Izdanja za soboto 4. decembra 1897.
145. šterilka.	<y Twtm, t	4»e 4. deceaakra 1897.)	T©6aj XXII.
bfcajft f trikrat mm tadea » ftaatft to* «b t«»klh, oatvtklk
U	Zjatranja iadaaj« i»-
ob vri jjmtrnj, Tt*«rna pa ab 7. ari ratar. — Obajaa iadaaja ataaa:
»li js4«BiKf*ea . t. 1.—, Iiren Arntija (. 1.5« u tri BM40 . . . I.— • s • *,M li. ]>•! liti , , . «.— . ■ ■ •— «i vic lat« . , . 12.— . • . 1«.—>
Ktrtjala« ]« planevati naprej oa aaraftba kr»i prllcifiot atrvinln« u oprav« at •ilra.
Pcaaaaična ftterilke ae dobiraja ▼ pra-
v 7rmtn p« 9 ari, I?*-.-« Tntu p«\ 4. i»ri.
Oflaat m ratana pa Urtf* r petita; «a uilcTi • dabalinat Irkaai ae plaJn'j proat«r, koli kar absafa aavadaih vra 61: P*s1*bb, aaaartniaa la javo« »»brala, I aati oflaai Iti. a« raiaaaj« p»	b
Tal 4apiai aaj a« paftiljaj« »r«4niitv iliaa Caaarak it. 18. Taako ptano ma . i biti fraakaraao, kar aafraakoTana ^ aprajaaaja. Kekapiai aa ne tmIajo,
HaCalaiaa, rakUnaaije ia a*la»« spr*> J«aa» uprmvniitvm aliaa llaliuo Mla bit. 3, II. aadat. K&raiitn« ia oglaa« ja platarati laa« Trst. «d»rt* rekltaia aija aa praata poitnin«,
81
k«.
r •<Nm««M J«
Častitim našim gg. naročnikom!
Vsem onim gg. naročnikom, kateri ne pomnajo zastano naročnino do 7. decembra t. 1. ustavimo list brezpogojno.
TJprava „Edinosti\
8 milijonov je več nego 15 milijonov.
Pod te« nasUvom je priobčil zadnji „Slo?, svet" daljši članek, ▼ katerem dokazuje, da so Slovani pevaem jednaki z Nemci glede na aestavo svojih plemen, ki so ustvarila mnoge analognega, podobnega in celo jednakega na knlturnem polju.
Res je sicer - tako meni Člankai — da a« razna plemena slovanska delovala do sedaj bolj ali manj ločena. Politika, ki je bila močneja do sedaj, uego pe posamična plemena, je stoiila, da ho slovanska plemena ostala brez ukupnosti in ho delovala po svoje kakor so mogla. Ali naj si kode kakor hoče, slov. kri vendar še ni uničena v slov. plemenih. Ako bi lo dali tem plemenom političko svobodo, potem bi ista že sama prišla do veče kuUurne iu slovstvene ukupnosti.
Aii pa je med Nemci mnog« bolje v tempe gltdu ? Na kaj se opira njih ukupnost v tem cesarstvu? Jediuo ua to, da imajo poleg avojjk živih narečij tudi jadea občni književni jezik. Drugače pa bo razdeljeni na plemena, prav tako, kak«r mi avstrijski Slovani. Maae nemškega naroda čntijo prav dobro same to razliko med njih .narečji in pismenim jezikom. Še več: mogokrat je veča raa-lika med nemškim narečjem in pismenim jezikom, nego pa med posamičnimi narečji slovanskimi.
Na podlagi tega dejstva reagoje člaukar t „Slov. svatu- na trditev nemškega poslsnca Rasan v državnem zboru dunajskem, ki je rekel, da j« bila Badenijeva vlada v nasprotju „z najvećim, nsjouiikauejem iu uajdelavnišem narodom te dr* iave\
PODLISTEK
----4
, Zfonar-topiiicar.
Fa Šenoi po«lovetrl VeČaslavor.
Dekle je utrnilo solze, pristopilo k očetn in reklo mirno:
.Dobro l ne dovolite oče ? A jaz vam pravim: njegova ali nobenega 1"
Jauee pa je zvonil med tem ua zvoniku smrt svoji ljubezni.
II.
Zagrebčani so so šopirili vedno; bili so glasni ljudje; beauali so za svoje pravice, da ae je (nlo na štiri strani sveta. Danes pa so molčali tiko, prav tiho iu gledali od strsba v tla, kakor da jim je kdo narahlo posegel ped grle. Bug zna, zakaj bodi gospod sodnik tako zamišljeno sein in tja po svetovalnici? Roki na hrbta, se sprehaja ka-k«r meji ved v kletki, praska se sedaj za levim, sedaj za desuim ušesom, poteguje kapico sedaj Ha čelo, sedaj jo zepet zdi gaje nazaj. Zbirajo s« tndi drugi starešine, a tudi oni kakor da so »grizli v kislo jabolko. Oprezuo korakajo po prstih, da škri-pljaje čižmami ne probude vraga, tužuo jim viać glave, molčć plazijo mimo sodnika, komaj da ga pozdravljajo: „Hvaljen Bogi* Mogoče, da vsi anajo, kaka koat ae jim je zadrla v grla, ali ne npajo si, da bi opoanili jeden drugega na nesračo. Slednjič so se zbrali vendar. V nizki in temni
Ako bi bili ti avstrijski Slovani res popol-aema ločeni v posamična plemeaa, ne imejoča prav nikake ukupnosti, in ako Nemci ne bi bili ločeni v plemena potem bi bilo že res, kar je zatrdil Ne-mec Rms v podkrepljenje zahteve Nemcev po pred-pravicah v tej državi.
Ker pa ni tako, ker so tudi Nemci ločeni v posamična plemena prav tako, 'takor Slovani, treba zaključiti, da so Slovani v večini v tej državi, kajti 15 milijonsv je vendar več nego 8 milijonov.
Ako Nemci v bojih proti SUvanom preziraje svoja plemena in se čntijo in vedejo le kakor Nemci, imajo tudi Slovasi isto pravo, prezirati ime rasnih svojih plemen, pa se v resnici, po zgledu Nemcev, smatrati Slovani. Potem dr. Russ in to-variši ne bado imeli več tolikega peguma, trditi, da so Neme v cesarstva ali tudi samo v tostranski polovini .najvefii narod*. Nemci aeslavljajo v primeri s Slovani skspne monarh.je jedno tretjino slovanskega naseljenja; njih je torej trikrat manj, nege je Slovanov, in v tostranski polovini je Slovanov vsaj dvakrat toliko, kakor Nemcev. Ako v obče velja kaj ime .Slovan', treba je jepoštevati tudi v politiki; tako ali tako.
Slovani sami pa imajo prvi dolžnost, da ne ostanejo ta samo po imenu, temveč tudi dejanski. Še le potem boda videli, v kakem tnžuem polože* nju je njih politikevaije. Će pogledajo Slevani v zbornico poslancev eentralaega parhmenta, vidijo, da 15 milijonov slovanskega naseljeuja nima več zastopnikov, nege pa 8 milijonov Nemcev. To je napravila Schmerhngova volilna geometrija, ne da bi bili to geometrijo popravili ob novi volilni re* formi. S stališča volilnih redav pomanja 8 milijo* nov Nemcev v resnici več, nego 15 ssiliionov tostranskih Slovanov. Dr. Russ in tovariši hi morali drugače govoriti v parlamentu; trditi bi moraii, da skupnost nemikik poslancev je največa v drž. zboru, ne pa da je nemški narod najvači v skup« nem cesarstvu.
Tudi glede naebraženja ae lahko baba d Russ; saj so Nemci sami odmerjali niže, srednje in najviše šole nsjprej sebi in potem, kakor so hoteli, drugim narodom. Gospodarstvo državno so tudi tako merili, da j* pripadlo največ nemški narodnosti na korist; potem more narod dospati tndi do največe marljivosti. Tndi Slevani so marljivi, kjer imajo pri čem biti; če pa se merajo izseljevati, potem seveda morajo kazati svejo marljivost drugod, zuaaj domovine.
Tako smo primerno zavrnili trditev, kakor da bi 8 milijonov Nemcev znašale več, nego 15 milijonov Slovanov.
Namški agitatorji in zastopniki vedo dobro, kake slabosti so med Slovani; med poslednjimi so hili za Slovanstvo Poljaki nezanesljivi in sedaj se kažs, da Nemci so aacijocialao jedini, in je poroštvo med njimi, da bi se združili takoj vsi, kedar koli hi pretila nemški narudnosti zaresua nevamoot. A tudi brez Poljakov bi kakih 13 milijonov tostranskih Slovanov še veduo kazalo na več, nego kaže Itevilo 8 milijouov Nemcev. Poslednji pa imajo Žide za seboj ia vea notranji aparat in celć zunanjo politike, in nemški ohstrukcijoniati so se nadejali pomoči od velikonemike diplomacije letos, tako, kakor je bila ista vrgla v svej čas Hohen-warta. Ne veličiaa ali velikost, ne vačina nemškega naroda ■• zmaguje nad pravom slovanskih narodov, pač pa ves aparat, ki atoji v brambo nemike hegemonije. Toliko veča potreba se kaže, da slovanska večina naseljenja doseže vsaj svoja prava, ki so po zgodo-
j vini in ustavi jednaka spravom dru* t g i h narodov. Faktična večina se bori — tako zaključuje člankar v „Slov. svetu" — za pravo proti hegemoniji manjšine; vsaj v ten zmislu je tudi dr. Herold naglašal resuico v dri. zboru.
svetovalnici atoji dolga leaena miza, a nad njo gori luč; za mizo sedi sodnik na svojem starem kožna-tem stol«, obitem rumenimi žeblji. Kraj njega se igra s prstmi notar gospod Čenči in gleda srdito svetega Blaža, visečega mirne na zidu. Najbrže kara notar svetnika z očmi, ker ae varuje bolje Zagreba, ka je vendar patron istemu. Ostali starešine ao se stisnili plaho na klopi pri veliki peči, trepetajo in čakajo, kaj jim pove sodnik; med njimi tndi gizdavi Nikola Celinid, ki je danes kaj čudno krotak.
Naposled je pekašljal sodnik trikrat ter počel govoriti starešinam:
.Plemeniti magistrat in gospodje starašine 1 Moram vam pavedati, zakaj sedimo tukaj, namesto da pijem« dama mirno čašico vina. Stvar je taka. Tuičin vrag ne daja miru, to znate v»i. Vse seka po naši zemlji, kakor da je njegova; pustoši in požiga, da nas Bog «bvaruj. Dokler je ta nekrščena duša lazila po drugih krajib, naj si be, ni to skrbele nas; ali sed.j so se mu sline jele cediti po Zagreba, sedaj je počelo skrbeti tudi nas. V Zagreb ne more priti, ako nima trdnega Siseka, a zato pritiska aa Sisek, da istemu pokajo vsa rebra ter da nimajo gospodje kanonici v Sisku bu-kovačkega vina, bi jih že davno bes plental, ne bi več branili Siaka. Te je strah božji, kakor se pripovedaje. Dragi moji bratje, frater j« prišel k gospada škofu Stankovačkemu ter donesel piamo,
zašivano v podplatu, od gospoda kanonika Blaža ttjnraka, ki je aedaj komandant v Sisku. Hado jim gre, dragi ljudje. Do sedaj je našim še pomagala bukovčka kapljica, katero jim je pošiljal prečastni kapitol, ali sedaj ne pomaga ni to. Nesrečni pa-gani ao privlekli iz Gradiške velik« možnarje po Savi, pregazili so Kupo, napravljajo pod Siskem nasipe in streljajo v mesta, da m« pokajo rebra, in kakor je prišlo do boja, odpihala je prokleta poganaka kroglja gospodu kanoniki Fintiču — Bog daj dobro njegevi duši — pošteno glavo, prav kti je hotel smukniti nazaj akozi vrata v mesto. Potem je bil dragi komandant, kateri je hotel vreči Tark« v Kapo, ali šl« mu je navskriž. Ne bode več j.il Bukovca. Sedaj sa vražji pogani posegli Siščanom pod grla, a za Siščani pridejo na vrsto Zagrebčani. Bog ebvarnj aas, bratje 1 Petem oglejmo se, kje smo 1 Ne bode aas glava bolela ne o Božiču, ne o trgatvi. To mi je pov«dal tudi gospod ban, presvetli knez Peter Erdodi. Pristavil je, da se kri-čanaka gospeda vzdigne z vejako proti Sisk«, da nas reii tega vraga ia da bi bilo dobro in p«štene, da storimo tadi mi Zagrebčani nekaj več, nego kar nam velijo naredbe in zakon. Jaz, bratje moji, mislim, da gospod kan govori prav ter da nabavimo aa naše stroške kompanijo vojakov ter jo peiljamo z vojsko pod Sisek.
(Pride ie.)
PolitiAke
V 1KSTV, di.rf 3. d«c»mbra l«v7.
Ljubljanski mestni zastop o položaja.
Minoio sredo j« do*;« v seji nit-stu« ga zastopa ljubljanskega do vela ažu pritiske man fcstacje.
Zupan H n b u r j<- ogovoril občinski svet tiko.l« :
Slavni občinski svetI Nikdar ne nobeno av strijsko ministerstvo ni editopilo'sa takih okoliščin, kaaor ministerstvo givt* Bnd^nija. Naia Slovence« sic^r ni treba žalovati po nj^m, ker nns je ravno t" ministerstvn — zlasti v deželah zunaj Kranjske j — tako tnalo poznalo, kanor malokaiero pred ; njiw, in ker nam celo v tako eminentno nepo- \ litičnem vprašanji, kakor j« pomoćna akcija za « Ljubljauo, ni kazalo skoro nikake dubrohotnosti; ! vendar pa nam dajo „'misliti okolščine, pod ka- j terimi je grof Badeui » tovariši dal svojo ostavko. [ S*j ga je prisililo k t^nu divjo vedenje obstrnk- j cijonistov.	j
Gospoda noja 1 Zgodovina parlamentarizma j ne pozna take podivjanosti, kakoršno smo žalibog I opažali v nase« parlamentu v zadnjih časih. G o- j tovo ni nobenega mej nami, ki ne bi odobraval, : ako policija preganja in kaznuje divje razgrajače , in pretepače. Ni nam torej zameriti, ako smo te i z gnusom obračali od ostudnih prizorov v parlamentu, kjer bi se taoial biti boj z uua svetlimi meči, ne pa na način, ki je nenavadno celo po j aaduhlih prsdinestmh beznicah.
Se bolj pa se moramo zgražati nad vzroki, ! ki so bili neposredni pov< d takemu besneoju in ijovenju. Samo, ker je mioisterstvo izreklo — in od besede do dejanja je na takih mestih navadu« le daleč — da hoče biti pravične tudi Slovanom. > in ker je na Češkem in na Moravskem slovesno = proglasilo ravnopravnost češkega in nemikega naroda, uprizorili so zastopniki nemškega naroda tako ostudno vedenje v dižavnem zboru.
Gospoda moja I Ko je svoje dni v nemškem ; državnem zboru biia na vrsti razprava o kolonijalni p* i iti ki Nemčije, tedaj so nagi »šali nekateri govorniki, da imajo celo divji afriški narodi pač vzroka dovolj, bati se kulture, katero jim prinašajo i nemški civilizatorji. In j »z moram reči, da utegnejo do slabega mnenja o nemški kulturi priti tnii ei- j vilizovani narodi Evrope, kajti nad tako podiv- j janostjo irca in duha, kakoršne so pred očmi vse i Evrope kazali zastopniki nemškega naroda v avstrijskem državnem zbiun, mora se zgražati vsakdo, ■ ki ima količkaj pojma o dostojnosti in o važnosti parlamenta.
Pa vendar je to nedostojno in surajuo surovo \ vedenje, katero je za nasledek imel«, da se je revolucija zanesla ua cesto, provzročiio, da je od- : stopilo ministeratvo Bndenijevo; nemška in uem-skutarska mesta pa prirejajo v namen zmagoslavja demonstracije, na katerih se Slovaui insultujejo ter i fce jim pruadtva škoda na imetku. Ćas je torej iu doiiuust je, Ua sr. oglasimo tudi mi. To naj se ' zgodi na dostojen uaciu, kakor še u odlikuje mesto, čigar prebivalstvo se po vsi pravici sme prištevati omikancem* (Živahni dobroklici).
Obč. svet. dr. T a v č a r je pre.Uagal poteai i nujno, sklicuj* se na izvajanja županova, naj ob črnski svet vzprejme naslednjo resolucijo:
.Občinski svet deželnega stolnega mesta \ Ljubljane Jizrtka najglobokrjše obžalovanje radi uečnvenega, vsem zakonom omike iu dostojnosti i nasprotujočega postopauja zjediojemh levičarskih ■ poslancev nemške narodnosti, s katerim se je v i državnem zboru onemogočilo v^ako delovanje ter < lahkomišljeno v največjo nevarnost postavil parlamentarizem in koiistitucijonalizem v naši državi j in s katerim se je konečno v najhujšo nevarnost ' postavila tudi držan, sama in nad njo vladajoča < presvetla dinastija. Občinski svet — dasi v tem j trenotku, kakor kažejo vsa zuamenja, praznuje j svojo zmago tisto parlamentarno klati-v i t e 11 v o, ki je i>o«lo svojo glavno in jedilo moč v pobalinski surovosti, s katero je za vse čase ssramotilo nemški narod in nj<*ga kalturo — izreka svoje trdno prepričanje, da radi tega ne izgube poguma slovanski narodi in njih državno-zborski zastopniki ter pričakuje, da bodo ravoo ti zastopniki v bodočih žalostnih dn^h, ki utegnejo pretiti avstrijskemu slovanstvu, « o 1 i dja r n i, in da se bodo bojevali aenstrasljivo in vztrajne toliko tasa, dakler ne pribore svojim narodom tiste je-
dnakopmvnosti, brez katere ni misliti na srečni puhotia^jit naši. državj:
Občinski svet izreka o tej priliki radi možatega postopaj čestitanja pred-e Iništvu državnega zbor* in na prvem mestu gospodu prediednikn Davidu AbrahaaioWic2U, na katerega ie valilo vse, kar se je surovega izmisliti mogla združeua nemška levici ; pred vsem pa pričakuje občinski svet ljubljanski, da združena desnica ostane soli dar na tudi v boUočn, ter naglasa, da je najsvetejša dolžnost slovenskega naroda — njega poslancev, da so e vsaki priliki bratsko in solidarno zvezani v bodočih bojih, ki bodo pred vsem za« drvali bratska naroda češki in poljski, s tema na-ro io*.a in njunimi zastopniki.
Gospodi žipauu »e naroča, da obvesti o tej resoluciji predsedništvo poslanske zbornice in parlamentarno komisijo desnice".
Utemelje vajn to resolucijo je rekel dr. Tavčar, da je bilo vse tisto prvo zammauje grofa Badenija za aloveuski narod le uavidezno, kajti kmalo je za<:*al koketovati z italijanskimi poslanci in se ni menil več za nase. Toda nikakor se ne moremo strinjati z načinom, po katerem je bil vržen groi Badeni. Govornik je bičal neuiško krutost, katere se ni mogel izuebiti uiti učenjak Momsen.
Podžupan dr. vite/. Bleweis-Trste-n i š k i je izrekel obžalovanje, da so bili olikani Nemci tlarani socijalne demokracije, ki bode i v bodoče gotovo skušala nadaljevati delo, ki se jej je srdaj toli izborao obneslo. V takih razmerah je solidarnost slovanskih narodov n&jveč-ga pomena. Zato naj se današnji sklep sporoči brzojavnim potom županu kraljevske Prage in predsedstvu stolnega mesta v Lvov.
Občiuski svet je soglasno vaprejci predloženo resolucijo z dodatkom podžupana d.ra viteza Bleiweisa-Trsteniškega.
Čim pogosteje smo prrsiljeni, da grajamo to in ono v središčni pokrajini naši, tem večo ra-dostjo pozdravljam) to svečano ia povsem umestne man fustacijo metropola slovenske, ter ne saoremo dragač^, ne^o da se pridružujemo poziva .Slov. Naroda", da bi slovenske občine posnemale vzgled stolnega mesta liub'janskega, da dokažemo Slovenci natauačin, da hočemo biti nerazdružuo zveza u i s svojimi slovenskimi brati V velikem boju, ki nas čaka morda.
Tako je prav in tako bodi 1 Nijeden Slsvanec naj ne pozabi ni za treuotek, da je Ljubljana nam vsem joJitično in kulturno središče; vsaka akcija naše narodne nkpnosti imej svoj začetek v središču! T,akaj obračajmo svoje oči, od tam pri-ćakujuio inicijative, Ljubljani bodi zaupljivo poverjeno prvenstvo v borbi za pravice uarjda! A ti Ljubljana pokaži vsikdar, da p o j -miš s vajo nals go kakor irce naroda slovenskega; pokaži, da se čuiiš na višini sitnvacije, da torej zaslužiš vse zaupanje odlomkov naroda ob periferijah! Svojo uiau festacijn, kakor ti jo je narekala skrb za bodočnost naroda slo-venkei<a in vsega avstrijskega slovanstva, si pokazala aa jedino pravo pot, ki vodi do valikega cilja! Stisnila si — pobratiustva med Jugoslovani niti ne treba povdarjati še posebej — bratski bratsko roko narudu češkemu in poljsaema. Hvala ti na tem ! A v tem trenotku se še radujemo s teboj vsi na vesti, ki nam je došla ravnokar: narod ptljski seje na istotaho bratski način it odzval pojavu našemu. Župan stolnice naroda poljskega, župan ho vtki je brzojainl županu ljubljanskemu, da narod poljski m zapusti nikdar poti jedinstva vseh Slovanov Avstrije, ki sestavljajo večino monarhije. Narod poljski bode nadaljeval začeto delo za osvobojen je Slovanov iz neopravičene hegemonije nemške manjšine!
To je bratski odziv Ljubljani iz Lvova. Taka topla slovanska beseda morda še ni došla narodu slovenskemu iz poljskih pokrajin. Nemška obstruk-cija pa vidi sedaj, kako iz nje brutalnosti in nje nasilstev raste naša vzajemnost Nemci se ponašajo tedaj se svojim namišljenih jedinstvsm. Mi pa poznamo te jedinstvo; ali prav za prav ga ne poznamo, ker ga ni. V prvo so menda konservativne innse nemške tudi — Nemci. A teh ni med obstrnacijoiisti. A tudi ostale skupine so zložne le v napadanju in v sovražtvu, v pozitivuem delu pa ne bodo nikdar!! *In da tudi ni tako, da so N^mci tudi res jedini in zložni med ssbej, las ne more plašiti te, ako sme zložni tudi mi Bed
seboj I Naša muč je velika v naši zložnosti in ▼ dejstvu, da sao večina v monarhiji. Na to opo* zarja nasprotnike Slovanov tndi župan Ivovski ? svoji brzojavki do župana ljubljanskega.
K položaja. Bog vedi, da-li je ra;uial g. baron Gantsch, prijemši za kimilo s tem, da mn bode ravno od Poljakov prihajal toli odločen odpor. Se stališča sorojaštva je umevno sicer, da so Poljaki razdraženi vsfed toli silovitega in brezpritnerno sovražnega postopanja Nemcev proti njih rojaku
I grofu Radeniju; ali da bedo ravno Poljaki, ki so bili dosedaj peteiiiljček na juhi vsacega minister-» stva avstrijskega, tako odločni v zag-ivarianju ve-I Čine in njenih načel, tega si gotovo ni mislil baron Gantsch in se je najbrže hud« zaračunal T tem pogledu. Ak» smemo verjeti odločni pisavi vseh poljskih listav, ako pom slim> na brzojavko poljskega župana ljubljanskemu in ako poštevamo, da je bi! ravno Poljak Jawjrsky, ki je v imenu par-lam^n'arri ? komisije večine najodločneje odklonil zahtevo Gantschevo, naj bi se edobiil njsgov se-bpj priuešeni ksmunikć, katerim naj bi se obve-zalfi desnica, da je pripravljena podpirati novo ni« nfsterstvo: potem je jasno, da mn ni nade, da bi od kršil Poljake od večine. Nemci brez Poljakov pa ne morejo vzdržati noben«, vlade niti par mesecev. Neko poročilo dunajsko trdi celo, da se j« od sroa smiiala vsa parlamentarna komisija tej — naivnosti gospoda misisterskega predsednika. Tako se je ta prvi korak barona Gantscha zaključil odločnim uevspehom.
Današnji ,MattinoM pa tolaži, da še ni vse zgubljeno, ker da se je peirečilo nakatirim členom nemike katoliške ljudske stranke, nekoliko ngladiti pot bližauju med desnico in baronom Gautschem.
Tudi z levico se je že pogajal baron Gautsch. [ Le ta da je predlagal, naj bi se jezikovne naredbe j spremenile tako, da se okraji razdele v mešane in | t čisto nemške in čisto češke. Levica ni hotela ; stopiti v razprave o tem vprašanju, ker zahteva, da se najprej rešiti vprašanji predsediištva in j predloga Falkenhayiovsga. A ravno ti vprašanji ntegneti biti skala, ob kateri se razbijejo vsi napori Gantschevi, 7 kolikor je znano do sedaj, večina noče odnehati gledć predsedniltva; kar se pa dostaje predloga Falkenhayaovega, ne bi bila večina tako neizprosna, ako dobi jamstvo od opo* | zicije, da se parlamentarni škandali ne ponove. . Ali pa bode hotela manjšin dati tako jamstvo t j Ali bode smela 9 Kako odredi Sch3norer ? ! In | sedaj so prišli vmes še praški dogodki! Tako ! trdega oreha že dolgo ni imel noben ministerski | predsednik med zobmi, kakor ga iaa baron Gautsch.
Iz delegacij. V avstrijski delegaciji js bil > na dnevnem redu proračun ministerstv« za vnanje 1 stvari. Poročevalec Dumba izreka veiiko priznanje [ ministru za vnanje reči, grofn Qolnhowskemn. Spo-j minjal se je pohvalno Andrassy jain Kalnoky-ja ter , predlagal, da se izruče popolno zaupanje ministra i grofu Goluchowskemi. Delegat Kaftan (Uladočeh) ; smatra zvezo z Rusijo za zaslugo cesarja in grofa j Golichovskega in smatra za potrebno, da se pri-j čne z represalijami nasproti Ameriki. V ta namea i predlaga, da se ustanovi zveza evropskih držav, j ker trozveza ne zadostije sama na sebi. Govornik i je omenjal konečno teško-noadkega spora. Delegat i dr. Gross (n^mško-napredni) izraža svojo radest na tem, da je zatrjena trozveza in pozdravlja tudi zkližanje z Rusijo, vendar meni, da bi bilo prav, i ako bi se to zbližanje nekoliko omejilo in sicer zaradi ruske zveze z Francijo. Mi ne smemo po* zahiti, je menil, da je zveza med Avstrijo in Nemčijo zveza od aaroda do naroda, d je v Avstriji pretresena podlaga države ter da je avstrijski parlamentarizem dobil grozen udarec. Menite pa — tako je vskliknil — da more še nžiVHti spoštovanje svejih zaveznikov država, v kat-ri parlament nima nikake avtorite, v kateri se tlačijo posamične stranke in v kateri nista nikaksr zavarovana svoboda in varaost imetja, kakor to kažejo dogodki v Pragi ?!
Bravo Gross 1 Storili ste, kar je le v Člove-ški moči, za svetohlinatvo. To pa je že res fletio, ako prvak obstnkcije, ako odličniak med onimi, ki so vibreli strašen bič aepokorSčine nad siromai-nim predsednikom, ako ta mož toži o pomanjkanju avtoritete v parlamentu! Najfletneje pa je, ako ljudje, ki so imeli viii protektorat nad dogodki v Žatcu, Aschn, Hebi, Građen, Dinaju itd. tožijo
sedaj^na dogodkih v Pragi ti In kaj je nt-nil dr. Gross se svoji« izrekom o zvezi med narodom in narodom? Ali so merda le Nemci .narod' v Avstriji P Petem ie falzifuoval dejstva. Morda je hotel reći, da v Avstriji so jedini Nrmoi s ,svojim srcem" za zv<*zo z Nemčijo. To bi bilo nekaj. No, kaj meni Gross, ali ne doprinašajo veliko žrtev državo oni Nenemei, katerim trozveza ni srčna stvar, a jo vendar hnčeio držati lojalno ? Ali zaslužno tot ki lojalni Iju t je takega brutalnega posto panja, kakor jim prihajn od dr. Gros^a in družbe? To nai si z:tpomiti dr. Gros*, da se bližajo zatonu tisti eas:, ko »o bili v Avstriji le Nemci tisti ,narod14, ki je vodil vnanjo polit'ki in sklepal zveze.
Dr. Groš« se je dotaknil dogodkov zadnjih dnij v parlamentu in na Če^ke« in je izjavil, da bodo Nemci nadaljevali boj, s ko bi zistein nadaljeval svojo politiko. Dr. Gross ni povedal s tem nič novega saj Nemci so bili ve Ino taki: ako niso gospodarili, so pa razsajali. Delegat grof Zedtwitz (konservativen) je izrazil *vojo zadovoljnost na okspojtejn ministra vnanjih stvari in se nadeja, da bode vlada jela izvrševati poslej svoje gospodarske naloge. Delegat Htrold (Mladočeh) se je zavaroval proti očitanja, da so Čehi posebno zaljubljeni v Rusijo in je spominjal le na drj§tvo, da velika večina prebivalstva v njegovi domovini ni nemška. Govornik je omenjal dogodkov v Pragi in je dostavil, da je bilo pričakovati z o/sirom na to, da so Nt-mei v Zstci r avalili na hiše Čehov, da Čehi v Pragi stoič kaj sličuega Nemcem
Delegat dr. Kramar je dejal, da je dolžnost vseh, da delajo za mi^no rešitev sporov. Mlado-čehi ne zahtevajo, tU bodi Avstrija slovanska, nikdar pa tudi ne privela v to, da bi se Avstrija proglasila uemsko državo. Avstrija bi kakor nem-ika država le izgub la na svojih temeljnih pogejih, kajti jedua nemahu država poleg druge močne nemške države bi pom^njala za prvo le nevarnost. Delegat Diiedns^cki (Poljak) je izjavil, da.Poljaki ne tirajo narodnostne politike, atupak avstrijsko, Oni delujejo jedino le za utrjenje moči Avstrije. Govornik je aptloval Ho Nemcev, da poslednji dovolijo v to, d'* se resi na.*odbeni provizorij ustav-oim potom. Delegat dr. Gross je izjavil k sklepu, da so Nemci vedrio /, veseljem pripravljeni podati roko za sil lep poštenja miru. Po zakljačku poročevalčevega govora, kateri istotako priporoča spravo med Čehi in Nemci, ae je sprejel proračun
ministra m vuanj* stvari iu votuu zaupanja grofu Golucb w *«u'U.
Ogerski državni zbor. Poslanec Fran Kolut j*- l urpeloval io, kedaj uaroeruje uporabiti svoje pravic ■ z ozir« i ti a mmere v Avstriji ter predložiti sakou v.n uredbo »-tviiii, ki yo v tesni zvezi z neodvisnostjo Ogersk« iu kateri zakon elioii oa načelu s.-tmodoiočbe Ogerske, V svoji moti hc ji kaže Košnt tin dogodke v avstrijski iboiuio m )» pevriar)aj potreW, daogerska vlaua iz razi svoj« n. inen, to z ozirom na dejstvo, Ua je tVfitrijsk; dtžavni zb t • preložen in da je la kratek čas do 1. januvaija 1898.
Dopoliilue volitve za hrvatski sabor so se vi.dlr) »6«i>j. O.ldati h bilo 6 mandatov. O policija j* zmagal* * tromi. Voljeni so od opozicije: Bede»otić v Stat ici, U\ Vrbanid v Virjn in dr. Zali ar v Sv. Ivana Žftbno. Po tolikem pritisku od vladne str mi j ■ bi uprav kra^n vspeh opozicije.
Hazitom^ voati.
Odbor pol. društva „Edinost* bode in I svojo sejo nocoj 7 iu poi nri.
Knezoiiadšk-foif v Gorici, je imenovan dr.
Jakob Missia, / ? of lfubljftr^k-.
i' ^kjhiv.'-tJ^ vest, Ki gotovo v/budi serijo po vsem f-r r*kem. Svoje taeuenje hočem.' p« f a. i nižji' »oH. Prodno storimo to, označiti biičriu« ^ l nit k o,' k;ko da italijanski 1'sti tržaški ^ vi mu ;• I to vest.
Kaž"|o bfi.tko razočarane. Saj so bili že pred nifsret p^ali o imenovanju Flappa Ukor o gotovi su ni l. „Piceolo* jirftvi, da ni težSo ngan ti vzroka, k« j- dovvl do imrDovaaja. Ogoljufane d« s" 8 t. ui »it" na-le Italijanov, da se slednjič enkrat »-ndar pvipnzna njih „pravo" do tega, da to iuiijHi k prelat ?it«el naj>iše cerkvene dostojanstvo .tli. Tod«, tudi zahtevani Slovanov li u*tiež iu , irer s m Mi«slo smatra narodnim nas-protniko« f.vm/, Nomrnn kaezonadškofu samemu je do tega. da >»e ga smatra Nemcem.
zaci
To je tudi vzrok — tako zaključuje .Piccolo" — da med Italijanom in Slovencem so zbrali — tretjega, tajca obema narodnostima, Živečima v pokrajini.
Nočemo se baviti vprašanjem, od kodi jemlje „Piccolo* tisto „pravico* Italijanov, da mora biti Italijan pastir šktfije, ki je po večini — slovenska, da mora biti Italijan najviši cerkvfni dosto-jsnstve ik v pokrajini, ki je po veliki večini hr-vatsko-siovenska H Ako ti kili Italijani res prišli do takt .pravic*', potem bi bila krivica tem hujs, ker ima itnk že jedna škofija v Primorju Italijana za škofa, dočim jo po večini slovanska. To pa, kar modruje „Piccolo" o izberanjn Nemca med Italijanom in Slovanom, bi bilo res vredno, da bi jali Italijani enkrat resne razmišljati o tem, kako asodna za njih same mora postati prej ali slej njih politika slepega sovražtva do Slovanov. Oni adri-hajo po ras, smejejo se pa tretji. Pustimo na strani cerkvene stvari 1 Poglejmo le, kake je v vseh drnzih strokah. Poglejmo, kako so Italijani v svoji slepoti zapravili svojo pozicijo v veliki trgovini, poglejmo, kako so danes na čelu vseh vrhnik oblasti v Trstn — sami Nemci I Slovanov ni, a Italijanov tudi ne. Italijani se tolažijo za šedaj z dobrohotnostjo teh Nemcev do Italijanov. Ali naj se na varajo o n a ri te dobrohotnosti. Ob v*ej tej dobrohotnosti budo naraščala neprestano in uoiz-prosno doslednostjo — nemška moč na vseh državnih ustanovah v Trstn. Če je kedaj katera stranka drago plačevala svoje gospodstvo, je plačujejo Italijani tiste nadvladje svoje nad pohlevnimi Slovenci. Italijani bi dobro storili, da bi resno premišljali in si izvajali nadaljnjih logičnih sklepov i ' opazk, ki jih jo napravil »Piccolo" o imenovanju nadškofa v Gorici. Ako store tako, morajo priti do spozaauja, da vse njih slavje in vse njih zmage nad nami, niso nič dražega, nego dolga veriga samih usodnih zmot.
Veliko borniranejega se je pokasal o tej priliki »Mattino*. Omenja, da je vest, ki se je bila raziirila o imenovanju Flappevem, viradostila vse prebivalstvo, ker je vedelo, da je pra/ičen, nepri-straaski, brez zveze a strankami, in idan jedino le duhovski stvari. Selil pa da je vse nezadovoljne in ozlovoljeuo.
Nočemo žaliti prevsvišenega v Poreča, ako rečemo, da ae je prevzvišeni gotovo držal za tre-bnb od sHeha, ko je čital lepo bajko, ki jo je napisal o njem borniranec „Mattinov*.
Nam Slovencem Primorske je staliiče dano samo po aebi v očigled tema imenovanju. Zgrešeno bi bilo, ako bi hoteli navajati tn vzroke, z*ki>j ue moremo biti navdušeai. Še bolj zgrešene in neumtstuo hi bilo, ako b> rekriminireli in bi iz minoiosti delali ueugodne saključke za bodočnost. Prosili bi le Njegovo Pretzvifienoat, da ne prezre, da stopi sedaj v veliko delikatneje in kočiji veje razmerje, nego u je bilo na Kranjskem. Nadškofa goriika Uži ob periferiji in ne v središča. Večina prebivalstva te ikofije se bori za svojo narodno ekzistencijo proti nasprotniku, ki ne pozna pardoua 11
Naša udanostna prošnja je torej ta, da bi Njegova Prevzriš?nost pripoznaval tadi v dejanji, da sedanja borba, ki jo bije slovenski narod na Primorskem, izvira iz plemenitih namenov, da nam je ta borba nsiljena in da jo moramo izvojevati, ako nočemo z laatno roko podpisati amrtne sodbe svo-jemn narodnemu in politiškeau obstanku. Poleg verske tolažbe pričakijejo goriški Slovenci od novega vladike sočutja na njih žalostnem narodnem in politiškem položenin. Ako jih ne prevari ta nada, sire novi vlndlka pričakovati odprtih aro in iskrene udanosti.
Knjige družbe sv. Mohora so došle in se bodo razdajale pri sv. Antonu novem (v. poste vecchie 16) samo ob nedeljah popoludne po blagoslovu in vse druge dneve zjutraj od 8. do 9. ure. Vsaki ud n3j pride po svoje knjige prej ko mn je mogoče, da ntj^ode trajalo razdajanje cele mesece, kakor drugaT^ta. Vsaki ud, kadar pride po knjige, naj prinese ob jeduem seboj udnino (1 gld.) za drngo leto, ker s tem je prihranjenega mnogo časa poverjeniku, udje pa imajo tako le eno samo pot namesto dveh. Z razdelitvijo knjig se že tako trati mnogo časa, če pa še vsaki ud prihaja po dvakrat — enkrat po knjige in drugi krat še le z denarjem — ni nikoli ne konca ne krsja. Prosimo torej, naj vsaki opravi vse eb enem. O tej
priliki sa sprejemajo tudi darovi za družbo sv Cirila in Metoda.
Na Miklavžev večer ,Trž. Sokola", opozarjamo še enkrat slavno ob instvo. Ta tradicijoaalna veselica se bode vršila nocoj v dvorani M«lly, ulica Torrente in bode prva po dolgem premoru, ki je bil neizogibna posledica bojkotn, oziroma burnim dogodkom letošnje .-»pomladi. Uverjeui smo, da doba te težke krize ni adušila simpatij, ki je jejs'ov^nsko občinstva tržaško vsikdar gojilo do našega vrlega »Sokola*. Program je mnogovrsten iu bodo sodelovali tafobumši društva, „Slov. pev-ko društvo" in — sv. Miklavž sijajnim spremstvom. Darila se lahko še d*nes oddajo slugi »Slovanske čitalnice", ulica S. Francesco št. 2.
Bedimo previdni! Večkrat že sem nastopil proti naš:m socijalistom. Sam sem priprost delavec (nekdanji člen socijalnega draštva). Ali uvi-del sem že v početku socijalno-demokratičnega gibanja, da to ne bode imelo dobrih pesledic za naše .dolavako" ljudstvo. Kakor izkoriščajo velikaši delavca v obče, baš t'ko so se zavezali ?e-daj naši sosedje Nemci, Hadjari in Lahi, da bi izkoristili nas Slovane. Že v začetka sedanje dr-žavnozborske sesije bilo je opaziti, kako hodijo nocijalno-dem< kratični poslanci v žerjavico po kostanj za nemško kapitaliste. Namesto da bi podpirali zatirane Slovane, zvezali so se preti nam, kar smo brze opazili tadi mi v Trstn. Ta se je začela huda agitacija proti poslancema-mnčeni-koma: Spinčidn in Laginjt It Ko se pa gospodje naleteli na odpor o i na&k narodnih delavcev, izgovarjali se ae 4prav hinavski, ćeš: mi ja moramo napadati, da bodeta bolj — delavna!!
Le hinavci morejo trditi kaj takega o cvatu naših poslancev. Saj priznavajo vsi odkritosrčni ljudje — tndi Lahi — neumorno delavnost naših potlancev istrskih.
Vrhunec slave so si pa izvojevali socijalisti v soboto dne 27. novembra 1897., ko so nesramno naskočili slovansko večino v državnem zbor« Se ve, oni niso nikdar v zadregi, in tako tndi sedaj ne.
Oni pravijo: mi smo morali postopati tako, ko smo videli na kak nezakonit način si večina pomaga do svojega cilju.
Falkenhaynovega predloga vendar ni*mo smeli ntakniti v žep kar t«ko ter dopustiti, da bi nas straže vlačile ven iz parlamenta 1 Res, prav res je to, gospdda socijalisti, toda dovolite mi, da povem i jaz avojo. Ko ste videli, na kak serov način postopa Sckdnererjeva frakcija, ni vam b lo treba pomagati istej ter podpirati jo alla Das«yu-ski et coiup., iie^n ste morali stopiti k večini in jo obvestiti, kaj da mislite storiti vslučajn, da se odobri Falkenheynov, vam dobro znani predlog. Ko bi bili lojalni, bi prignali tudi vi, da po starem poslovnika ni bilo mogoče več naprej. Ali vi hočete, da je voda m »te* in zato zavijate! Mi Slovani vas poznamo [a^dai, poznamo tndi vaše nakane in zato se bodemo z vso energijo opirali nadaljnjemu širjenju vaših — za slovaustvo pe-gnbljivih naaenov.
Lahi pravijo, (.Avanti*): „lli smo danes še tako šibki, da ne moremo stati še na svojih lastnik nogah; ako pa se že moramo opirati na druge, je le naravno, da sc opiramo na one, ki so naši, Joi nas umejo in ki govore z nami isti jezik — tortf na — Lahe 111 Da bi se ni bratili s tujci, ki delajo ua te, da bi nas prodali v Ljubljano, tega ae sme nikdo zahtevati od nas 11 Mi amo internacjo-nalni le tam, kjer treba pomagati zatiranim (aa Duuaja 11) drugače pa raje z narodom nego proti njemu I ■
V tem smisla piše torej socijalno-demokra-tični list in v t«*m smislu se tndi delal Oni hočejo ostati Italijani, a Slovani, in Slovenci še posebe, naj bi zatajili svoj jezik, svoj narod in svojo domovino 11 Tako jih adnšimo ložje — si misnjo Lahi. Toda vedo naj, da delajo račune brez krč-marjs, kajti Slovenci smo začeli odpirati oči ter spoznavati nevarnost, ki nam preti.
Osobito zadnje dni se čaje, kako nekdanji socijalisti zabavljajo na .zapeljane" socialistične državne poslance. Ti, draga „Edinost", pa govori odkrito (kakor si d.)zdaj) in govord naj vsi slovanski listi! Povejte našim delavcem, česa morajo pričakovati od — požidjenih kolovodjev socijalizma.
B r e js k i.
Našim kmetevalcem. „Kmetijska ia vrtnarska dr« t ha za Trat in ekolico' neznanja onim kmetovalcem, ki aa naročili ametia gnojila pri BC. kr. kmetijski dražbi v Ljubljani*, da so ta gnojila ie
došla in se nahajajo pri g. Bihn4u na Prošeku, kamor naj prideje vsi ponje.
Cesarjev dar. Njeg. Veli«, cesar je daroval občinskem« zastopa v Ravnah, okraj Cerkno, zne* sek iz zasebne blagajne 400 gl. v p«m«č tamošnjim pogorelcem.
Grof Badeni potuje. Badeni «i hoče odpoSiti od naperov, ki mu jih je prizadejala avstrijska politika. Podati se hoče ven iz mej avstrijske domovine, kjer mu je človeška krivičnost tako ljnto raaila srce. Najprej pojde grof Badeni v Varšave, k svoji bčtri Vandi, ki je tam omožena z grofom Adamoin Krazinakim. Iz Varšave se poda se svojo soj.rugu na Riviero, kjer ostane dlje časa. Toda nekaj dni mine še, predno kode za m o gel Badeni ostaviti Dunaj, kajti v palači notranjega minister-stvft je še urediti ninogokaj, kar se je nakipičilo v teku >1 v.'letnega ministrovanja. Verjetno pa je, da si grof Badeni želi proj ko prej iz dunajskega zraka drugam, kjer bode v prijetnem dolce far nieate vsaj deloma pozabljal težkih ur minolih doij in pa borbe — — z volkovi.
Vabilo. Podpisana člena pevskega drnitva .Kolo" v Trstu vabita v*e gg. društvenike, da pridejo v nedeljo dne B. t. m. ob 3. pop. v „Trž. pedp. iu bralno društvo", ulica Stadion 1», kjer bode volilni shod ali posvetovanje za prihodnje volitve v društveni odbor*
Bone Branimir. — Bole Štefan.
Tržaška posojilnica In hranllnloa, (registrovana zadruga z omejeni« poroštvom), naznanja al. občinstvo, da bode rentni davek od hranilnih vlog plaCevala sama, a se vzlic temu ue zniža obrestna mer?. Hranilne vloge se bodo obrestovale, kakor do sedaj, po A% — Imenovani zavod je imel do 30. novembra t. I. gl 686.888 32 promet«, lansko leto v iatej dobi gl. 638.734 84, naraščaj znaša torej gl 158.163-38. Ker je to v Trstu edini slovenski denarni zavod, ga toplo priporočamo davnemu občinstvu. Ta naša posojilnica in hranilnica se dobro razvija na solidni podftgi in sleherni t'žaški Slovenec more biti p »nosen nanjo. Zajedno je pripomniti, da v Trstu nobeden denarni zavod ne plačuje po 4% od vsake hranilne vloge, bodisi velike ali male, nego le edin* Tr>.»ška posojilnici in hranilnica.
Izpred porotnega sodll6a. Porotno sodišče je obsodilo Janeza Kovača iz Škofije pristojnega v Trst na dve leti težke ječe in sicer zaradi goljufije. Kovač je bil obtožen, da je z zvijačo zvabil od trgovca v raznega blaga, radi česar so prišli na škodo tukaj« Šni trgovci Peter Gorgatto z zneskom 360 gld. 10 nvč., Ferdinand«! Stvadi z 90 gld., Oion de Cal6 z 136 gld 63, in Julij Levi z 129 gld. 40.
v Pragi. Ia še v tem trenotku vrenja xo Nemei, kakor v krvav aaemeh. govorili o proslavi llom-seua, in oh tem razburjenju so Nemci raznašali vest, da so nemški dijaki paklonili profesorju Pferseheju srebrn nož*.
Sedaj pa sodi, kdor je polten, da li so Nemci res nedolžni na grozotah, ki se gode te dni v Pragi.
Včeraj se je preglasila preka sodba, a ai to ni moglo pomiriti razbnrjenih duhov. Zopet je marala vsa garnizija pod orožje in zopet ni zadoščala ■je moč. Po nekaterih krajih je mesto izgledalo tako, kaker da je je oblegal sovražnik. Po ulicah je tu in tam ležala razbita hišna oprava. Nad 350 oseb je £e ranjenih, a 4 njih so aarle za ranami. Okole 11. are predp. je gorelo na večih krajih mesta. Ob 12. uri je vikar dosegel svoj vrhunec in organi javnega reda ia 6000 vojakov so bili obnemogli popolnoma. Proti 11. uri se je razglašala naredha o praki sodbi.
Najhuji izgredi s« bili v predmestjih Vino-hradi in Žižkov. Policija je streljala na množico. Ranjenci so večinoma delavskega stanu. V zadnjih doeh so zaprli 150 oseb.
Ker se je vojaška moč pokazala nedostatna, pozvali so pemoči iz druiih čeških mest. To in pa proglašenje preke sodbe je storilo, da so se popoludne duhovi nekoliko pomirili. Proglašenje se je vršilo tako le: Komisarji policije, spramljani od vojakov ao naznanjali liudstvu sklep minister-atva. Pred in po raz lašeuju so trobili ua rogove in telkli na bobne. Potem so komisarji razlagali ljudstva, v čem da obstoji preka sodba. Vsakdo, ki po razglašenju t« proklamacije zagreli javno nasilstvo poškodovanjem tujega blaga, obsojen bode na smrt.
Mimo tega je odredila poV'c'ja, da vse gostilne in kavarno ae morajo zapreti ob 9. uri zve- i čer, predajalnice in magazini ob 5. uri. Hišna , vrata se m »raj > zapirati ob 7. uri. Strogo je za- \ branjeno razobešanje jasnih znakov, kakor za- ! stav itd.	!
Poseben razglas namestnika poživlja me- ! ščane, naj uplivajo pomirljive v svojih hišah Žu- 1 pan Podlipny pa j* povabil včeraj urednike čeških listov, zastopnike društev in več meičanev i	99
na posvetovanj*. Sklenili so. da ponudijo namest- j v soboto 4. decembra 1897., ob 8. uri zvečer
Najnovcijž« vesti« Praga 3. Vsled proglaienja preke sodbe in včerajšnjih razglasil policija n JSnpan*, da je zapreti hiše ob 7. uri, kavarue in g ./»ume pa ob 9. uri, da «e proinrt »a e-ati skrči do sVrjf «ga, prošla sta veder in noč popolnoma mirno iu se inenla n!. b^ti n:Česar v^č.
Praga 3. Ktr so t Podmuklih poskusili, da bi porušh češko šot<\ odš'*. je \ojaSka in orož-niška asistencija. — V Brr 'Vini no ra/hili šipe hiše, i kateri o»v* uek*j Nemcev i +» častnikov. Oroaniki iu vojaki ?o t li glavne tjčk« rn-rsi*. Množica js lutela na ut-hvor, tod* zabranili so jej to.
Plzeu 3. Včeraj-oi- %t:raniA ' e; tiso«'1 kričečih dečakt'V rasp'šili v<vj. ki. Z^i-rli no 15 oseh 2 osel»i sti h It )al»k<> l.iuj i. IM 10. u:e *včer
naprej je bil mir.__
T^govlnaka 'jvsojn -r*«« ln w 3a«i.
BaMtatKUt-..	9..MJ 9 57 pSenieu »n
»pomlad 1 <08 12.01 do 12 02 >va .spomlad 6.48—6.50
Iti tu npaaladd.72 8 74 £o '.i .u tj-jimi l }J7. 5.51 i 6'A
IM-Niea nov* o t 78 ki:, f. 12 95-13.05 Ti 13-ie 18 Jo "i 80 kit f. 13 20 — !3«S. ■<♦	. 13.30
13-36, od »a ><il. i<»- —.—--.	- fi-80 S.—
!»roi*a 6-15 S 45
Plenica: ponuISe slabe. j>ov;.ra8evanje alabo. — Pradaja 8000 ju. »t. Vrtne : oblačno.
1fw». h , >.	tn d#c. 85.75
m april 86.60
Ham^rj. Cftalui	v ru..- .'i docem'- wr 29.26
»a maro 29 75 za maj 30.25 za septomb»-r 31.— mirno.
deoambra -f** dtnes včeraj
Dnnakjak« bon
Državni do!)? » p^pir4«;
n « V »'"•f"" Avatrijsk* rciuu v aimu , , - krn. nt
Kreditno »kcijo London 10 Let. . .
90 murk
100 JuK
102 se 102.25 hU 73 99 96 »56 — 120 10 W.6r> 11.78 <5.40
109.25 102 26 122.60 102 30 854.75 120.10 9 54'/, 11.78 45.40
Za slabotne %
bolekar« vuled pomanikanja krvi na živcih, blide in ala-slabotne otroke ; izmtncga okusa in preiakušenega učinka je
železnnto vino Inkarja Picctlija v Ljubljani.
(Dunajska cesta) priporočeno od maogih zdravnikov, — PulliterBka steklenica Telja 1 gld., pet polliterakih steklenic 4 gld. fiO kr.
Telovadne drastvo .Tržaški Sokol" v Trstu.
VABILO
na Miklavžev večer,
katerega priredi
Tržaški Sokol"
niku garancijo za mir in red, ako se umakne vojaštvo z ulic. Župan Podlipnj je bil tako utrujen, da niti govoriti ni mogel in ga je moral spremljati k namestniku neki drugi gospod. Nameitnik je odklonil ponadbo, pač pa je pozval župana, naj se svojim podrejenim omjera upliva pamirljivo. Zvečer je nastal popolen mir.
Prek« sodba na Htvatskon. Dosedaj bi m ne bilo znala, kakov namen ima ta advedba za
v dvorani Maly, Via lorrente št. 16, sodelovanjem tamburaškoga /bora in „SI. pevskega društva".
V sp o red:
1. Tamburanje. — '2. Petje. 3. Tamburanje.
1'etje!
5 Nastop Miklavžev. — 0. Prosta zabava
Vstopnina za Hana SO kr. Nrčlmn 1 krono. (Otrocci so vstopnin* prosti). Kdor hoče kako darilo komu nakloniti, blago-
Hrvatsko, k^jti vea čai se ni pripetil« ničfsar tacejfa, i *oli naJ pravočasno donesti v Čitalnico, Via S. s čemer bi iuiel opraviti preki sod. No, 35. m. m.
Obteženi se je zagovarjal a tem, da ni imel na- i fft 9ft Je yo!li,» r»ap^va prekeia s«oda v Ogulinu J mena, koga škodovati "in da bi bil poplačal vse, j in iicer Proli nekem« Mani T r b o v i t u iafcTroj-da ga niso zdaj zaprli. Priče pa potrjujejo, kakor ! Trha ra(li *l°«na pežiganja. Kako ae je zvrnit a« obtožba. Janezu Kovaču je še le 44 let i tft r«?rava "i	» krvnik je bil 2e došt-1 |
Francesco št. 2.
K obilni udeležbi vabi uljudno
ODBOR.
se glasi
in je bil doslej neomad^ževan, a v poslednjem čaiu je že trpel bndo, ker ni imel zaslužka. Z dru- j gimi besedami: mož je bil rejen pod aesrečno j zvezdo.	j
Izgredi na 6-lkem. Torej: preka sodl>a I Tako I daleč so do-">reli dorodki na Č-skea». Kakor priča 1 včerajšnji trovov delapAta Groa^a v avstrijski de* legf.cji in kakor je r'zviJuo iz vaega numskega Ča^op aja, trudijo se * inci n.i vsj preteg-*, da bi dekazali n-'ojo nekrivla na sadanjih žalostnih dogodkih. To se zavija in pači ratnica, kakor da niso nemški voditelji zisumati'*ao iu neprestano i ed »pomladi sem ščuvali namškfl maae na čine brutalnosti proti Čehom. Dugudkov v Pragi načemo olepšavati. Kdo no ve, ia se o takih bur tih dogodkih, ko plapolajo st asti, skušajo okoristiti tudi ljudje nečistih rok. Tod i to priča o nk ajni per-fidiji, ako hate nemška e;la«ila zvaliti sedaj vso krivdo na izgradnik* čeiko. Prav dobro opaža praška .Politik': Na Dunaju, v Grade«, v Lincu itd. se j6 valila revolucija po alicak, a Praga je imela še vedno svojo vsakdanjo fitijoguomijo. In to bi bila tudi ohranila, ako bi se ne bila nemška mačjima v naravnost neumljivi obj«stao*ti svoji drznila izzivati češko većino na tak način, da ni magle ostati brez poaledic. Ka se minole nedelje nemški študentje celo ▼ Pragi dejenski napadali mirne pasante, še le tedaj je bil zgubljen inir tudi
il Budimpešte in najbrže so Trboviča že obesli
Kamen do kamena Pišejo uam: Težko sera I se odlogi 1, da napišem ta vrstic*, toda vpe^tevaje, ! da glas ljudstva je glas božji, sklenil gam, na- • prositi Vaa, goap. urednik, da objavite »ledrče: 1 Iskrena Želja vseh tržaških Slovanov je ta, da bs nam čim piej napravi „Narodni dom*. Vsi vam«. 1 da to ni tako lahko, ker za .Narodni dom- treba novcev, katerih pa mi, žalibog, nimamo v obilici, Govori z raznimi rodoljubi, prepričal sem se, da so pripravljani žrtvovati vsi vsaki po svoji mo'! v ta nam<>n. Ne re^em, ds se zbe'-e vsa v to potrebna svot.a, todn kolikor se nnbare, bode pa nabrano! Nabirali bomo vztrajno in »Narodni dom" hode napoaled vendar aaš. Obilo je takih, ki bi darovali forintov, petakov, desetakov, a je tudi f takih, ki bi darovali stotakov in morda tndi več. ] Menim torej, da nsj ao iavoli odbor, ki naj bi začal sprejemati darov« in to čim prejt tem kolje I
Brejski.
Boiični dar papežu. Nekatere katoliške občine v Ameriki nameravajo odposlati papežu za Božič dragocen dar. To je križ iz Čistega zlata, ki meri šest palcev v visokosti. V križ je vdelanih 90 dijamautov najčisteje vrste. 40 tek biserov, katerih vsaki tehta 25 karatov, je združenih v sredini križa, d; ugi so razvrščeni pe koncih križa. Vrednost tega dara je cenjena na 200.000 laških lir.
R. DITMAR
Svetilnice, katere svetijo močneje kakor vsi drugi priznani zi-stemi na petrolij, o-lje in električno luč.
Priporočljive posebno za javne prostore, vrtove, tovarne, delavnice, itd.
FABRIKS-MARKJL
TRST
Piazza Fonterosso
štev. 6.
FABRIK8-MARKB.
Lastnik keneareii lista .Kdinost . Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Oednik. — Tiskarna Dalone v Ti-s tu.