12 stekleničic za gld. 126 a.v., po 24 steklenic za gld.240, po 36 za gld. 3-50, po 70 za gld. 650, po 110 za gld. 1030. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik.
Kdor hoče imeti dobro blago strugarekega izdelka,
97—7 kakor
kegle in krogle, krogle za balin
in sploh vsa to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na
\i)ar)& \J\drr)ar-]a
5trtigarja o bjtibljaoi, dur>*J5k* c«$t« 11.
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Ljubljana, pod trančo št I
priporoča svojo veliko
zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—14
Loterij tka srečk* dne 22. junija t. L
Gradec:      90      15      53 67
41
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh ia pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L M. ECKER
ustanovljeno 1861.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza r obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopalnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje
brezplačno. 114—-9
&a bo^cfo, fiOrkoz, tudi &ipe, \>az>c iev
dvuyc glinaste, i&d&{fw v   vstfv   tiazvafi,   tzfe&nc  in c-ett« 'priporoča prva in najvzcya
o t
►o 6*
tovarna
73—11
IP WEI
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i t. d. 86—10
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cechu pri Prostjevu in Smichow-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 83— slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom, proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu*
242
2)èlbL>alél
Med drugimi dne 5. junija 1901 po požaru uničenimi poslopji v Kropi pogorela je tudi moja, Antona Rozmana, po dom. Tončkova hiša št. 25, katero sem šele pred kratkem zavaroval po potovalnem zastopniku Francetu Peternelju pri
c. tt p. avstr. Bianmln Mi JMF
Z ozirom na to, da mi je glavni zastopnik te družbe g. Rudolf Kokalj v Kranju to škodo v polnem znesku 2900 (dvatisočdevetsto) kron takoj izplačal, izrečem s tem zgoraj imenovani družbi in njenemu glavnemu zastopniku gospodu Rudolfu Kokalju v Kranju
najtoplejšo zahvalo
za tako povoljno in hitro izplačilo cele odškodnine; zahvalim se pa tudi potovalnemu zastopniku te družbe g. Francetu Peternelju, kateri mi je nasvetoval, da sem se zavaroval pri tej res pošteni in zanesljivi družbi.
V Kropi, dne 24. junija 1901.
Anton Rozman
posestnik v Kropi št. 24.
Uhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom. ^tane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinatjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 196 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnin* reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsoroij « Gorenjca*.
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. I^mpret v Kranju.
77