/ St. 24 Maribor, dne 13. junija 1912. Tečaj XLYI. Ust ljudstvu v pouk in zabavo, taE»I* vsak četrtek ln velja s poštnino vred In v Mariboru a pošiljanjem na dom za celo leto I K, pol leta 2 K In za četrt leta I K, Naročnina za Nemčijo 5 E, m drage Isvenavatrfjafe tteBele 6 K< Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K, Naročnina se poSilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" r Maribora, « List s« dopošilja .do odpovedi. — Udj« „Katei IbkoTiiega društva" dobivajo list bre« posebna naročnin«! >=< Eosamezni listi stanejo 10 vin» t-" Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, >-, Eokoplsl se ne vračajo, t-i Upravništvo;. Koroikr cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate ln reklamacije, Ea i&serate se plačajo od enostopne petltvrete is enkral IS sds« «a dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase pdmeras popust, InseraH se sprejemaj da srede zjutraj, ** S* zaprte reklamacije so poštnine proste, Današnja številka obsega 12 strani, ~~ Prijatelji! Do 1. julija vsaj 1 tisoč novih naročnikov. To je vroča želja naših politikov, našega uredništva in upamo, da vsakega pristaša katoliško-narodne stvari. Kranjski »Domoljub« ima okoli 25.000 naročnikov, nemškutarski »Štajerc« pravi, da ima 15.000 naročnikov. To nam mora biti vspodbuda, da pridobivamo »Slov. Gospodarju« sedaj novih naročnikov. Naše geslo bodi: Do 1. julija 1.1. mora imeti »Slov. Gospodar« 1 tisoč novih naročnikov! »Slov. Gospodar« stane do konca leta samo 2 K. Liberalci zopet tepeni. Letos se liberalcem slabo godi. Upali s», da bo pri volitvah za nemški državni zbor katoliška stranka centrum (središče) popolnoma premagana. Liberalci in socialni demokrati so šli roko v roki v boj, toda centrum je izšel nepremagan iz volitev, liberalci in socialni demokrati pa so bili osramočeni. Potem so prišle volitve za dunajski občinski svet. Li-beralno-socialnodemokraška zveza je bila trdno prepričana, da pri volitvah vrže krščansko socialno stranko. Tudi tukaj se je zgodilo drugače, Krščanski soci-alci na Dunaju so bili zmagoviti, liberalci in sociji ,pa tepeni. Se en up jim je ostal. Dne 2. junija so se imele vršiti volitve za državni zbor v Belgiji, kjer imajo katoličani že skozi 28 let večino in vlado v rokah. Tudi za te volitve so se zvezali socialni demokratje in liberalci, O svoji zmagi so bili popolnoma prepričani. SocialnodemokraŠki voditelj Vandervelde je na shodu dne 18, aprila že naznanil, da bo nova večina pregnala kralja, zaprla verske Šole ter ugrabila vse zasebno posestvo. Boj proti katoliški stranki se je vršil, kakor povsod, kjer so liberalci zraven, v znamenju laži in nasilstva. A volitve so izpadle drugače, kakor je upal in želel ves protiverskl svet. Katoliška stranka je dobila večjo veČino, kakor jo je imela poprej, zveza liberalcev in socialnih demokratov je bitko izgubila, Protiverce celega sveta silno peče, da vlada na Belgijskem že skozi 28 let katoliška stranka, in sicer tako vzorno, da je pri nobenih volitvah ni mogoče vreči. Vrhu tega je Belgija visoko razvita država, v njej cvete velika obrt in trgovina, ob kateri se grejejo v drugiH državah navadno socialni demokratje in liberalci. Šolstvo na Belgijskem je urejeno boljše kakor v kateri koli drugi državi, seveda vse v katoliškem duhu; dobrodelni zavodi in uprave, kakor bolnišnice, sirotišnice, skrb za otroke itd., so opravljene, kakor zahteva zdravstvo in usmiljenje v najnovejšem ■času; prometna sredstva, kakor ceste, železnice, pa-robrodstvo so na višku in vzgled drugim državam. In kar je protiversko zvezo 'tako peklo, vse to se je izvršilo pod katoliško vlado in katoliško večino v državnem zboru, Belgijski katoličani pa niso Čakali, da katoliški nauki sami delujejo, kakor se tako rado pri nas in tudi drugod dogaja. Ni dovolj, da izrečeš katoliški nauk in potem deneš roke križem in- čakaš, kako bodo nauki učinkovali. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Belgijski katoličani so tudi delali po katoliških naukih, zbirali so svoje pristaše, drugače misleče pridobivali, proti zakrknjenim nasprotnikom pa se tudi pogumno bojevali. Večkrat se moramo pomilovalno nasmejati kakemu zasebno vrlemu katoliškemu možu, ki toži, da se širita okrog njega socialna demokracija in liberalizem, a mož ne sodeluje pri nobenem društvu, pri nobeni zadrugi, sploh nikjer drugod ni katolik kakor v svoji sobi in med svojimi prijatelji. Zoprno pa je gledati one naše pristaše, ki koprnijo po vsakem milostnem pogledu iz očesa kakega liberalnega mogotca in ki si pred njim niti ne upajo prav pripoznati .svojega mišljenja, kaj še, da bi ga pridobivali in prepričevali za svoje mišljenje. In vendar samo odločnost pridobiva in zmaguje. Zakaj v Belgiji že skozi 28 let zmagujejo in vladajo katoličani? Ker je ljudstvo združeno v društvih in v vseh javnih zadevali, bodisi političnih, bodisi gospodarskih, dobro poučeno. Liberalcem in socijem je nemogoče dobiti ljudstvo na svojo stran, ker je z vsemi javnimi zadevami tako dobro seznanjeno, da hitro izprevidi liberalno laž in zvijačo. S posebno navdušenostjo pa omenjajo Katoliški listi celega sveta organizacijo, ki si je pridobila v volilnem boju ne-venljive zasluge. To je mladinska organizacija! Pri zadnjih občinskih volitvah na Dunaju smo Čitali sla-vospeve krščansko-socialni mladini. Kjer mladina, tam navdušenje, kjer navdušenje, tam zmaga. Zia zmage pri volitvah ni dovolj samo delo v volil.ni borbi. Zmago je treba že v mirnih Časih skrbno pripravljati z vzgojevalnim in izobraževalnim delom, Tako se dela v Nemčiji, na Dunaju, v Belgiji, tako se naj dela tudi pri nas, in liberalci ter socialni demokratje bodo vedno tepeni, v Kmetijska šola v St. Jurju ob juž, žel, Deželna kmetijska šola v St. Juriju ob juž. Žel, je ravnokar izdala letno poročilo za leto 1911, ki se je tiskalo — v liberalni celjski tiskarni. Tudi značilno za ravnateljstvo, da podpira podjetja propadajoče, a s katoliškim slovenskim ljudstvom v najhujšem boju stoječe liberalne stranke. Kakor znano, je namen Šole, izobraževanje sinov Štajerskih kmetovalcev., Sola traja 10 mesecev, v katerem času bi se naj kmečki mladeniči usposobili, da bolje spoznavajo ustroj kmetijskega gospodarstva, in da postanejo zmožni, razne panoge kmetijstva nadvladah z boljšim gospodarskim uspehom. Za izobraževanje ženskega naraščaja služijo 6-tedenski gospodinjski tečaji, ki se prirejajo vsako leto. V teh se vežbajo dekleta v gospodinjstvu in jim je dana prilika, da se poučijo v temeljnih načelih živinoreje, mlekarstva, vrtnarstva in uporabe sadja. Za izobraževanje starejših praktičnih kmetovalcev se prirejajo razni drugi tečaji, v katerih se jim nudi prilika, da se poučijo o važnosti raznih novih pripomočkov. Strokovni učitelji so 'tudi, v kolikor jim Čas dopušča, na razpolago s potovalnimi predavanji in vrhu tega odgovarjajo rade volje na vsa ustmena ali pismena gospodarska vprašanja. Mladeniči in dekleta dobivajo za obiskovanje tečajev deželne Štipendije (podpore), starejši kmetovalci deželne podpore. Pogoji za sprejem in dobavo štipendij, oziroma podpor, se vsakokrat pravočasno razglašajo v naših časopisih, Streli v ogrski zbornici. Nasilstvo predsednika ogrskega državnega zbora grofa Tisa je rodilo prvi žalostni sad, V petek, dne 7. junija, je bila zbornica priča groznega Čina. Seje so se tudi ta dan udeležili vsi opozicional-ni poslanci. Grof Tisa je dal že v zgodnjih jutranjih urah obkoliti parlament (državni zbor) z vojaštvom. Vkljub tej odredbi se je posrečilo, priti vsem opozici-onalnim poslancem s svojim voditeljem Justom v zbornico, samo poslanca Kovača ni bilo na prostoru. Ob 'Ali. uri pa je pridrvelo v dvorano 100 policajev pod vodstvom policijskega nadzornika Pavlika, ki so obkolili opozicionalne poslance. Pavlik je stopil pred Ju-sta in ga nagovoril: Prosim Vas, da zapustite Vi in vsi poslanci, ki so izključeni, dvorano, sicer bi moral postopati s silo. Just mu je odgovoril: Udal se bom samo surovi sili. Pavlik je nato poklical redarje ter je začel čitati imena poslancev, Just se je nato odstranil, in za njim vsi drugi opozicionalni poslanci. Ko se je to dovršilo, stopi proti 11, uri grof Tisa na predsedniško mesto ter otvori sejo. Toda v zbornici je tak Šum in nemir, da mora sejo prekiniti. Potem jo otvori ob y«12, uro in začne govoriti: Zopet so se zgodili obžalovanja vredni dogodki ., . Komaj je prišel dO par besed', kar naenkrat priteče iz "časnikarskih sedežev nasproti predsedniku poslanec Kovač z revolverjem v roki ter ustreli trikratna Tiso in kliče: En opozicionalec je še tu! Ti ne boš predsedoval! — Nato obrne revolver proti sebi ter dvakrat ustreli. Tisa ni bil zadet, a Kovač se zgrudi smrtno ranjen. DoČim je vse letelo skupaj in vpilo ter kričalo, je obdržal Tisa čudovito hladnokrvnost. Vstal je ter ogovoril zbornico: Mislim, da je to dejanje zblaznelega, ki se je sam odtegnil zemeljski sodbi, zato preidemo čez ta dogodek na dnevni red. Toda Četudi je obdržal Tisa mirno kri, so bili drugi poslanci tako razburjeni, da ni bilo mogoče, nadaljevati posvetovanje. Seja se je morala prekiniti. Ko je stopil Tisa v preddvorano, so ga takoj obkolili poslanci in mu čestitali. Toda Tisa se jim je izvil ter rekel: Oprostite, na galeriji je moja soproga. Tisova soproga je sedela med napadom na galeriji ravno nasproti svojemu imožu predsedniku. Ko so padli prvi streli, je zaklicala: "Jezus Kristus! planila kvišku ter mrtvaškobleda zrla v zbornico, potem je omahnila pa sedež, začela glasno plakati in zopet pogledala v zbornico. Ko je nameril Kovač revolver proti sebi in se ranjen zgrudil, dal je Tisa svoji soprogi znamenje, da je nepoškodovan. Ko je prekinil sejo, je hitel k njej na galerijo ter jo ogovoril: Draga moja, samo trenotek imam Časa, a prišel sem ti povedat, da sem ostal nepoškodovan, — S temi besedami ji je dal roko ter jo objel. Potem se je podal zopet v zbornico, otvoril sejo in mirno dalje zboroval. Kovača so prenesli v zbornico ter mu izvlekli obe krogli, od katerih je ena tičala v Čelu nad očesom, druga v obrazu pri nosnici. Po operaciji je prišel k zavesti ter vprašal, kaj je s Tiso. Ko se mu je reklo, da je nepoškodovan, vzclihnil je srečen: Hvala Bogu! — Kesal se je torej svojega dejanja, ki ga je storil gotovo v hipni blaznosti in razburjenosti, ker je Tisa proti njemu in tovarišem tako nasilno postopal, Rane so smrtnonevarne. Novejša poročila pravijo, da je poslancu Kovaču, ki se leči v bolnišnici, že nekoliko bolje, in bo najbrže okreval. Politični ogiei — Državni zbor razpravlja že tretji teden o postavi za zvišanje uradniških plač. Naši poslanci zavzemajo pri tem stališče, katefo zavzemajo njihovi vo-lilci. Liberalci seveda tega ne morejo razumeti, kako bi mogel zastopati poslanec koristi svojih volileev in ne svojo lastno korist. Z'ato poseono grdo napadajo dr. Verstovšeka, ki je sicer tudi sam uradnik, vendar v državnem zboru kot poslanec pogumno in brezobzirno zastopa svoje volilce, ne pa predaleč idoče želje svojih' stanovskih tovarišev. Med poštenimi ljudmi se mu to šteje v dobro, a liberalci so izdali geslo v svojih časopisih: Pri prihodnjih volitvah mora dr, Verstov-Šek na vsak način' pasti. Dobro, se bomo pa merili! Zanimivo pri obravnavanju o uradniških plačah v državnem zboru je to, da sprejemajo uradniški poslanci take določbe v postavo, o katerih vlada, odločno izjavlja, da jih na noben način ne more odobravati in da vsled tega cele postave ne bo predložila cesarju v potrjenje. Zato je poslanec dr, Korošec, ki je že zadnji teden in tudi ta teden, parkrat nastopil kot govornik pri tem predmetu ter med /oliihu nemirom liberalnih poslancev in hudimi napadi liberalnih listov branil stališče slovenskega ljudstva, povedal v obraz tem poslancem, da goljufajo uradnike, ker jim nekaj obetajo, česar ne bodo nikdar dobili. V celi zbornici so zopet edino-le slovenski poslanci našli korajžo, da so se postavili brez ozira na vse mnogoštevilne napade ob stran svojega ljudstva. — V ogrski zbornici se dan na dan nadaljujejo nasilni prizori nasproti opoziciji. Predsednik Tisa da vsakegi poslanca s policijo odgnati iz zbornice, ki ni po njegovi volji miren. Do 40 poslancev pomeče policija na dan iz zbornice. Dne 4. junija je na ta način, kakor smo že poročali, sprejela zbornica bramb-ni zakon in poznejše dni druge zakone, ki so z bramb-nim zakonom v zvezi. Poslopje državne zbornice je obdano od policistov in vojaštva. Vse te nasilnost: prenaša ogrska javniost s precejšnjo mirnostjo. Narod, ki se da tlačiti, ni drugega vreden, kakor da se tlači. Avstrijski narodi bi naj pa v bodoče ne bili tako popustljivi nasproti Madžarom, ker sedanji dogodki jih učijo, da se da tudi Madžarom priti do živega. Zadnji petek pa je prišlo v zbornici do obžalovanja vrednih dogodkov. Eden izmed opozicionalnili poslancev, Kovač, je trikrat ustrelil na Tiso in potem pomeril dvakrat nar-se ter se smrtno-nevarno ranil. Ta-ko je tudi opozicija prekoračila dovoljene meje. O tem dogodku poročamo na drugem mestu, — Jugoslovanski kralji prihajajo Dunaj. Komaj so minule slovesnosti ob navzočnosti bolgarskega kralja na Dunaju, že prihaja drug jugoslovan- ski kralj v našo cesarsko prestolnico, črnogorski kralj Nikita, Naša mornarica mu je poslala posebno ladjo, ki ga je pripeljala na avstrijska tla. Zaporedni obiski jugoslovanskih kraljev na Dunaju so pomenljivi, Dokazujejo, da se sedanji zunanji minister Berh-told na vso moč trudi, da bi pridobil naši državi ljubezen med balkanskimi narodi. Nasproti drugim državam naj bi pa ti obiski pokazali, da to ljubezen že ima. Sedaj, ko se vse boji vojske na Balkanu in zaradi Balkana, je modro, skrbeti za prijatelji; toda tudi notranja politika nasproti avstrijskim jugoslovanskim narodom bi morala biti taka, da bi tudi zunanji Jugoslovani mogli hvaliti avstrijsko pravičnost nasproti vsem narodom. Dosedaj tega ne morejo. — Splošno oboroževanje. Odkar kroži italijansko brodovje po Sredozemskem morju in zaseda različne turške oltoke, so vse države zelo vznemirjene. Različne vesti krožijo po svetu. Francija je baje obljubila Angliji, da bo vzdrževala v Sredozemskem morju brodovje, ki bo močnejše, kakor brodovje Italije in Avstrije. Angleži pa bodo skrbeli, da bodo ohranili premoč v Severnem morju proti Nemčiji in Rusiji, To so naši nasprotniki na morju. Glede vpliva na Balkanu pa imamo zopet druge nasprotnike. Prvič se vse balkanske države branijo proti vsakemu tujemu vplivu, zunanja naša nasprotnika pa sta Rusija in I-talija, ki bi vsaka rada gospodovala nad Balkanom in zapirala Avstriji gospodarsko pot v Sredozemsko morje. Časi so skrajno nevarni in zato ni nobeno Čudo, da so vse države oborožujejo. — Nemiri v Belgiji. Ker so združem liberalci in socialni demokratje pri državnozborskih volitvah hudo propadli, a katoličani sijajno zmagali, je pisana brezverska družba hotela potolažiti svojo jezo s tem, da je nekaj dni po volitvah' razbijala po cleželi, pobijala mirne katoličane, napadala vojaštvo in se klatila kot roparska družba po mestih in trgih. Na mnogih krajih je moralo vojaštvo z orožjem poseči vmes; ranjenih je mnogo oseb. Celo tako nesramni so bili liberalci in socialni demokratje, da so napadali cerkve, stanovanja duhovnikov in samostane ter na i-stih pobijali Šipe in strehe. V bližini Liitiha je soci-alnodemokraška tolpa razbijala s sekirami vrata nekega samostana in pretila, da pobije vse, ki so v njem. Vojaštvo je hudobce Še v zadnjem hipu razpo-dilo. Zmaga katoličanov je bila sijajna. Dosedaj so imeli samo G glasov veČine v državnem zboru, po novih volitvah pa znaša katoliška. veČina 20 glasov. Kar toličani imajo 103 poslance, liberalci 45, socialni demokratje pa 38, — Italij.-turška vojska. Pri selui Bucliamez v Tripolisu so bili Lahi premagani. Iz Buchameza, je marširalo 5000 Lahov, ki so jih napadli Turki in po boju, ki je trajal 4 ure, vrgli na morsko obrežje, Lahi so izgubili 135. mrtvih in ranjencev. Pri Tobruku so se po poročilih turškega vojnega ministra morali umakniti dne 26, maja Lahi, ki so izgubili v boju 70 mož, Nad 80,000 laških vojakov tabori okrog mesta Tripolisa pod milim nebom, Okolu mesta grade laški vojaki utrdbe, do 8 metrov široke jarke, ki obdajajo mesto m velikem polkrogu. Vsak dan iščejo v varstvu svojih topov sovražnika, ki se pa previdno skriva. Turki postopajo zelo strogo s svojimi begunci. Izgon Lahov iz Turčije' jim povzroča zelo občutno škodo. Mnogi izmed izgnanih so rojeni na Turškem, nekateri niti laško ne znajo. Ker pa imajo le laško državljanstvo, morajo proč. Na otoku Scalonovi, ki leži nar sproti otoku Sama, kjer prebiva 6000 "mohamedancav in 4000 kristjanov, so pričeli dne 1, julija mohamedan-ci klati kristjane. Vojaki so napravili red, ko so mo-h'amedanci že zaklali 6, nevarno ranili pa 20 kristjanov, Velika smodnišnica zletela v zrak. V bližini Dunajskega Novega mesta se nahaja v vasi "VVollersdorf največja avstrijska državna tvorni-ca smodnika in drugih razstreljivnih snovi, Tukaj se izdela največ patron za avstrijsko vojaštvo. Zaposlenih je v tej smodnišnici okrog 200 vojakov in delavcev, 7 inženirjev in 20 vojaških uradnikov, Tvarino za razstreljiva in smodnik ter patrone prevažajo s posebnimi samodrči. Nesreča. V petek, dne 7. junija dopoldne nekako ob y29. uri se je v oddelku 48 vnel smodnik. Nad 90,000 k g smodnika se je razpočilo s strašnim pokom, p o-@ n a 1P vso is m o d n i S [n li, |c. o v zralk z ljudmi vred,. Kako se je zgodila nesreča ? Delavci in vojaki so v jutru, dne 7, junija, nalagali večje množine smodnika na tovorni samodrč. Kar naenkrat je Švignil iz samodrča mal plamen, v tistem trenotku se je že tudi razpočil smodnik na sa-modrču in z bliskovito naglico je nato z 1 o t e 1 u v s a velika smodnišnicav zrak. Učinek razpoka je bil grozen, Nad 50 kilometrov daleč na okoli se je slišal strahoviti pok. Celo na Duna.j in do ogrske meje je donel strašni glas eksplozije. Ljudje so mislili, da je nastal potres ter so bežali iz stanovanj. Velikanski oblak črnega dima se je valil iz kraja nesreče proti nebu. Žrtve nesreče. Vsi v bližini kraja nosreče se nahajajoči ljudje so ali ubiti ali pa težko ranjeni. Mrtvih je 10 vojakov in delavcev, težko in lahko ranjenih pa je okrog 200 oseb. Nekatere nesrečneže je raztrga- lo na drobne kosce, Posamezni deli trupel so bili raztreseni po vsej okolici. Nekaterim težko ranjenim so potrgane roke, polomljene noge, oči in ušesa poškodovana. Od ubitega nadoficiala Adamicka so našli samo prst z zakonskim prstanom; za njegovo vdovo in 6 otrok bo skrbela vojaška uprava. Mrtvi so: nadoficial A.damicka, prostovoljec Hofmann, vodnika avtomobilov Breuer in Bora, delavci Metzger, Fruhwirth, Schimanek, Feimann, .Garh'err in Eger. Skoraj čudežne rešitev. Podčastnik Weidinger od dunajskega pešpolda „DajČmajster" je ob usodnem času sedel z dodeljenima stražnikoma na klopici pred stražnico zraven smodnišnice, Infanterist Hutterer je nenadoma zapar zil pri smodnišnici, da se. dviga blizu nje rumen pla-men proti nebu. Zakričal je na ves glas: „Bežite, bežite!" Vsi trije so bežali, kolikor so jim pripuščale moči. Ko so napravili kakih 15 korakov, se je razpo-Čila smodnišnica, Huterer se je v tem trenotku vrgel na tla. Na njega je padla velika plast zemlje, ki ga je pokrila in obvarovala, da ni bil od padajočega kar menja in tramovja ubit. Hutterer je omedlel pod zemeljsko plastjo, a je, ko je prišel k zavesti, sg. rešil Čez nekaj Časa iz neprijetnega položaja, Podčastnik Weidinger in nje s« ¡v tovariš sta bežala dalje, a sta bila težko poškodovana. Weidinger-ju je odtrgalo z desnega stegna vse meso, V okolici nesreče je ležalo več kosov Človeških trupel. Vojake, ki so imeli v bližini nesreče vaje, je pometalo raz konje, Nekega vojaka je neslo nad 100 metrov daleč po zraku in ga treščilo ob tla. Lahko ranjenih je v okolici zelo mnogo ljudi. Poškodbe in škoda. Po razpoku je bil zračni pritisk' tako silen, da so v okolici nesreče več kot 20 kilometrov daleč popokale na hišah skoro vse Šipe. Mesto nekdanje smodnišnice so same razvaline. Tramovje in kamenje leži razmetano po obširnem polju v okolici. Ko se je izvršila razstrelba, se je zazibala zemlja, ljudje so bežali iz hiš, misleč, da je nastal hud potres, V Dunajskem Novem mestu je mnogo hiš tako razpokanih, da se niti ne more v njih stanovati. Otroci v ljudskih Šolah so se tako prestrašili, da jih je troje vsled strahu umrlo. V bližini mesta ima vojaška uprava mnogo priprav in shramb za zrakoplove; te reči so popolnoma poškodovane. Da je bil zračni pritisk res silen, izpričuje dejstvo, da so v nekem bližnjem gozdiču iz-ruvana iz zemlje s koreninami vred velika drevesa. Druga drevesa so skoraj eno uit) naokoli skoraj popolnoma ožgana in brez listja. Lepa žitna polja v bližnji okolici nesreče so zasuta s kamenjem. Splošno se ceni Škoda do 1% milijona kron, Druge podrobnosti. Na lice mesta se je takoj odposlalo vojaštvo, da izvede rešilna dela. Težko ranjene so vlačili izpod razvalin, jih obvezovali in spravili v bolnišnice. Tudi 4 duhovniki so bili takoj po dogodku na prostoru nesreče in delili tolažbo ponesrečencem in umirajočim; pomagali so tudi pri rešilnih delih, Nekalteri ponesrečenci so grozno razmesarjeni. Enemu je odtrgalo nos, drugemu čeljust, ušesa, roko ali nogo, zopet drugi imajo polomljena rebra itd. Prestolonaslednik Fr. Ferdinand se je popoldne usodnega dne podal na kraj nesreče in je natančno poizvedoval o poteku iste ter je tolažil ranjence. V Wollersdorf je došel tudi vojni minister Auffenberg in drugi dostojanstveniki. Cesarju so morali natančno poročati o nesrečnem dogodku. Pripoveduje se, da je bil v veliki nevarnosti tudi brzovlak, ki je ob Času, ko je zletela smodnišnica v zrak, vozil v bližini. Pritisk zraka je potrl šipe na oknih, več potnikov je bilo radi tega ranjenih, nastal je velik strah med potniki, k!er se je bilo bati, cla se bo brzovlak prekucnil, Vlakovodja je bil prisiljen, u-staviti vlak, Se ena aesreča. V nedeljo, dne Jfc junija opolnoči se je v smod-nišpici št, 4 v bližini Wöllersdorfa zopet vnelo in razletelo 100 kg smodnika, a ranjen ni bil nihče. Poročalo se je, da je prišel neposredno pred eksplozijo k vojaški straži nek Človek z vojaško Čepico, ki je, ko ga je straža pozvala, povedal določeno geslo, na kar ga je straža pustila naprej, !Ta človek je hodil okrog smodnišnice in nekaj časa nato je zletela ista v zrak'. Zasledovali so ga, pa ga niso mogli dobiti, Sumi se, da je položila ta oseba tlečo vrvico ali razstrelivno kroglo in da je tudi izvršil prvo eksplozijo. Ugibajo, da je bil ta Človek' najbrže špijon ali anarhist, nekateri celo trdijo, da je bil kale italijanski častnik. Novejša poročila pa trdijo, da so vesti o tem človeku, ki je baje položil ogenj, neresnične. Sreča v tej grozni nesreči je, da so iz smodnišnice Št. 48, kjer se je zgodila v petek eksplozija, Šele nekaj dni poprej spravili ves dinamit. Ce bi bil o-stal dinamit v poslopju, bi bila največja nevarnost, da bi celo Dunajsko Novo mesto zletelo v zrak. In pri eksploziji, ki se je zgodila v nedeljo ob uri po-polnoči, je bila sreča, da se je vnel samo smodnik v malem magacinu. Ce bi se bila razletela cela smodnišnica Št. 4, v kateri je do 200.000 kg Črnega smodnika, bi bile tudi sosednje smodnišnice, ki jih je 26 in ki vsebujejo veliko bomb, Šle v zrak in Iii se bila razrušila tudi kasarna. Umevno, da bi bili tudi kraji v bližini popolnoma razdejani._______ Napad na komisarja Čuvaja. Ko se je v soboto, dne 8. junija popoldne, vračal hrvaški osovraženi komisar Čuvaj v Zagrebu s sa- modrčem iz jubilejne slavnosti svojega brata, ki je že 25 let v Šolski službi, je planil iz neke gostilne na o-vinku Markovega ti ga neki dijak, Imenom Luka Ju-kic, ter je z revolverjem ustrelil na samodrč. Strel ni zadel Čuvaja, ampak banskega svetnika HrvojiČa, ki je sedel Čuvaju nasproti. Hrvojiča je zadela krogla v grlo ter napravila veliko rano, iz katero je tekla kri curkoma. Hrvojič se je oblit s krvjo zvrnil vznak. Samodrč so takoj u-stavili. Čuvaj je bled in preplašen- stopil na ulico ter kričal: „Držite ga!" Pa nihče izmed občinstva se ni ganil. Napadalec je med tem zbežal, držeč revolver v roki. Zasledoval ga je redar Peter BorŠčaJt in mu je hotel zastaviti beg. Ko je redar videl, da ima napadalec v roki samokres, je potegnil sabljo, V tej stiski je sprožil napadalec na redarja en strel in potem pričel znova teči, Strel je zgrešil in redar je tekel z golo sabljo za napadalcem. Sedaj se je napadalec zopet ozrl in sprožil še en strel, ki je zadel redarja v levo stran glave. Redar se je zazibal Še nekaj korakov naprej, nato se pa mrtev zgrudil na tla, poleg njega je ležala sablja. Napadalec je bežal dalje, kolikor so ga neslo noge. Pri Stroj3majerjevem šetališču mii je zastavil pot nek čevljar; tudi na njega je streljal napadalec in ga zadel v roko. Trgovski pomočpik Bu-šič je nato oprezno zasledoval napadalca. Pri dvorcu so prišli napadalcu nasproti policijski uradniki. Ljudje so kričali: „Držite tata!" Policaj Fučkar je sktočil za napadalcem, ki pa je preskočil visoko ograjo in v begu ustrelil proti njemu in ga. zadel v desno ramo. Napadalec je bežal z vzdignjenim revolverjem po Ilici in PreradoviČevem trgu v Marovsko ulico. Tu so ga obkolili policaji, on pa je streljal na nje in si tako napravil prosto pot. Na Sveučiliškem trgu je vendar opešal in se Je zgrudil na tla, Priskočila sta učitelj Butovac in trgovski pomočnik BuŠiČ, sta mu odvzela revolver in ga mjočno držala. Med tem so prišli tudi policaji, ki so zvezali napadalcu roke in ga tirali s silo na policijo. Nekateri so ga tepli in tolkli s pestmi; napadalec pa je klical: živela Hrvatska! Doli s tirani hrvaškega naroda! Zakaj mfi bije-te; nisem razbojnik, ako sem .hotel rešiti hrvaški narod! Napadalec je dijak in se imenuje Luka Juin i c, doma iz Svilaja v Bosni- Leta 1907 je napravil na sarajevski gimnaziji maturo in šel potem v Zagreb, da študira pravo. Bil je enoletni prostovoljec v Sarajevu, kjer je imel vsled svoje strastnô narave prepire in spopade z drugimi ter je bil vsled tega degradiran. Zadnji Čas se je precej mudil v Belgradu, kjer jo stopil baje v stik z revolucionarno „Narodno Obrano", Ko se je vrnil v Zagreb, je storil nesrečni sklep, umoriti Čuvaja ter tako rešiti Hrvatsko madžarskega komisarja. Nakana strastno razvnetega mladeniča, ko» jega živci so bili že dolgo bolni, se ni posrečila. Krogla je zadela tistega, kojemu ni bila namenjena. Jiukič je pred preiskovalno komisijo izpovedal, da nima sokrivcev, temveč da je izvršil zločin sam in iz lastnega nagiba; vkljub temu pa, so zaprli že več drugih dijakov, posebno iz Bosne, ter preiskujejo, ali so sokrivi. Kakor se vidi, gre Čuvaju za to, da napravi iz zločina posameznega razburjenega Človeka veliko politično pravdo, s katero hoče dokazati, da je treba Hrvate še bolj pritiskati. Uboga Hrvatska! Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: 16. nedelja: 3. po Binkoštih, Franc Reg., sp. 17. pondeljek: Adolf, škof, Lavra, nuna. 18. t»rek: Feliks in Fortunat, Marka. 19. »reda: Fulijana, F., Gervazij, P. 20. četrtek: Silverij, p., Florent, d. 21. petek: Alojzij (Vekoslav), sp. 22. sobota: Abacij, m., Pavlin, škof. * 1000 naročnikov! Do 1. julija 1000 novih naročnikov! Ali je res nemogoče, v vsaki župniji dobiti vsaj 10 novih naročnikov? Prepričani smo, da bi se dalo v nekaterih župnijah še po petkrat več naročnikov pridobiti. Trudimo se, da je list vsestransko dobro urejevan. A vedno in vedno nas žali, da. imajo drugi listi vendar več naočnikov. Tako ne sme biti. Sedaj v mirnih časih, ko ni volitev, delajmo za društva in časopise! Torej prijatelji, do 1. julija vsaj 1000 novih naročnikov! * Tekmujte, župnije! Onih 10 župnij, iz katerih bomo dobili najprej po 10 novih naročnikov, bomo i-menoma navedli v našem listu in tako javno zabeležili njih Čast pred slovensko javnostjo. Župnije, na tekmo za Častno delo! * Cesar Franc Jožef I, se je letos zopet udeležil procesije sv, Rešnjega Telesa na Dunaju ; ljudstvi ga je navdušeno pozdravljalo. Zadnji dve leti se cesar vsled bolezni ni mogel udeležiti te procesije. -Tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand se je udeležil pilocesije, katerega je občinstvo tudi viharno pozdravljalo, * Sv. Oče Pij X. je dne 2. junija i'zpolnil pri polnem zdravju svoje 77. leto. Rojen je bil leta 1835. Ob tej prilliki je dobil čestitke iz vseh delov sveta. Osebna vest. P. Norbertu Povodenu, gva^rdi-janu in Župniku v Ptuju, ki je bil nevarno obolel, se je obrnilo na bolje. Želimo blagemu gospodu, d'à bi kmalu popolnoma okreval! Iz poštne službe. Predsedniki ■ poštno-brzojav-nega ravnateljstva za Štajersko in Koroško, Karol Pokornj v Gradcu, je stopil v pokoj. Povodom umi-rovljenja mu je cesar podelil viteški stan, * Zmagnjemo. Pri občinskih volitvah v občini Dobrenje, župnija Sp. Sv, Kungota, so pri nedavno izvršenih občinskih volitvah zmagali slovenski katoliški kmetje v vseh treh razredih. Za župana je izvoljen vrl slovenski mož g. Poljanec, Ponosni smo na naše stražnike na meji, ki razumejo, kako se da nasprotniku najhujša zaušnica — pri volitvah ga ie treba premagati. K ugodno izpadlim občinskim volitvam v mariborski okolici gotovo mnogo pripomore tudi „,S1. Gospodar", ki je v teh krajih vedno bolj razširjen. Rodoljubi na meji! Ce hočete uspešno braniti narodno zavest med obmejnim rodom, širite neprestano „SI. Gospodarja", vsaka obmejna hiša naj bo naročena nanj! * Narodnost slogašev. Prijatelj nam poroča, da je v občini BiŠečki vrh imenovalo občinsko starešinstvo ptujskega Orniga za Častnega občana. Zatrjuje se nam, da so ljudje, ki so se najbolj trudili za Orni-govo častno občanstvo, bili pri lanski državnozborski volitvi navdušeni agitatorji za lioirata. Ploja. Ti ljudje, liberalno namazani slogaŠi, potemtakem hitro prihajajo do drugega prepričanja. Liberalec in slogas z mirno vestjo klečeplazita pred vsakim zagrizenim tujcem, * Našim društvom. Pred kratkim je S, K. S, Z. razposlala svojim članicam pozive, da plačajo vlana-ri.no za leto 1912. Do danes Še niso vsa društva vpo-siala članarine. Ker S. K. S. Z. izobraževalna in mladinska organizacija stane precejšnjo svoto, prosimo uljudno vsa tista društva, ki še niso vposlala naročnine za leto 1912, naj se blagovolijo kmalu odzvati pozivu S, K, S. Z. in se naj poslužijo pri plačevanju položnice, ki se je priložila. * Somišljeniki! Pazite povsod, v vsaki občini na občinske volitve. Naša naloga mora biti, da spravimo povsod na Spodnjem Štajerskem v občinske odbore naše pristaše. Ce komu kako postopanje pri volitvah in pripravah za iste ni jasno, naj se obrne na Slov. kmečko zvezo v Mariboru, od koder bo dobil potrebna pojasnila. * Romarski vlak k Materi božji na Trsat priredi iz Maribora KrŠČ. soc. zveza. Vlak odide iz Maribora dne 8, julija 1912 ob 1., uri 45 minut zjutraj. Nazaj pride vlak v Maribor dne 9>, julija 1912 ob 7, uri 50 minut zvečer. Natančni vozni red in cene, ki so iste, kakor lani, najdete v „Slovenskem Gospodarju" vzadi med naznanili. Tam je tudi vspored pobožnosti, sploh vse, kar je potrebno. Med potom obiščemo tudi svetovnoznano postojnsko jamo, katero so lani romarji splošno občudovali. Vozili se bomo tudi eno uro po morju, da romarji nekoliko spoznajo morje. Južna železnica nam je dala na razpolago tudi nekaj takih kart, s katerimi se iz Reke nazaj lahko pelje z vsakim osebnim vlakom, samo z brzovlakom ne. Enkrat se sme tudi vožnja nazaj grede prekiniti ali pretrgati. Kdor bi hotel ostati n. pr, v Ljubljani, ali kdor bi se hotel peljati po morju v Trst, ta bi si moral vzeti tako karto. Te karte pa so dražje, kakor navadne, in sicer stane takšna karta za II. razred i K več, za III. razred pa 2 K 50 vin. več, kakor navadna. Kršč. soc. zveza uljudno prosi čč. gg. dušne pastirji, da to romanje ljudem priporočijo; romarje, ki se oglašajo, zbirajo ter karte potem obenem skupno naročijo. Blagovolijo naj tudi še vzeti na znanje, da se karte pred 1. julijem ne bodo razpošiljale. Stroške za dopoŠiljanje denarja naj si blagohotno odtegnejo. Karte se naročajo in denar se pošilja edino-le na naslov: Romarski odbor v Mariboru, Koroška cesta, Št, & * Crešenj je letos v naših krajih skrajno malo. Radi tega se plačujejo ČreŠnje na Goriškem in drugih južnih deželah, kjer so posebno bogato obrodile, po 80 vin, do 1 K 1 kg. - Zelo drage bodo tudi marelice in breskve. * Vojaška vest. Lakor poročajo listi, bo graški pešpolk („Belgijci") prestavljen iz Ljubljane v Ino-most. * Prepovedano orožje. Vlada je izdala odredbo, ki prepoveduje nositi male žepne revolverje brez posebnega dovoljenja. Določbe so zelo stroge. * V Ljubljani je v ponedeljek, dne 10. junija, u-mrl pesnik Anton Aškerc. * Preda se hiš» v kateri je bila gospodinjska šola na Teharjih pri Celju; okoli je park, ki meri 4300 m'. Če kdo vež želi, lahko dobi. Prodajalec je Katoliško podporno društvo v Celju. Hiša je oddaljena 50 korakov od cerkve. — Kozolec na proda], ki ima na vsaki strani 5 oken, visok, v dobrem stanu. Lahko se razdeli na dva kupca. Prodajalec je Katoliško podporno društvo v Celju (kaplanija). 681 * Kaj sta , Melotte" in „Tltanla"? Melotte je najboljši in naj-trpežnejši posDemalni stroj za mleko, Titania pa prvovrstni p»rilni kotel za živinsko krmo „Slovenska Straža" jih vsakemu, kdor jih potrebuje, najtopleje priporoča, ker sta vshd izvanredno solidnega izde ka res vsega priporočila vredna. Cenike razpošilja za „Slov. Str»žo" gosp. Valentin Urbančič, Ljubljana. 672 * Mlekarske vreče >n vse druge potrebščine za mlekarne in sirarne iz prvih tovarn priporoča „Hlov. Straža", ki prosi za naročila posebno naše zadružne mlekiirne. Že en sam poskus bo zadostoval, da bodo postali stalni naročniki. Naročila sprejema in ponudbe pošilja za „Slov. Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana. 673 Mariborski okraj. m Maribor. Letošnja Telova procesija iz stolnice je bila nad vse veličastna; vila se je po okrašenih mariborskih ulicah. Udeležilo se je ogromno Število vernega ljudstva, kar je dokaz, da hloče tudi Maribor letos spodobno slaviti evharistično leto, Najsvetejše so nosili ekscelenca premil, knezoškof sam ob spremstvu duhovnikov in bogoslovcev. Pri procesiji smo opazili tudi načelnike in zastopnike c. kr, uradov in učnih zavodov ter raznih društev. m Maribor. Radovednost Mariboržanov se je v nedeljo, dne 9. junija, zopet malo napasla. Isti dan dopoldne se je dvignil iz Živinskega tržišča vojaški zrakoplov „Nadvojvodinja Margareta"* Z zrakoplovom se je odpeljal v zračne višine nadvojvoda Jožef Ferdinand, Zrakoplov je odplul proti jugu in, se je v Draži vasi pri Ločah spustil brez težave na tla. m Maribor. Pri dohodu osebnega vlaka na tukajšnji glafvni kolodvor ob y210. uri zvečer v torek, dne 4. junija, je hotel postrežček Ribič sprejeti prtljago nekega potnika. Pri tem pa ga zgrabi mimodrd-rajoči stroj in ga tako razmesari, da je bil pri priči mrtev, m Maribor. Na dvorišču svojega stanovanja v Meljski ulici se je po noči od ponedeljka na torek u-streiil narednik tukajšnjega Črnovojniškega poveljni-štva Št, 26, Franc Jurko. Prišel je vinjen domiov. Ko je došel v stanovanje, se je ustrelil. Vojaška straža je prihitela in ga je našla ležečega v luži krvi. Imel je rano v sencih, Predno pa je prišla straža bližje, si je pognal Še eno kroglo v glavo. Vzrok samomora je vedjii prepir z ženo. Zapušča ženo in Štiri nepreskrbljene otroke, m Sv. Križ pri Mariboru. Pretečeni ponedeljek, dne 10, t. m., nam je vlČ. g. stolni župnik in dekan na grof d' Avernas-ovem posestvu na tukajšnji župniji blagoslovil lep nov križ z okusno, na platno slikano podobo Matere božje, ki ga je dal postaviti g. oskrbnik Albert Stolz iz obljube v zahvalo za uslišano prošnjo. Navzočim vernikom, katerih se je vkljub skrajno neugodnemu vremenu zbralo precejšnje število, je preČ. g, dekan spregovoril pobožni svečanosti primerne, v srce segajoče besede. Bog mu obilno povrni njegov trud! m Sv. Marjeta ob Pesnici. Kakor se že zdaj vidi, bomo imeli pri nas prav dobro letino. V naših, že večinoma prenovljenih goricah in .'tudi sadonosni-kili, hvala Bogu, zd'aj vse prav lepo kaže, samo Bog nas varuj toče in druge uime. Sena bo tudi precej, samo, da bi .nas naša hudomušna Pesnica pustila pri miru. S strahom smo že gledali na njo, ko je bila že čisto polna. En dan v prejšnjem tednu naj bi bilo še deževalo, pa bi bila cela pešpiška dolina pod vodo, in ž njo vred tudi sladko seno. m Sv. Anton v Slov. goricah. Malokedaj, gospod urednik, slišite kaj od visokega brega, ki leži v sredi Slov. goric, od našega Sv, Antona v Slovenskih goricah. Poročam Vam najprej, kako smo opravili našo veselico na Binkoštni ponedeljek. Bilo je izvrstno, to bodi o vsem omenjeno. Veselilo nas je petje, veselil obisk naših dragih sosedov, veselil posebno srečolov, veselilo pa najbolj zanimanje za društvene prireditve. Naši tamburaši in igralci so pa tudi nad vse pričakovano izvrstno izpolnili svojo nalogo, tako, da smo se jim morali čuditi. Toda mi se ne zabavamo samo, ampak mi smo začeli tudi izobraževalno delo. Že pet let sta bili popolnoma zapuščeni in zaspani paši Marijini družbi, mladeniška in. dekliška, črnogledi so celo menili, da za nju ni več pomoči, a glejte, nad vse nepričakovano sta se začeli lepo razvijati in sedaj cvetita in delujeta kakor malokje; in kakor Marijini družbi, tako se na novo ustanavljata tudi obe zvezi, mladeniška in dekliška. Veliko zanimanje vlada za to stvar med mladino in o enem smo prepričani vsi, da nam bodo namreč društveni shodi in izobraževanja v največjo korist. Vas pa, dragi mladeniči in dekleta, prosimo, vstrajajte na tem potu, katerega ste nastopili v zadnjem času, že naprej vemo, da bodemo imeli nasprotnike, pa to nas bode še bolj krepilo, da bodo postali naši značaji jekleni, naša izobrazba boljša, naše življenje vzglednejŠe, paša bodočnost, katera je odvisna od nas mladih, srečna, da bo postala župnija Sv, Anton ponosna na svoje žup-Ijane. m Sv. Bolfenk v Slov. gor. Politični shod, k'i se je vršil pri nas dne 2. junija, se je prav dobro obne-sel. Shod je otvoril državni poslanec Brenčič. Predsedoval je shodu č, g, župnik Vodošek, kateri je pozdravil prvič k nam došla poslanca BrenČiČa in Ro-Škarja, katera je nad 200 udeležencev shoda živahno vsprejelo v svojo sredo. Poslanca sta v jedernatem in jasnem govoru razložila svoje in tovarišev delo v državnem, oziroma deželnem zboru, Zborovalci so med burnim odobravanjem in pritrjevanjem vzeli lepe besedo obeh govornikov na znanje. H koncu se je sprejela Še sledeča resolucija: .„Volilci, zbrani na; shodu Slov. kmečke zveze pri Sv. Bolfenk.u v Slov. gor., izrekajo neomejeno zaupanje gg. poslancema Roškar-ju in BrenčiČu, kot tudi njunim tovarišem, državnim in deželnim poslancem, ter jih pozivajo, da naj vstra-jajo do končne popolne zmage. Glede lovske postave in šolskega zakona v prid kmečkemu ljudstvu se tozadevna resolucija soglasno sprejme, m Cinžat. Tukajšnja in mariborska podružnica Slov. Straže sta priredili v nedeljo, dne 9. junija, tukaj lepo slavnost, katera je bila dokaj lepo obiskana, Ves prostor okrog Blažejevega skednja je bil poln milih gostov. Domači pevski zbor je peval lepe pesmi, dr. Leskovar je v svojem govoru opisoval potrebo dela za obrambo lepe naše zemlje, mariborski rokodelski pomočniki pa so svoje vloge v igri izborno rešili. Prosta zabava, ki se je razvila v šotorih in v gostilni Brezonelijevi, je trajala pozno v noč. Nebo nam je bilo naklonjeno. Hvala vsem, tudi ruški godbi, posebno pa gospodarju Blažeju, za lepo prireditev, m Hoče. V.roČe je bilo zunaj, a Še bolj vroče je bilo v dvorani pri g. Jožeku Rojku. Zakaj? Kako to? Le počakaj malo, boš že Še zvede,. Dobro veš, Peter, da so pri nas dekleta organizirana v nekem društvu, k j mu pravijo Dekliška zveza. Veš, pa ta zveza no spi. Ima vsak mesec predavanje, se vadi v lepem petju in Še kaj več tudi znajo naša dekleta, Kaj znajo? Saj 'sem ti že rekel, le počakaj. Glej, nemčui ji „fejst" pijejo in nam na polju delajo škodo, ko si i-Ščejo razne rože-plavice po naših slovenskih njivah, pa Peter, to ti pa rečem, naj le enega dobim pri svoji njivi, mu že povem, koliko stane pri nas taka cvetka,. Naj gredo k nemčurjeminemaničem, toda, kakor vidiš, ti nič nimajo, razun žejnih grl in pa namacan jezik. — Kaj pa Češ., je že tako. No pa povej mi kaj o naših dekletih.! — Povem ti torej. Naša dekleta so predstavljala igro .yCaŠica kave". Ti veš, Škoda, da nisi videl. Kako ti dobro igrajo, jaz sem se kar čudil. Naravnost izvrstno. Četudi mi je bilo zelo vroče, sem se moral vendar iz celega srca smejati, tako, da sem se še pozabil obrisati. Čast dekletom, saj jo pa tudi zaslužijo, kmalu naj se zopet pokažejo! — Pa mi je res žal, da nisem bil, drugič pa ne ostanem doma. — Igrala so naslednja dekleta: Ciček Marija (Marta pl. Rebula), Lizika Babič (Roža pl. Čebula), Frančiška Lebe (Antonija), Jožefa BabiČ (Lizika), Mulec (kroš-njarica), Sel Marija (gospa), StraŠnik (nabiralka mi-lodarov za ponesrečence), Jula Jur.ančič (Črevljarje-va žena), Korošec in Skrabl (otroka). Govorila je Ci-ček Marija, Govor je tako lep, da je vreden, da se ga ponatisne. Tudi srečolov se je izborno obnesel. Saj ti povem kratko, jaz sem se Čudil. Cisti dobiček znaša nad 150 K in je namenjen za nabavo zastave mladeniške Marijine družbe v HoČah! Z Bogom! m Slivnica pri Mariboru. Občinski odbor v RapČah na Pohorju je imenoval tukajšnjega učitelja g. Avguština Zivko častnim občanom omenjene občine. Kot dolgoletni občinski tajnik si je pridobil imenovani z vestnim in požrtvovalnim poslovanjem trajnih zaslug za občino Ranče, Iskreno Čestitamo! m Fram. Nagla smrt. Dne 30. maja so našli mrtvo v postelji 721etno viničarko Terezijo Vrhovšek. Dne 8. junija pa je na njivi naglo umrla 49 let stara delavka Liza JuriČ. m Slov. Bistrica. Notranje ministrstvo ie naznanilo posl. Pišeku, da se je za slovenjebistriški o-kraj tistim občinam, ki so po škodi pO suši prosile za podporo, dovolilo 22,000 K, katera svota se bo v kratkem razdelila. Skoda se je cenila na 123,000 K, pa oglasilo se je in prosilo za podporo le 13 občin, Ce tedaj vse občine ne dobijo podpore, so same krive, ker piso dotične spise izpolnile in predložile okrajnemu glavarstvu. m Sv. Magdalena. Podružnica „Slov. Siražt" pri Sv. Magdaleni ima v nedeljo, 16. junija pop. po večernicsh v društveni sobi mesečni sestanek. m Št. Lenart t Slov. gor. Cenjeni gg. župani, občinski odborniki, možje in mladeniči šentlenarskega okraja! V nedeljo, 16. junija 1912 priredi „Katol. polit, društvo za šentlenartski okraj" pri Sv. Lenartu v Šlov. gor. v Arnuševi dvorani ob 8. uri dopoldne shod županov. Poročajo na zborovanju gg. poslanci dr. Korošec, Pišek, Roškar in drugi. Predmet zborovanja bodo v prvi vrsti županske, oziroma občinske zadeve, kakor: avtonomija občine, prenešeni delokrog županov, domovinska pravica, podpore, melioracije, uradno poslovanje itd. Po zborovanju se vrši občni zbor političnega društva z običajnimi društvenimi poročili. O državno- in deželnozborskih zadevah govorijo gg. poslanci. Zupani! Vaš shod je silno važno zborovanje. Nsj ne izostane nobeden naš župan! Razume se, da so vabljeni tudi vsi drugi naši možje in mladeniči. Zborovanje županov je ob enem javen shod, zavednih mož šentlenartskega okraja Dnevni red »borovanja bo: od 8. do 9. ure: avtonomija občine, dr. Korošec; cd 9. do 10. ure: Važnost, način sej in sklepov, razmerje obč. uradov do prebivalstva in oblasti; od 10. do 11. ure: domovinska pravica, podpore in prenešeni delokrog občine; od 11. do 12. ure razgovor. m Jarenint. V proslavo petdesetletnice Slomšekove smrti priredi naše bralno društvo koncem julija veliko veselico. Ker se še starejši ljudje živo spominjajo delovanja nepozabnega nam Slomšeka, zato hočemo petdestletnico slovesno obhajati. Dne 16. maja t 1 je preteklo ravno 51 let, kar se je premilostni vladika tudi v Jarenini mudil, ter med drugimi obiskal tudi richmirmaulovo, sedaj Supaničevo hišo t Vajgnn. m Jsrenina. Na Petrovo, 29. junija se vrši tukaj velik dekanijski dekliški shod. V cerkvi in na shrdu zunaj cerkve govori dobro znani mladinski organizator g dr Hohnjec iz Maribora. Dekleta iz Slov. goric. 29 junija v Jarenino! m St. Lovrene nad Mariborsm. V soboto, 29. t. m. (praznik sv. Petra in Pavla) se vrši v gostilni g. Pernat po večernicah obfni «bor naše Kmečke hranilnice in posojilnice. Na občni zbor pride govorit g. nadrevizor Pušenjak iz Maribora. Pričakuje se obilna udeležba vseh članov, vlagateljev, kakor tudi vseh drugih, kafrri se zanimajo za napredek kmečke organizacije. m Sv. Lovrenc nad Msrlborom. Vsi posestniki našega Pohorja posebno pa lastniki vodnih sil se s tem vabijo na protestni shod proti, krivični vladni predlogi novega vodnega zakona, ki se bo vršil na praznik sv. Petra in Pavla, dno 29. junija ob 11. uri dopoldne v gostilni g. Kodra v trgu Sv. Lovrenc nad Mariborom. Poročat prideta gg. poslanca dr. Korošec in Pišek. Radi velike važnosti shoda je želeti, da se ga polnoštevilno ndeležite, brez ozira na strankarsko mišljenje, ker se tukaj gre le za skupne zadeve kmetijstva. m Heče. Dne 16. junija po rani službi božji ima naša kmečka hranilnica in posojilnica redni letni občni zbor pri Karlu Novaku. Govoril bo g. nadrevizor Vlad. Pušenjak. Možje pridite I m H»0e. V nedeljo popoldne po veiernicoh t. j. 16 t. m. bo imel nkš telovadni o dirk „Orrl" in Mladeniška zveza zborovanje. Iz Maribora pride predavat znani mladeniški organizator Franjo Žebot, Fart.ie na plan Proč s strahom, ki ga imajo nekateri naši fantje glede raznih opazk, s katerimi jih nafii bUgi in dohr nemčurji kar na Ofsti obsipavajo. Kar je dobreg» je že tako vse v ua5ih vrstah in upamo, da se sčasoma vse dobro zbe-e okoli naše trobojnice. Fantje pridite! Ptujski okraj. p Ptuj. Zvedel sem neko, skoraj neverjetno, pa vendar resnično dogodbo glecle občinskega odbora Bi-šečki vrh, TamoŠnji občinski odbor je ptujskega Or-nika, političnega voditelja ptujskih ŠtajerČijancev, proglasil za Častnega občana ter mu podelil Častno diplomo, Bišanci! Ali nimate v bolfenški fari domačih, res zaslužnih, odličnih in dobrodelnih mož, ki so delovali za blagor občine in slovenskega naroda, cerkve in Šole? Imamo mnogo odličnih rojakov, ki bi gotovo bolj zaslužili Čast, ki jo je dobil ptujski Ornig. A sedaj vas pa občinske odbornike dotične občine z vsem spoštovanjem vprašam: Kaj vam je pa storil Ornig dobrega? Ali mislite, da vam je na svoje stroške dal nekoliko cesto popraviti? Ali se vam zastonj pošilja tista smrdljiva Hutteriova in Str^cntiova ku- ga iz Ptuja? Snopsarija in krčma, pa še občinski u-rad pod eno streho, to je res čudno znamenje,. Zavedni volilci! Vsi, ki se zavedate in zanimate za blagor domovine in naroda, skrbite pri prihodnji volitvi, da preoblečete ves občinski odbor, da se vam ta politični madež opere in da bo BiŠečki vrh veljal zopet kot vrla slovenska občina. p Vurberg. V nedeljo, dne 9, junija, se je v naši stari Šoli vršilo gospodarsko predavanje, katerega se je udeležilo veliko Število mož in mladeničev iz cele župnije. Predaval je nadrevizor g, Vladimir Pušen-jak, kateri je opisal Šletno delovanje naše domaČe posojilnice, nam jasno predočil velike uspehe, katere i-ma posojilnica v kratkem času 5. let zaznamovati in nam opisal cel razvoj naše zadružne organizacije. Navzoče je pozival k nadaljnemu delu v korist zadružništva, zlasti je opozarjal na naloge, katere Še čakajo zadružne delavce. Zadružnim potom bo priti v okom velikemu pomanjkanju delavskih moči na deželi, treba bo pa tudi začeti s smotrenim delom proti razkosevaleem kmečkih posestev. Predavanju so vsi navzoči sledili z velikim zanimanjem in odobravali izvajanja g. govornika* p Št. Lovrenc na Dravskem polju. Naša mladina obojega spola ni samo vneta za svojo mladinsko organizacijo, temveč se zelo zanima tudi za našo gospodarsko organizacijo. Dokaz temu je zelo krasno obiskan poučni shod, kateri se je vršil na Binkoštni ponedeljek v našem Društvenem Domu, Govoril je zastopnik Zadružne Zveze, g, Vladi m r Pušenjak. Gospod govornik nam je podal krasno sliko o stanju naše domače posojilnice, podprl svoja izvajanja s primeri iz vsakdanjega življenja in vpletel marsikatero šaljivo primero vmes. GovOrnik nam je predočil poslovanje naše posojilnice kakor tudi Zadružne Zveze, katera je njena centrala, in nas pozival k varčevanju in k temu, da naj vse svoje denarne posle opravimo pri svoji domači posojilnici, p Domova. Kaj ime.nitno smo obhajali Binkošt-n« praznike. Že na predvečer je naznanjalo slovesno pritrkavanje zvona in mogočno gromenje topičev ra-dost in veselje prihodnjega dneva. Moramo reči, da je bil 27, maj za nas dan veselja. Na vse zgodaj nas prva pozdravi iz Zagoršekove gostilne viseča in veselo vihrajoča mogočna trobojnica, ki je naznanjala, da smo tudi tukaj zavedni in složni Slovenci in da se bo danes nekaj imenitnega vršilo v Zagoršekovi gostilni. Po končanih cerkvenih obredih se pa napotimo tje, kamor nas vabi mila trobojnica. Vsa Zagoršekova gostilna in dvorišče sta bila okrašena, Odzvali so se našim povabilom gostje iz Ptuja in iz sosednjih vasi; posebno nas veseli, da go bili med nami č. g, L. Se-lipšek, knjigar PeteršiČ, trgovec Podgorelec in drugi. Nato se je pričela tombola, ki je radi obilnih dobitkov izborno izpadla. Srčna hvala blagim darovalcem, ki so nas podpirali v dobitkih in v denarju. Sv. Andraž v Slov. gor. Ker me tukajšnji bivši stari občinski odbor napada in po krivem dolži, da sem jaz pisal dopis v „Slogo" z dne 26. aprila 1912 0 izidu občinske volitve, izjavljam, da. dobi tisti, ki mi izpriča in jasno dokaže to očitanje, IpO K nagrade. Kdor pa tega ne stori, pa Še naprej o meni v tej zadevi neresnično govori, ta je obrekovalec in lažnji-vec. Svetujem vam pa vsem, da vedno tako ravnate ter živite tako, da nihče ne bo imel nikdar nič o vas kaj slabega poročati. Peter Zorko. p Sv. Urban pri Ptuju. Grozen zločin se je zgodil v petek "zvečer dne 31. maja na takozvanem „jOj-strovcu". Cez 70 let stara viničarka vdova Urša Ze-lenko je prodala pred kratkim neko živino ter izročila denar zanesljivemu sosedu v varstvo. Grda strast in lakomnost po omenjenem denarju je bil povod, da sta dva sosedna, že večkrat predkaznovana viničar-ska fanta,, brata Franc in Janez Satler, s pomočjo fantov Mahorič vdrla zvečer skozi podstrešje v hišo samotne Zelenko in zahtevala zaželjeni denar. Ker se teh roparjev želja ni mogla izpolniti, segla sta po najhujšem sredstvu ter ubogo starko s sekiro ubila. Našli so jo sosedje v nedeljo zjutraj grdo razmesarjeno v sredi hiše ležati v krvi. Odkod ta "podivjanost? Pri imenovanih hišah se čita v nemškem duhu pisani brezverski list „Stajerc" kot tedenski „evangelij".Torej ni čuda ako se dogode tako žalostni dogodki. Splošno opazujemo že pri nežni mladini tistih stari-šev, ki čitajo brezverske liste, začetek podivjanosti. Tucli stariši bi morali resno krščansko vzgojo svojih otrok vzeti v poštev in koneo bi bil takih hudobnih dejanj, p Veliki Okič. Ptujski „Stajerc" že parkrat udriha po občinskih predstojnikih, ki so baje krivi, da so podpore po toči oškodovanim majhne, ali da jih nekateri niti ne dobijo. Zadnjič je napadel tudi obč. predstojnika v V, Okiču, Jožefa Kranjca, Ljubi „Stajerc", ti dobro veš, da je dala država malo svoto na razpolago, oškodovanih pa nas je dosti. Naš predstojnik je pač vse po toči oškodovane naznanil, denarja v državnih blagajnah pa on ne more pomnožiti. Morda se, ptujski hinavec, to tebi posreči? Pa poskusi! Namesto smrdljivih člankov nam pošlji goldinarje, pa ne boš več krivi prerok! Sedaj pa sam blaten druge blatiš! Pfuj „Stajerc"! p Zavrč. V ponedeljek', dne 3, junija ob 11. uri dopoldne je nekdo zažgal poslopje veleposestnika Fr, in Marije Jurgec v Turškem vrhu. Pogorela je hiša do tal, dva hleva, dve parmi, Skedenj, dve kolairnici, listnjak in svinjaki ter v njih 14 svinj; krave so rešili, en voz in konje je imel sin pa vožnji, vse drugo orodje je zgorelo, in tudi ves živež. Gospodar je poškodovan, ker je padel dvakrat pri gasitvi iz strehe in se zelo ožgal. Ljudje so prišli na pomoč, ali požarne brambe .ni bilo, v škafih so nosili vodo in po- livali, pa grozna vročina je prevladala. ZavrČki la-rani ne pomnijo takšnega velikega ognja. Revež je sedaj s petimi nedoraslimi otroci brez strehe in brez živeža, zato se obrača do usmiljenih src, do znancev in prijateljev ter prosi pomoči. Usmiljeni ljudje pomagajte vsaj z malimi darovi, Skoda znaša Čez 10 tisoč kron, zavarovano pa je za zelo majhno svoto. p Vičanci pri Veliki Nedelji. V nedeljo, dne 2. t. m. se je vršil pri Vičanskem Skerlecu gospodarski shod, katerega se je udeležilo lepo Število kmetovalcev. Ogledali smo si varno urejene hleve, polja, drevesnico in travnike ter z zanimanjem sledili predavanju g. Skerleca, kateri je v zelo domačih in lahko umljivih besedah razložil položaj kmečkega stanu in kako temu odpomoči. Obsojati pa moramo tiste robate besede, katere pregosto rabi ter s tem napravi na zborovalce slab vtis. Med zanimanci smo opazili tudi nekaj takih, ki se na gospodarstvo dosti manje razumejo kot zajec na boben ter se takih shodov udeležujejo samo iz namena, kmečko ljudstvo na svojih liberalnih političnih shodih prevtairiti, Češ: Pogjejte nas, kako smo gospodarsko napredni! p Središče. Naše poročilo v Številki z dne 23, maja glede liberalnega shoda v Središču v toliko resnici na ljubo popravljamo, da g. Stanislav DokŠa Spindlerju in Lesničarju ni ploskal. p Središče. Igra „Junaška. Deklica", ki jo je u-prizorila Dekliška zveza na Binkoštni ponedeljek, se je ponovila tudi na Trojiško nedeljo, dne 2. junija. Obojikrat se je dobro obnesla, v splošno zadovoljnost gledalcev, ki so prišli v nepričakovano velikem Številu gledat, kaj znajo naša dekleta. Prihiteli so tudi gostje iz Ptuja., Sv. Lovrenca, od Sv. Bolfenka, Sv. Lenarta in celo iz sosednje HrvaŠke, Igralke, ki so vse prvič nastopale, so svoje vloge dobro rešile. Na Binkoštni ponedeljek je bil na vsporedu tudi govor, ki ga je imel č. g. prof. Mat. Sinko. Govoril je o pomenu raznih zvez in o namenu dekliške zveze. C. g. govorniku hvala za lepe besede. Zahvalo moramo izreči tudi g. Lončariču na Grabah za prostor. p Sv. Barbara v Haloz.ih. Naznanjamo vsem prijateljtm in znancem. bi so pri prvi pr reditvi tako mnogobrojno počastili, da bomo na Petrovo. 29. junija zopet igrali dve imenitni igri, kjer bo smeha na cente. Tudi pcslii zbor bo kai !na. Kmet, podrožn;ca Sv. Jurij ob Sčavnici priredi v nedeljo, dne 16. junij* ob 8. nri zjutraj v Gornji Radgoni v gostilni g. Karbiša kmet. zborovanje in izžrebanje kmet. orodja. Predaval bo gospod ravnatelj Belle. Gospodarji in gospodinje pridite mno-oitevilno 1 Gornja Ri.dgona. Dekliška Zveza priredi povodom svoje desetletnice, dne 16. junija t. 1. slavnost s sledečim vsporedom: 1. Pred-poldne v cerkvi: j. Ob 9 uri pridiga; po pridigi blagoslovitev slike presv. Srca Jezusovega v spomin desetletnice Dekliške Zveze 2. Slovesna sv. maša in skupno sv. obhajilo deklet. II Popoldne. Veselica na vrtu gostilne g. Osojnik v Gor. Radgoni: 1. Pozdrav predsednice. 2. „Pozdrav Srcu Jezusovemu Št. peterska narodna dekleta". Prizor v enem dejanju Spisala Tončka Kovačič. 3. Slavnostni govor. 4. „Ob desetletnici". Dekl. Tnnčka Kovačič 5. O zgodovini gornjeradgonske Dekl ške Z.eze. Govori Anica Gomilšak. 6. Govor pred podobo presv. Sroa Jezusovega. J. Pet var 7 ,Kako naj ženska ljubi svojo domo-moviuo". Govori Tere-ika Kovačič 8. Narodne pesmi Pojó dekleta Zveze. 9. „Materina ood ba". Igra v petih dejanjih; igrajo članice gornjeradg >nske Dekliške Zveze. 10 Nastopi drugih govornikov in govornic izmed došlih gostov Pridigo in govor pri popoldanski slavnosti je prevzel g. prof. dr. Hohnjec. Slovenjgraški okraj, s Št. Ilj pri Velenju. V noči od 26. maja je v šoli po neprevidnosti nastal ogenj. Da se ni razširil, se imamo zahvaliti cerkveniku. Nevarnost je bila velika. s Muta. Obisk veselice Bralnega društva, ki se je vršila dne 2. junija t. 1. v slovenski šoli na Muti, je bil povoljen. Prihitelo je mnogo Remšničanov, Per-ničanov, Marenberžanov; tudi iz Vuhreda in iz Št. Jerneja smo videli dnage goste. Pohvalno je treba tokrat omeniti domaČe Primožane, ki so se,udeležili te prireditve v obilnem številu. Skoraj pa bi zamerili najbližjim VuzeniČanom, da so se odlikovali s svojo odsotnostjo. Dekleta so lepo igrala igro „Marijin otrok", Na izvrstnem uspehu igre gre zasluga g. Hrenovi, ki ni Štedila s časom, da je igralke tako izvež-bala. Poučni govor g. nadučitelja je žel pohvalo z živahnim ploskanjem, tako tudi Šaljivi prizor znane trojice, katerega je spremljal glasen smeh. Tudi dekla-macije so vsem ugajale. Tako je minil ta prijetni dan. s Sv. Duh na Ostrem vrhu. Velepomemben dan za našo župnijo je bil letos praznik Sv. Rešnjegai Telesa, Ta dan smo si ustanovili pri nas Katoliško slovensko izobraževalno društvo. Mi bivamo tukaj na najskrajneji meji slovenske domovine. Iz našega vrha vidimo, kje teče slovenska meja in gledamo že daleč tja noter v nemški Srednji Stajer. Zato se zavedamo, da bivamo na zelo važnem mestu slovenske zemlje. Le predobro tudi vemo, kako se naš nemški sosed trudi, da bi nam izruval iz srca zavest, da smo verni katoliški Slovenci, Visoko tukaj gori bivamo in opazujemo, kako se Nemci drugod trudijo, da bi potujčili slovensko deco in razširili „lutriši" vero. Da se pa to ne zgodi, da se bodemo lažje branili, smo si ustanovili Katoliško slovensko izobraževalno društvo, ki bo bistrilo našega duha in poplemenitilo naše srce, da bomo neustrašeni branitelji našega krščanskega slovenskega ljudstva. Na praznik Sv, Rešnjega Telesa smo si tedaj, kakor že rečeno, ustanovili to prepotreb-no društvo. Po slovesnem cerkvenem opravilu, ki ga je vodil prof. dr, H o ti n je c iz Maribora, smo se zbrali na prostoru pred cerkvijo k ustanovnem zborovanju. Bilo nas je zelo lepo in častno Število mož, fantov, žen in deklet. G. dr. Hohnjec nam je v daljšem, mnogokrat šaljivem, a zelo prepričevalnem govoru, razložil pomen in namen novo ustanovljenega, društva,. Krasne besede so nam šle k srcu in prepričan sem, da so z mano tudi vsi drugi navzoči sklenili, o-kleniti se z vsemi silami društva in skrbeti za njegov procvit. Po govoru g. dr, Hohnjeca smo si izbrali sledeči odbor: Jakob Gradišnik, posestnik, predsednik; Jurij Gril, posestnik, podpredsednik; J. Gradišnik, mladenič, tajnik; Mina Gradišnik, mladenka, blagaj-ničarka; Jakob Rožman, župnik, knjižničar; Tone Jarc in Jakob Gradišnik, odbornika. Mlademu društvu kličemo: Rasti, cveti in razvijaj se v blagor nam in celi naši lepi domovini. Kakor je Sv. Duh ena najlepših točk slovenske zemlje, tako naj bo tudi novo društvo eno najdelavnejših in najživahnejših! s Slovercjgradec. Konjerejska podružnica alovenjgraška priredi v nedelje, 16 junija t. 1. ob 2. uri pop. v gostilni g. Josipa Račelj, p. d. Fidler v Šmartnem pri Slovenjgradcu p dučno zborovanje. Dnevni red: 1. Pozdrav nazečim po načelniku. 2. Čitanje dopisov 8 Predavanje okr. živinozdravnika Franca Pirnat iz Slovenjgradca o oskrbovanju plemenskih kobil in vzreji žrebeta. 4. Pogovor o ustanovitvi konjerejske zadruge za slovenjgraški sodnijski okraj. 4. Predlogi in nasveti, člani podružnic se prav uljudno vabijo, da se točno in polno-štev lno udeleže zborovanja. Prijatelji konjereje dobrodošli! s Družmirje pri Šoštanju. Veselica požarne brambe v Družmirjn dne 16. junija obeta biti zelo lepa. Začelo se je že s pripravami, tako, da bomo goste kar najbolj zadovoljili. Z blagoslovljenjem gasilnega doma in nove brizgalnice se razvije velika ljudska veselica. Ker je požarna bramba v Družmiiju rrs delavno društvo, ki je že večkrat pokazalo svojo hrabrost, prosimo, da se vsa društva pri svojih prireditvah ozirajo na to naše slavje tako, da bomo mogli 16. junija pozdraviti kar raj več gostov. Na pomoč! s Skale. Bralno društvo v Šalah priredi v nedeljo, dne 28. jun. veselico in sicer z gledališko predstavo „čevljar" s tamburanjera in petjem. Širši in natančnejši vspored objavimo pravočasno Društvo je nameravalo prirediti to stvar prej a smo se ozirali na sosednja društva ker imajo tudi prireditve prejšnje nedelje, in se hočemo tudi mi istih udeležiti, kar pa potem tudi obratno pričakujemo. Škalčani vedno v velikem številu pos«čajo narodne prireditve pri sosedih, zlasti v Šoštanju, Šmartnn itd., ter prosimo, da se nam v isti meri vrne. Konjiški okraj, Konjice. Govori se, da se tržki Nemci med seboj nič kaj posebno ne razumejo. Letos bodo občinske volitve, in tu se gre, kdo bo zmagal, ali „die obe-ren Zehntausend", ali obrtništvo in mali tržani, Ce Slovenci posežemo vmes s podrobno in močno agjta^ cijo, pa bodo km.alu vsi Nemci edini. Zalibog, da pri Slovencih ni tako! Tudi denarno se bodo baje ločili „visoki" in „.nizki" tržki Nemci med seboj. „AVechsel-Ifesa", katera je le nekaka podružnica okrajne hranilnice, ne ugaja več vsem, ker tam imajo večino „visoki", zato si bodo mali obrtniki ustanovili svojo denarno zadrugo. Blagor Konjicam, 5 „Šparkas", in Če štejemo zraven Še poštno, imeli jih bomo 6, Denarja kot smeti! Seveda, kar je zavednih! ljudi iz kmečkega stanu, ti bodo ostali zvesti „Kmečki hranilnici in posojilnici" vkljub vsem drugim ¡„Šparkasam". O poslovanju in napredku tega zavoda bomo prihodnjič kaj natančneje poročali, k Sv. Kunigunda na Pohorju, Dne 3. junija t. 1. je bil poročen priden fant iz skomerske fare, Janez Nep. Horvat, p. d. Gočoh, sin premožnih kmečkih sta-rišev na Skomru, z Veroniko Podgrešek, pridno km. hčerjo in Marijino družbenico, PoroČencema želimo o-bilno sreče! k Zreče. Nekaterim gospodarjem v okolici Gra^-čič je vsled dela v tukajšnjem rudniku zmanjkalo vode; meseca decembra 1908 usahnil je njihov skupni studenec. Oškodovani okoličani trpijo in iščejo odpomoči že čez tri leta, in kakor se zdi, še niso prišli do začetka upanja za odstranitev škode. Kraj in razmere sta si osebno ogledala gg. poslanca Novak in Pišek. Potem se je po posredovanju c. kr, ministrstva za javna dela v oktobru 1911 vršil dva dni k.omisijo-nalni ogled na licu mesta. Komisiji se je pridružil g. Novak, a g. Pišeku so zabranili udeležbo opravki na Dunaju, Kako se bo zadeva razmotala, to bo pokazal čas. Mislimo, da bo trpeče Gračičane zanimalo, ako jim naznanimo poročilo, ki je krožilo te dni po Časnikih, namreč, da podobne bolečine sedaj čutijo tudi gospodarji v Rožni dolini in v Podgradju na Srednjem Štajerskem, Rosental pa Untergraden. V nekdaj slovenskih Kobljah ali sedaj v nemškem kraiu Kof-lach, ima družba „Graz-KMLacher Eisenbau- und Bergbau-Gesellscbaft" svoj premogovnik. Vsled dela v rudniku je meseca februarja 1911 prišlo šestero posestnikov ob vodo; vodnjaki so usahnili. O tem se je prepričala tudi rudarska oblast. Posestniki so se pritožili. %ulstvo rudnika je dalo prizadetim; napraviti ali nove ali globlje vodnjake. Toda voda ni vžitna. Izvedenec je preiskal studence in izjavil, da voda res ni za rabo. Posestniki sedaj zahtevajo odškodnino: eden 30.000 K, drugi 20.080 K, tretji 18.000 K, četrti in peti po 10.000 K, šesti 7.000 K, razven tega po 5 K in 4 K za vsak dan, dokler se nadloga ne odpravi, Dne 11, maja letos se je vršila v Gradcu toza- devna obravnava. Zastopnik oškodovanih tožnikov, odvetnik dr. pi, Webenau je opravičeval pritožbo. Zagovornik toženega rudnika je priznal, da je voda pritekla v jame, oporeka pa, da bi zadela družbo krivda v pravnem oziru. Sodišče je obravnavo preložilo, Češ,_ da se mora vršiti ogled na licu mesta, zaslišanje strokovnjakov v rudništvu, v vodnjaŠtvu, v kemiji in mnogoštevilnih prič. CasniŠko poročilo pristavlja, da bo „zanimiva pravda" trajala dolgo Časa, ako se ne poravnajo stranke mirnim potom. — Vidi se torej, kako s trnjem nastlano pot morajo nastopati nemški gospodarji v Kobljaji in njihovi sotrpini na slovenskem Gračiču. — Zadnji dve dobi je načeloval občini precej daleč po svetu znani g. Winter, letos je bil zopet izvoljen za župana. Svetovalci so gg.: KriaČun, Pre-sker, Rožen in Vidmar. k Konjice Kmečka hranilnica in posojilnica bo imela svoj četrti jedili občni zb<;r v nedeljo dne 23. t. m pop. ob pol 4. uri v posojil-ničnih prostorih. Udeležijo se ga naj člani v kolikor mogoče obilnem ¡¡tevilu, pa tudi diugi, katere zanima zadružna smisel, bo povabljeni. Celjski okraj, c Celje. Izlet orglarske Šole v Celju se je vršil v nedeljo, dne 9. t. m. k Sv. Krtžu tik Rogaške Slatine. Izleta so se udeležili vsi učenci orglarske Šole in tudi več drugih Celjanov. Izletniki so si najpr-vo ogledali zdravilišče Rogaško Slatino, Po večernicah se je vršil v cerkvi cerkveni koncert, pri katerem so igrali letošnji absolventi. Po koncertu so u-Čenci uprizorili v Čitalnici Bralnega društva enode-jansko burko „Krčmar pri zvitem rogu", katera je občinstvu zelo ugajala, Čitalnica je bila do zadnjega kotička napolnjena. Po igri je sledil na vrtu gospoda Franca Ogrizeka pevski koncert, kateremu je prisostvovalo tudi več odličnih kopaliških gostov, Po končanem vsporedu se je občinstvo veselo razšlo z zavestjo, da je preživelo zopet par veselih uric. Izletniki so se z večernim vlakom veselih src zopet povrnili v Celje. c Hmelj. Cena hmelju je na žatečkem trgu tudi v tem tednu zopet nekaj popustila. Lastniki lanskega hmelja bi radi spravili svoje blago v denar, radi tega cena po malem pada,. Za tuj, to je izvenčeški hmelj, se je plačevalo 250 do 330 K za 50 kg. Promet je bil miren in za p.rodajaJce nezadovoljiv. — Poroča se, da rast hmelja vsled zadnjega rahlega dežja povsod izvrstno napreduje. c Sv. Jurij ob južni železnici. Dne 8l, 9; in 10. junija t. 1, smo imeli v svoji sredini prevzvišenega g. knezoškofa, kj so začeli v našem trgu birmovanje po razsežnem Smarskem dekanatu. DoŠli so k nam v soboto, dne 8, junija popoldne Čez Grobelno in so brž pri prihodu blagoslovili lepo, od cerkvenega* ključarja Fr, Gerzina postavljeno kapelo Srca Jezusovega. Pri tej kapeli so jih pričakovali in spoštljivo pozdravili gg. duhovniki, potem predstojniki oziroma zastopniki tržke in okoliške občine, kmetijske, obrtne in ljudske Šole, šolska mladina od Sv, 'Jurija in iz Blagovne, Marij, družba, tržka in okol. pož„ bramba ter veteranci. Nato se je vršil v dolgj procesiji vhod v cerkev in tam izpit Šolarjev iz krščanskega nauka. Zvečer so priredili domači pevci v zvezi s tukajšnjimi društvi pred župniščem krasno uspelo podoknico, med katero je ves trg, raz Čigar hiše so plapolale zastave, Žarel v Čarobni razsvetljavi in v sijaju nebrojnih raket. V farni cerkvi so naslednja dva dni prevz više ni Nadpastir delili sv, birmo, v nedeljo za domačo župnijo, v ponedeljek pa za Slivnico in Kalobje. Oba, dneva so po sveti maši množicam vernikov, ki so polnile vse prostore v cerkvi, lomili kruli božje besede. Prvikrat so nas učili, da bomo besede nedeljskega lista „Otroci, ne ljubimo samo z besedo, ampak v dejanju in resnici", tedaj izpolnjevali, ako se bomo marljivo posluževali virov milosti in miru, kakor so sv. maša, sveto ReŠnje Telo, poslušanje božje besede, iz-povednica, vzgoja otrok, obiskovanje bolnikov, vdanost in zvestoba dO svete cerkve in skrb za hišo božjo. Drugi dan pa so na podlagi besed sv. Petra „Predragi, bodite modri in čujte v, molitvah", izpodbujali pričujoče vernike k duhovni ČujeČnosti in k neustrašenemu vojskovanju zoper trojne sovražnike zveliča-nja, kakor tudi k vstrajni molitvi, s katero si moremo zagotoviti končno zamago. O koliko solz se je pretočilo pri poslušanju zveličavnih naukov in opominov! Birmancev je bilo v nedeljo 731, v ponedeljek 575, skupaj 1306. V nedeljo je došel k prelepi svečanosti tudi okrajni glavar celjski, baron Mtiller, in med 14 duhovniki je bil navzočen celjski o'pat Fr, Ogradi. V ponedeljek so Prevzvišeni po svetem opravilu obiskali deželno kmetijsko Šolo in več hiš v trgu. Pri odhodu jih je več tržanov spremljalo do Ponikve, vsi pa jim bomo ostali iz srca hvaležni za nepozabne dneve, katere so nam pripravili s svojim bivanjem med nami, in za dobrote, katere smo prejeli po njihovih rokah. Dobrna, Avtomobil, ki je vozil med Celjem in Dobrno, se je dne 3. t. m. stri. Nabito poln je moral takoj pri poŠti obstati. ¡TopliČarji in drugi so si morali najeti izvoščeke, da so prišli na svoj cilj na Dobrno, a prtljage še do danes ni iz Celja semkaj. — Grozne so res razmere, katere povzroča naš deželni odbor, c Žalec. Na Binkoštni ponedeljek v Vrbjih prirejena predstava se je pri izredno veliki udeležbi zelo lepo obnesla. Otroci so z veliko vnemo sodelovali in marsikatero oko se je solzilo pri pogledu na ljubke prizore. Kakor slišimo, je tudi blagajna izkazala lep dobiček v namen, ki ga je imela cela prireditev. c Sv. Peter v Sav. dolini. Pred mnogoštevilnim občinstvom je predaval v nedeljo, dne 2. junija, ~ Društvenem Domu zdravnik dr. Svab o «Škodljivosti alkohola sploh, posebno pa šnopsa. Gospod doktor je govoril tako mično in prepričevalno, da je vzbudil v mnogih moških srcih stud do Šnopsa in navdušenje za treznost pri vinu. Po tem poučnem predavanju je pridobila naša, že tri leta obstoječa družba treznosti mnogo družabnikov in prijateljev, strupeni Šnops pa, ki se pri nas prodaja v devetih Šnopsarijah, pa je' močno izgubil na svojem ugledu. Živelo protialkoliol-no gibanje! Srčna zahvala dobremu prijatelju ljudstva, g. dr. Svabu! c Galicija. Veselica našega Izobraževalnega društva v nedeljo, dne 9. t, m,, se je vkljub slabemu vremenu povoljno obnesla. Igralci in igralke so dobro rešili svoje vloge. Na splošno željo ponovijo v nedeljo, dne 16. junija, fantje in dekleta igri: „RepoŠtev" in „Luknja v namiznem prtu" ob 3. uri popoldne pri g. Fr. Reherju v Pernovem, Pride mogoče tudi govornik od drugod. Vabimo vse prijatelje, ki so zadnjič izostali, da nas sedaj obiščejo^ c Marija Gradec. Ravnateljstvo južne železnice je meseca aprila t. 1. ukazalo prožnemu mojstru v Rimskih toplicah, da mora zapreti cesto iz Rimskih toplic do izliva Gračnice v Savinjo, ker pelje po železniškem svetu, namreč zato, ker ni hotela plačati občina zahtevanih 100 K vsaklo leto najemnine. Železnica je namreč letos to prvič zahtevala, prej še nikdar nič od občine, Čeprav je to stara pot. G. državnemu poslancu dr. Benkoviču se je posrečilo, da je južna železnica znižala svojo zahtevo od 100 na 10 K. Prisrčna mu hvala. Tudi pred sodiščem v Laškem so bili dne 6. ma,jia vsi oproščeni, kateri se niso zmenili' za prepoved železnice in so po tej cesti vozili. Cesta je sedaj zopet odprta, c Luče. „Jej, jej, jej! Kako smo se smejali Lek-šetovi klobasi v „Straži", tako je odgovoril „Narodni List", Štev. 22 z dne 30. maja. Le berite vsi navedeno Številko „Narodnega Lista" in pa „Slražo", pa. se bo slednji prepričal, kdor Še ni popolnoma udarjen s kurjo slepoto, kakor so tukajšnji ctopisniki „Narodnega Lista", „kdo ne more ovreči glavnih očitanj", to je prvo. Drugo pa, vzemite vsi, ki ste p,i tem udeleženi ali zato naročeni, na znanje, da se LekŠe toliko zmeni za vaš smeh, 1 kakor za mačkine solze; ker vaš smeh, pisarjenje in zabavljanje po krčmah in njeno kramljanje toliko zaleže pri pametnih in poštenih ljudeh, ki Lekšeta poznajo kakor lanski sneg! Samo pazite, da se pri nekaterih smeh ne izpremeni v jok, kakor je v svojem Času brencelj zabrepčal besede, ki se glase: „Osel je, kdor Časnike piše, — On le suho kravo molze, — Čakajo naposled ga solze!" — Ali veste, kaj se to pravi, — Ce ste le še nekoliko pri pameti pravi? — Ce ste pa že prepraslti vsi, potem pa tako pomoči več ni! c Sv. Rupert nad Laškem. Kat. izobraževalno društvo vabi k prireditvi, z podučnim predavanjem in petjem v prostorih čitalnice, v nedeljo, dne 16. junija p> rani maši. c Vransko. Prostovoljna pežana bramba na Vranskem obhaja dne 23. junija t. 1. na Laknerjevem vrtu svojo petindvajsetletnico, s sodelovanjem slov. pevskega društva „Vranska Vila" in moairske narodne godbe. c Braslovče. Tnkajšnjn „Dekliška Zveza" uprizori v nedeljo, dne 16 junija ob 3. uri pop ni. „Leg^ntu" igro „Vestalka". Vstopnica: sedeži pr-e vrste l K, druge vrste »'0 vin., stojišča 30 vin. c Št. Jur ob juž. žel. Vabilo k okrožnemu shodu, kateri se vrši v nedeljo, dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani „Katol. doma" v Št Jnrju ob juž. žel. Dnevni red: Občni zbor Hranilnice in posojilnice. Izvolitev predsedstva in določitev kraja za prihodnji zadružni shod. Novi zadružni zakon, (poroča g. nsdrevizor Pušenjak). Zadruge v Celju, Petrovčah, Grižah, St. Petru v Sav. dolini, Št. Jurju ob Taboru, Polzeli, Št. Jurju ob juž. žel, Dramljah, Novicerkvi, Djbrni Laškem, Galiciji, Trbovljah in Šmarjeti pri Rim. toplicah se pozivajo, da pošljejo k sbodu člane načelstva in nadzorstva. c Teharje. Dolgo smo mirovali, zato pa vas tembolj sedaj vabimo, da za go ovo pr dete na prireditev našega k. s izobraževalnega društva v nedeljo, 'J8. junija 'po večernicah. Na sporedu je petje, de-klamacija in igri „Novi zvon na Krtinah" in „Vaški skopuh". Ne bo Vsm žal, sko posetite nažo prireditev. Brežiški okraj. b Brežice. Za vojaštvo sposobne konje bo kupovala posebna komisija dne 15. junija v Brežicah, in sicer od 8, do 12. ure dopoldne. Dne 16. junija pa se bo vršilo nakupovanje konj za vojaštvo v Kostanjevici in St. Jerneju na Dolenjskem. b Artiče pri Brežicah. Shod S. K. Z., ki se je vršil dpe 9, junija po pozni sv. maši v ArtiČah, se ie izborno obnesel.. Okrog 400 volilcev je pazljivo sledilo izvajanju g. poslanca dr. Benkoviča, ki je v poljudnem govoru opisal svoje delovanje in tovarišev v deželni in državpi zbornici, kakor tudi položaj istih.Vsi navzoči so bili veseli, da so imeli zopet enkrat v svoji sredini svojega poslanca, kar je svedočilo nepre-nehljivo pritrjevanje in „Zivio"-klici od strani poslušalcev. Oh koncu se je predsednik zborovanja g. Fr. Blatnik v imenu zborovalcev zahvalil g. poslancu za njegova temeljita poročila. Poslancem S. K. Z. se je izreklo popolno zaupanje. b Videm. Pred kratkim smo imeli tukaj občinske volitve. Zmagala je tudi tokrat poštena kmečka stranka. Dne 8. t. m. je bil izvoljen županom z veliko večino glasov vrli g. Miha Planine, in svetovalcem gg. Janez Bogovič, Franc Vodopivc, č. g. župnik Henrik Verk, Blaž Habinc, Gregor Pleterski in Blaž Deržanič, sami zavedni katoliški možje, ki so v resnici vneti za napredek in procvit obširne videmske občine. b Rajhenburg. Izgubili smo rožo iz Marijinfega vrta, obče spoštovano in od vseh ljubljeno Alojzijo Pohle. Težko bolezen je prenašala z mučeniško požrtvovalnostjo, Mariji se je izročilo vse, zato jo je pa tudi Marija vzela iz doline solz k sebi. Ob grobu je jokala za-njo vsa velika množica, zbrana iz cele fare, njeno nedolžno krsto so posuli žalujoči s cvetlicami. Pa ne žalujte preveč, ljubi stariši, bratje in mila sestrica, ne jokajte neutešljivo zarnjo, dragi prijatelji in znanci, v nebesih imate sedaj svojo ljubljenko med angeli. ___________ Najnovejše. Jarenina. Kmetijska zadruga v J&renini ima dne 23. junija 1912 po večernicah v Čitalnici svoj redni občni zbor, Dnevni red: Poročilo načelstva in nadzorstva, odobrenje računskega zaključka za leto 1911, poročilo o izvršeni reviziji, volitev načelstva in nadzorstva, slučajnosti. Ormož. Slov. kat. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 16. t. m., taktoj po rani maši sesta-nek v. društvenih prostorih. Vsi udje in tudi drugi dobro misleči možje in žene ste uljudno vabljeni, da gotovo pridete, Mladeniška in Dekliška zveza imata v nedeljo, to je dne 16. t. m. po večernicah svoj redni mesečni sestanek. Nastopi tudi govornik iz lenarčke in govornica iz središke župnije. Sv. Duli ha Ostrem vrhu. Dne 23. junija, na Alojzijevo nedeljo, ima naša mladina svojo cerkveno pobožnost. Po cerkvenem opravilu naj se zbere mladina v župnišfeu, kjer bo za njo primeren poučni govor ter se bosta ustanovili mladeniška in dekliška zveza kot odseka našega slovenskega katoliškega izobraževalnega društva. Mladina se uljudno vabi, da pride polnoštevilno. Državni zbor. Namestnik ministrskega predsednika, Heinold, je dne 10. junija v seji klubovih načelnikov podal izjavo vlade, da se mora taldoj po končani razpravi o službenem redu uradnikov začeti razprava o brambni predlogi, ki naj jo dovrši brambni odsek ta teden; dne 17. junija se naj začenja z drugim branjem in 25. junija bi naj bila brambna predloga sprejeta. Temu nastopu je vlado nedvomno vspod-budila hitra rešitev brambne predloge v ogrskem drž. zboru. Slišijo se glasovi, da če do 25. junija ne bo brambna predloga sprejeta in do 27. junija proračunski provizorij dovoljen, bo zbornica odgodena in bo vlada s par, 14 rešila državne potrebščine. V seji drž. zbora dne 11. junija je dr. Korošec imenom Hrvaško-slovenskega kluba izjavil, da je postopanje veČine glede zvišanja uradniških plač ostudna neodkritosrč-nost. VeČina sklepa o predlogih, katere cesar ne bo mogel potrditi, s sprejetjem te predloge bi se naložila ljudstvu le nova davčna bremena, uradnikom pa še kljub temu ne bi bilo pomagano, Slovenski poslanci so nato zapustili dvorano ter se glasovanjia niso udeležili, ker nočejo bati odgovorni za nesmiselno postopanje večine. Predloga glede uradnikov se je v včerajšnji seji sprejela. Prihodnja seja v torek, dne 18. t. m. — Poslanec dr. Benkovič je interpeliral , radi poškodb, povzročenih vsled regulacije Save in zahteval izdatno podporo, dalje je interpeliral radi preganjanja malih posestnikov v brežiškem političnem okraju z oseb' nim dohodninskim davkom. Listnica uredništva. Dopisnike prosimo kratkih, a jed natih poročil. Od številke do številke se nam nabere toliko gradiva, da pri najboljši volji ni mogoče spraviti vseh dopisov v liet. — Šmarje pri Jelšah: Hvala lepa! Smo dobili že od drugod. — Špitalič, Dramlje, Jurklošter, Parižlje, Solčava: Prihodnjič. — Križo*ci in Vučja vas: Članek vsled tujih izrazov pretežko razumljiv, sicer pa je najbolje, da se vsaka taka pritožba naslovi na višjo oblast — Dramlje: N»jbolje bo kaznevan, če ne odgovorite. — Kraberg: Pritožite s<) na glavarstvo, v listu taka pritožba malo pomaga. — Stranice: Ostalo prihodnjič. Prosimo, le večkrat kaj. Pozdrave. — Sv. Peter na Medvedovem selu: Ker smo že priobčili, oddtli Straži. — Luče, Orlavas, Od Savinje: Izročili Straži. — Radi obilice nujnega gradiva smo motali več dopisov odložiti za prihodnjič. C.) st 666 500 kron! > Vam plavam, če Vam moje sredstvo ,Rias mazilo" v treh doeh ne odpravi brez bole.'ia kurjih očes, stiskov in vkoreninjene trde kože Cena 1 lončku z jamstvenim pismom 1 K. Kemeny Kascbau I, Postfach 12/76. Ogrsko. 665 Izgubil se je letos 4. junija 16 letni Boris Wasilov. Fant ima črne la?e, črne oči in je majhne postave. Nosil je črno kapco, č:tano sukno in črne hiaöe. Fant je rodom Bul-gar. Kdor ve kaj o fantu se prosi, da naznani Juriju Pavlova, Maribor, Grajska si. 6. 677 Kmečki ljudje brez otrok in delavskih moči že znabiti stari in slabi gotovo težko gospodarijo. Pri takih želi za svoje vzeta biti mlada družina brez otrok. S*a miroljubnega življenja in imava okoli 3000 K denarja. Naslov pove upravništ-io Slov. Gosp. 664 Kovačija v prijazn-m kraja Fram, jako dobro obiskana z orodjem stanovanjem in zemljiščem se da takoj v naiem ali tudi proda. Več se iz e ;ri posestniku Franc Viher, p F.a. 663 Lepo posestvo 3/4 ure od Maribor», l^pi veliki sadonosnik, rodovitne njive, zidan hram, se po nizki ceni prod«. Vpraša se pri Jožefu Ženskar v Krčovici pri Maribora št. 43.Wientrgraben 660 Izkušen ktvaskl pomočnik za vsako delo, želi pri kovaški vdovi ali za donučegu kovača v delo stopiti. A. Novak. Zg Polskava Štaj. 662 Nove vojaške bluze iz ruskega platna se oddajo za polovično ceno. Pripravne tudi za požarno brainbo M. Gajšek, Dravska ulica 12 Maribor. 670 Iščem majerja zanesljivega s 5. delavskimi močmi. Vstcp v jeleni 1912. Zelo ugodni pogoji. Rihard Ogriseg, lastnik u-metne vrtnarje Maribor. 671 Trije vozovi za težko vožnjo, ho pa prodaj, v dobrem stanju. Proda se tudi voz-ni. škatlja z« kremen vo * priporoča svojo prvo in največjo zalogo čevljev vseh mogočih vrst, za otroke v raznih barvah in izpeljevah. Ioiam tudi veliko izber čevljev za možke in dame od najfinejših in najmodernejših do najcenejših. Čevlje prodaje tudi na obroke 647 „Kapljice za svinje". ^"rVnf16^6 Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povoljnil Gospod Janez K. piše: Prav dobro pomagalo I ki je prevzel lesno trgovino v Središču in le ta si bode po svojih močeh prizadeval, v tej stroki vsem opravičenim za-hte am zadostiti in velecenjene odjemalce % najnižjimi cenami in dobrim blagom zadovoljiti. Središče, dne 22. velikega travna 1912. Iv. Kočevar. 627 Fr. Kočevar. da je zanesljivo desinfekcijsko sredstvo v vsaki hiši potrebno. Za čiščenje ran, turov, za desinfekcijo na bolniški postelji, za edpravo slabih duhov in potnih nog, je steklenica Lysoform desinfekcijskega sredstva priznano najboljše. Se dobi z navodilom uporabo v vsaki apoteki in drožeriji po 80 v. v originalnih steklenicah. — Liso-form toalet o milo 1 K za 1 kom. Vabilo na mestna, lekarna pri o. kr. orlu Maribor, Glavni trg štev. 15. 450 rane, odprte noge, tudi pri ženskah, ozdravi v vsakem slučaju, tudi ledaj, če do zdaj še ai nič pomagalo, dr. Lisftovo mazilo, 1 lonček 2 K 50 vin. franko, če se pošlje znesek naprej, po povzetja 60 vin. več. Razpošilja Ksrl Iilek, kemik, Sternberg, Moravsko. 630 Anion Kocuvan Celje Ring-cesta št. 2 nova modna trgovina, v posojilniški hiši priporoča za lepo zgotovljene bele oblekce zgornje in spodnje za 6 do 12 letne deklice, nogavice, rokavice, solnčnike in vence. — Prodaja tudi najlepše kravate, srajce, manšete, ovratnike, svilnate robce, prave švicarske vezenine za telesno in posteljno perilo in vezane obleke, različne predtiskovine in ročna dela. Nagrobne vence. Za č. g. duhovnike ovratnike »Leo« v najboljši kakovosti. 618 Hranilnice in posojilnice na Laškem registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki ee vrši v nedeljo, dne 23. junija po prvem sv. opravilu v pivnici § 11 v Laškem. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi zaradi premalega števila zadružnikov bil občni zbor nesklepčen, vrši se pol ure pozneje to je ob 9. uri, drugi občni zbor, ki bo sklepal pri vsakem številu članov. 675 Načelstvo. Me pozabite 0 M £ m* (0 M 1 « Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manulakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini M. E. Šepec, Maribor. Grajski trg. i086a Burgpiat". ft H » i Na debelo! Na drotmo! Priča & Kramar Celje Graška in krožna ulica priporočata svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga ter velikansko izbiro birmsklh daril Cene nizke. in potrebščin 612 Postrežba točna. Nabavite si: nosilce, okovje, strešno lepenko, črpaljke, _ vodovodne cevi, štedilnike, stavbene po- trebščine, poljedeljske stroje in orodje, vozne plahte najboljše kakovosti, kose znamka „Merkur" in „Triglav", žiŠ- 473 nato mrežo in ograje, trnjevo žico in vse drugt predmete železninske stroke pri veletrgovini z Seleznino »Merkur' P. MMM* Ce"«- SH960 fcri kh „Titania" 386 Vsako kurivo porabljivo. 70 odst. kuriva še prihrani. Zastopniki se iščejo „Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja če se pri dene zato posebna priprava. „Titania-Werke", Wels 136, Zgor. Avstrijsko. Največja specialna tovarna za parilnike na Avstro-Ogrskeai. Glavno zastopstvo FranC Asen, Gradec, Mariengasse 22. — Nenavadno hiter razvoj pare. Pošilja se na poskušnjo. Tisoči že v rabi. Zahtevajte cenike. narejeni iz kovanega železa in kovlnaste pločevine, torej nepokverljivi. I I Prva južnoštaier. kamnoseška industrijska družba v Celju Nova ul.11, »raven slov« šole. Velika zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita in sienita. — Izdelovanje vseh monumentalnih in stavbenih del iz «•••&• tu- in inozemskega materijala s strojnim obratom. Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja. Najnižje cene. Kulantni plač. pogoji. Ferdo Rogač, Maribor, Fabriksgasse št. 11. priporoča svojo bogato zalogo, kakor cementne cevi vseh velikosti, plošče za tlak, dele stopnic, korite za napajanje in krmljenje prašičev, mejnike, cevi iz kamnate zmesi za stranišča itd. itd. Prevzame tudi vse vrste betonskih del, kakor tlakovanje vseh vrst, kanalizacije, izdelovanje greznic, gnojnih jam, vodovode, osuševanje mokrih zidov, napravo »teracco«-tiakov, in lesenih cementnih tlakov, kakor vsa v to stroko spadajoča dela. 586 juDSKA Hranilnica in Posojilnica v Celju pegiitpovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graška cesta 9, I. nadstr. obrestuje Hranilne vloge po 47,% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice dragih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovan je prekinilo. Daje vložnikom ca dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči račan in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga. upaduje vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. are pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov: Ljad-ka posojilnica Celje. podojuje na zemljišča po 5% do 5l/»°/oi z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertnje vknjižene dolgove pri dragih zavodih in izterjajo svojim članom njih terjatve. Prošnje in lističe za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k leke. n posoji zadruga z neomeieno zavesa. Uradni dnevi tire in so: vsako sredo in vsak petek od 8.—12. vsako nedeljo od 8.—10. are dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob nradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoldne , Uradni prostori nahajajo se v Minoritskem samostana v Ptuju * Hranilne vloge • obrestuje se po 4'/,% od 1. oziroma 16. v mesca po vložitvi m do 15. oziroma zadnjega pred dvigom. Ne-vzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na raspolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice 564 St. 118.(»60 in domaii nabiralniki. Posojila se dajejo na vknjižbo po 5—&1/it/tl na vknjižbo in poroštvo po 51/,*/«, na osebno poroštvo po 67«, na zastavo vrednostnih listin in tekodi račsn pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri dragih zavodih in zasebnikih; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno no. Q » Delniška glavnica 8 milijonov kron. Podružnica jubljanske kreditne v Celin Rezervni zaklad 800.000 kron. anke sprejema vloge na viožne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. © Vloge na tekoči račun obrestuje najkulantneje. IsJajatelj in «üoinik: Katoliéko tiskovno dnutv Odgovorni urednik: L. Kemperle. Ti»k tinMarne Cir1« t »nrlborti.