Pogrcb & raĄnaf€6ia msgr. dr. An.ona Jerovšeka. Na Vseh svetn. zjutraj je počival v pondeljek zvečer preminuli g. ravnatelj dr. Jerovšek na okusno okinčanem mrtvaškem odru v upravništvu »Slov. Gospodarja«, kjer je bila tudi njegova pisarna toliko let. Ljudske množice iz Maribora in okolice so hodile blagopokojnega kropit v celih procesijah na praznik in na vernih duš dan, ko je začel ob 2. uri popoldne mrtvaški sprevod. Sprevod v Mariboru. Ob zgoraj omenjeni uri je dospela pred tiskarno sv. Cirila duhovščina pod vodstvom škofa dr. Ivana Tomažiča, ki je tudi vodil sprevod ob asistenci stolnega kapitlja. Po blagoslovitvi krste se je poslovil od rajnega eden njegovih najboljših prijateljev in zaupnikov g. dr. Anton Korošec. V kratkih in ganljivih besedah je razlagal zbranim besede, katere je bilo tolikokrat čuti iz ust mariborskih izobražencev, obrtnikov in delavcev, ko so rabili kak nasvet ali pomoč, in govorili: »Pojdimo k dr. Jerovšeku.« Vsi pomoči in nasvetov potrebni so pri hajali k dr. Jerovšeku. Vsakega je poslušal, za vsakega je imel odprto srce in roko. Pomagal je rad, posedal je v družbi trdno stališče, katerega si je ustvaril sam z delavnostjo, duhovitostjo in žilavostjo. Kot pošten, dober in pravi duhovnik je ljubil vsakega, niJcogar ni sovražil, neznana sta mu bila maščevanje in ovaduštvo. Danes smo zopet pred njegovo hišo in govorimo: • Pojdimo k dr Jerovšeku.« Prositi gr. Tiočemo v nebesih, kamor je šel po plačilo, naj ne pozabi na naš narod. Učenik je rekel: »Narod se mi smili.« Glej, dragi Jerovšek, ta ubogi narod, ki je prihitel od daleč in od blizu, da se od tebe poslovi, in poglej vse one, ki doma žalujejo za teboj! Ti poznaš tega ubogega in od tebe Ijubljenega naroda boli, težave, nesrečo, poznaš tudi njegove vroče želje in njegovo veliko hrepenenje. Saj si ti do predv.erajšnjim z njim živel, trpel, želel in hrepenel. Prosi Boga, da dobrohotno blagoslovi našega slovenskega naroda vse dobre želje in hrepenenje. Z Bogom, dragi Jerovšek! Trajen ti ssppoommiinn!!««  Po pretresljivem govoru g. dr. Korošca, katerega bo ohranil vsak udeleženec v spominu, so zapeli mariborski pevci pod vodstvom g. stolnega kapelnika Gašpariča »Vigred se povrne ...« Po žalostinki je pričel veličasten šprevod po mariborskih ulicah. V spre vodu, kakor jih je enakih doživel Ma- ribor le malo, je bilo videti poleg ljudskih množic iz Maribora, iz okolice in od daleč, poleg številne duhovščine vse najodličnejše pokojnikove sodelavce, prijatelje ter predstavnike vseh mariborskih oblasti, zavodov, organizacij i. t. d. Na tisoče broječi sprevod se je pomikal preko mosta do naselbine o.etov jezuitov pri Magdaleni. V jezuitski kapelici je opravil prevzvišeni škof g. dr. Andrej Karlin ob krsti mrtvaške molitve. Po cerkvenem opravilu je govoril ob vhodu v kapelico škof dr. Ivan Tomažič, ki je posebno naglašal javno delovanje blagopokojnega, ki je kronal svoje dolgoletno neumorno in požrtvovalno delo z ustanovitvijo jezuitske na selbine v Mariboru. Po res iz duše govorjenih škofovih besedah so zapeli pevci žalostinko — sprevod se je pomaknil naprej po Tržaški cesti in obstal ob me-stni meji, kjer se odcepi Ptujska cesta od državne. H krsti je stopil pokojnikov dober prijatelj g. dr. Leskovar, ki je poklical zbranim v spomin veliko pokojnikovo javno delo, ki je bilo posvečeno javnemu blagru slovenskega naroda. V imenu upravnega sveta Mestne hranilnice je slavil rajnega g. Grčar, ki je posebno podčrtaval dejstvo, kako je bil rajni dr. Jerovšek čislan in upoštevan tudi v nasprotnih vrstah. Škof dr. Tomažič je še nato opravil mrtvaške molitve, pevci so zapeli, godba Onlladine je zaigrala v slovo .... Krsto s o-uplom g. dr. Jerovšeka so odpeljali proti njegovem rojstnem kraju — Slov. Bistrici, sprevod se je razšel . . . V Slov. Bistrici. Že v sredo na večer so prepeljali pokojnika v Slov. Bistrico. Dne 3. novembra predpoldne je bil položen k počitku na domačem mirodvoru, kjer že počivajo njegovi starši, brat, sestra in nečak. Iz Maribora se je pripeljalo po zad nje slovo 5 velikih avtobusov s prijatelji, sodelavci in uslužbenci zavodov, katerih vodja je bil rajni. Molitve je ob asistenci msgr. Vrežeta in prof. Kolariča iz Ptuja opravil stolni dekan g.dr. Vraber. Žalne pesmi so zapeli pevci slovenskega društva »Maribor«, Glasbene Matice mariborske, polskavskega in slovenjebistrišega pevskega zbora pod odličnim vodstvom organista Ulage. Sprevod s V _to se je nato podal iz župnišča v cerkev, kjer je imel pretresujoč poslovilni govor pokojnikov najboljši prijatelj, profesor msgr. Vreže, ki je tako pretresljivo spominjal zbrane na pokojnikove besede, s katerimi se je vsikdar poslavljal od doma: »Zdaj pa srečno in z Bogom!« Nato je bila cerkvena služba božja, ki jo je opravil stolni dekan dr. Vraber. Po končani liberi se je razvil veličasten sprevod na bližnje farno pokopališče, kjer sta še govorila zadnje slovo g. stolni dekan dr. M. Vraber in bivši dolgoletni urednik listov Cirilove tiskarne, poslanec in pokojnikov sodelavec g. Franjo Žebot. Vsi oni, ki so posodili rajnemu zadnjo pot v Mariboru in v Slov. Bistrici, se zavedajo, da bo ostal dr. Jerovšekov grob v njegovem rojstnem kraju središče in zatočišče, kamor se bodo zatekali Slovenci po tolažbo in pomoč v stiskah in nadlogah.