I Poštnina REVIJÀ-NOVE ZBOROV¿KE*GLASBE UREJUJE ZORKO PRE LOVEC 1931 LETNIK VII-iTEV-ó Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllllllllllilllllllMIllllllllllllll Mestna Hranilnica Ljubljanska LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. ima vlog nad Din 430,000.000-— Telefon št. 2016 In 2016. Poštni čekovni račun št. 10.S33. Telefon št 2*10 in 2010. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in davCno močjo. Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno. Posojila se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Uradne ure za stranke so od 8. do 121/a. ...................................................................................................................................................iiiiif iiiiiMnitintiitiir*iitmi>iitiiiiiitmiMiiMi»ii*ii>ittiiii»ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii „ZBORI" PEVSKO DRUŠTVO LJUBLJANSKI ZVON" V LJUBLJANI revija nove zborovske glasbe. Izhaja šesto leto. Letniki 1926, 1927, 1928, 1929 in 1930 se dobe vezani po Din 80'—, nevezani po Din 50 —. Naročnina za Jugoslavijo v letu 1931 Din 50-—. Partlture vseh v „ZBORIH" priobčenih skladb so pri upravi lista naprodaj po 1 dinar za 2 strani. „ZBORI" PJEVAČK0 DRUŠTVO LJUBLJANSKI ZVON" u LJUBLJANI revija nove horske glasbe. Izlazl Sestu godinu. Godišnjaci 1926, 1927,1928,1929 i 1930 dobe se vezeni po Din 80 — nevezeni po Din 50 —. Pret-plata za Jugoslaviju za godinu 1931 Din 50'—. Partiture sviju u „ZBOROVIMA" priopčenih kompozicija su u prodaji kod uprave lista uz cjenu Din V— za 2 stranici. Spoštovanim naročnikom! Zaključujemo sedmi letnik „Zborov". Naročnino za leto 1932. obnovite takoj po priloženi položnici ali po dopisnici. Pridobite „Zborom" novih naročnikov ! Pevci in pevke, pevska in prosvetna društva in knjižnice bi morale biti naročene na naš list! Naročnina Din 50*—. (Jugoslavija) Srečno novo leto! Uredništvo in uprava „ZBOROV" Stovani naručnici! Zaključujemo sedmu godinu „Zborova". Naručnino za godinu 1932. obnovite jdmah po priloženo] poštanskoj uputnici ili po dopisnoj karti. Pridobite „Zborima" novih naručnika ! Pjevači i pjevačice, pjevačka i prosvetna društva i biblioteke moraju biti sve naručene na naš list. Naručnina Din 50*— godišnje. (Jugoslavija) Sretnu novu godinu! Uredništvo i uprava „ZBOROVA" LJUBLJANA VIL LETNIK dS^k tfn ^ LIUBLIANA Številka 6. + Hj0 || MI H 1. decembra 1931 GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tisk? Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič, vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore : za kraljevino Jugoslavijo jo Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira Glasilo JPS. Hubadove župe (Ljubljana) in Ipavčeve župe (Maribor) Stev. pošincčekovnega urada 12.134 DVA JUBILEJA GLASBENE MATICE V LJUBLJANI Dne 1. decembra 1931. je poteklo 40 let, odkar je nastopil svojo službo pri «Glasbeni Matici» sedanji ravnatelj konservatorija Matej Hubad na povabilo tedanjega matičnega odbora in s posredovanjem sodnega svetnika I. P. Vencajsa, takratnega predsednika pevskega zbora Glasbene Matice. Zaeno praznuje 40letnico obstoja tudi pevski zbor naše prve muzikalne centrale, ki je tekom treh let izvedla 216 koncertov (159 pod vodstvom M. Hubada) in postala ognjišče naše domače glasbene produkcije in reprodukcije. Jubilantovo ime je v neloč- ljivi zvezi z rastjo in prospehom Glasbene Matice. Hubadovo organizatorično delo, njegovi koncertni nastopi doma in v tujini in njegovo pedagoško udejstvovanje so neizbrisno začrtali smer našega glasbenega življenja, ki jo bo še; točneje ocenila objektivna zgodovina. Obširnejši jubilantov življenjepis in njegovo dobo bomo priobčevali v prihodnjih številkah «Zborov», saj se bo Matični jubilej nadaljeval z obsežnimi koncertnimi nastopi vseh glasbenih panog zavoda vse prihodnje leto. Mirko Kunčič: Kadar moja deklica ... Kadar moja deklica v zvezdnate večere moli zame — njen smehljaj je poln otroške vere. Mrak varljive slike ji nosi iz daljine in prepleta z zarjami žalostne spomine. Kadar moja deklica misli name, sanja in kot bela lučka tli v noč pričakovanja — Jaz bolan in izgubljen hodim svoja pota, z mano gnev in črn obup: njena sladka zmota ... Dr. J os. Mantuani: Emil Hochreiter 60letnik Še brne glasovi akordov, ki jih je izzvala osemdesetletnica o. Hugolina Sattnerja —- in že se javljajo zopet drugi, rekel bi bordunski glasovi, ki pa postajajo vedno jačji in stopajo v ospredje: najtesnejši pobočnik o. Hugolina, njegov odlični učenec, pri katerem je položil temelje glasbenih naukov, vladni svetnik Emil Hochreiter postaja — peu a peu — častitljiv tudi na zunaj: kot šest-desetletnik. To sta si jako lepo uredila — mojster in učenec — lepo drug za drugim: mojster nekoliko prej, učenec kmalu za njim, da obhajata svoja jubileja. Rodil se je Hochreiter dne 27. decembra 1. 1871. v Debrecenu na Ogrskem. Oče njegov, Štefan, je bil nadgeometer v Novem mestu. Tam se je poročil s hčerko glavnega davkarja Taboure-ta. Novopo-ročenca sta odšla kmalu v Debrecen, kjer je ugledal Emil luč sveta. Mati je prinesla dete kmalu k svojim staršem v Novo mesto; tam je deček rastel in se šolal vsa leta do dovršene mature na gimnaziji 1. 1891. Že v ljudski šoli je razmerno šibki, dobro odgo-jeni deček zanimal o. Hugolina; posebno v pevski šoli na gimnaziji je vzbudil Hochreiter vso pozornost svoieü'a učitelja z izredno nadarjenostjo za glasbo. Osobito po mutaciji je postal izboren tenorist, ki ni samo sigurno zadeval, ampak se tudi ni ustrašil nobene višine v področju svojega glasu. A ni ostal samo pri petju, ampak zanimal se je tudi za druge panoge glasbene umetnosti. Priučil se je igre na klavirju, na violini, violončelu in na flavti. Pa ne morebiti neredno in površno, temveč redno in temeljito. Kot petošolec je začel skladati. Celo v javnost se je že upal: na cerkvenem koru so izvajali tedaj bogoslužno pesem, ki je ugajala vsem navzočim. Ustanovil je tudi dijaški orkester in ga vadil in vodil. Po maturi se je podal na Dunaj študirat pravo-znanstvo. Tam je prišel takoj v dober muzikaličen milieu. Zbor župne cerkve «Devet korov angelov» v notranjem mestu, ki jo običajno nazivajo «Am Hof», je sestajal v veliki meri iz svežih dijaških glasov. Da je bilo dobiti takih pevcev, so bile naložene posebne ustanove za dijake, ki so bili obvezani, da sodelujejo pri službi božji, posebno ob nedeljah in praznikih. Kapelnik v omenjeni cerkvi je bil tedaj prof. Josip Böhm, rojen Moravec in Slovencem vedno zelo naklonjen. Hochreiter se je prijavil, kapelnik ga je preizkusil in ga seveda takoj sprejel. Pod Böhmovim vodstvom je Hochreiter pel od 1891. do 1893. Prišel je v najlepše prilike, da je mogel spoznavati cerkvenoglasbeno slovstvo. Slučaj je hotel, da je bil župnik te cerkve, rojen Dunaj-čan, prijatelj glasbe, posebno dunajskih klasikov in njihovih epigonov. Prof. Böhm pa je bil njegov kontrapunkt: resnejši smeri, vdan cecilianski ideji in je gojil poleg gregorianskega korala tudi poli-fonike 16. in 17. stoletja, a seveda tudi inštrumenti-rano bogoslužno glasbo, že župniku na ljubo. Zato je bil repertoar te cerkve pravcati kaleidoskop vseh slogov od gregorianskega korala do takrat modernih skladb. Podrejenih kompozicij Böhm ni izvajal. Ni težavno misliti si, kako je vse to vplivalo na Hocli-reiterja, ki je došel iz provincialnega mesta na Kranjskem v središče staroslavne glasbene kulture. Koliko je mladi glasbenik tamkaj pridobil, kako se je uživel v snovanje raznih glasbenih razdobij praktičnim potom! Pa ne samo to. Prof. Böhm ni bil samo izboren cerkven glasbenik, ampak tudi idealno dober človek, ki je zelo rad pospeševal nadarjene mladeniče in jim bil na roko, kjer je le mogel. Ko se je obrnilo vodstvo velikega jezuitskega odgojevališča za moško mladež v Kalksburgu blizu Dunaja do profesorja Böhma, da mu nasvetuje učitelja glasbe, je mož priporočil našega Hochreiterja. — Kdor je poznal Böhma, bo vedel ceniti to priporočilo: kar je označil on za priporočila vredno, je bilo prvovrstno. Tako je prišel naš slavljenec 1. 1893. v Kalksburg kot učitel j glasbe in na tem mestu je ostal do 1. 1898. Vendar se je kaj kmalu dvignil in povzpel do tega stališča, da je dobil vodstvo celokupnega glasbenega pouka na zavodu in pomoč še drugih glasbenih učiteljev. Kakor pa je bil glasbi vdan, vendar nikdar ni izgubil izpred oči svojega eksistenčnega smotra; vedel je, da je zelo težavno in negotovo, živeti od glasbene umetnosti. Zato je študiral — poleg poučevanja in vežbanja svojih učencev v glasbi — tudi sam zase pravoznanstvo. Posečal je istodobno še dunajski konservatorij in napravil državni izpit iz petja, igre na orglah, klavirju in violini z odličnim uspehom. Tudi svoje pravoznanske študije je zaključil 1. 1898. na univerzi ter vstopil 1. 1899. pri namestništvu na Dunaju v državno politično službo. V tej je ostal 24 let. Medtem se je poročil. Soproga mu je rodila četvero otrok: tri hčerke in enega sina; obe prvi hčerki se odlikujeta v glasbi: prva virtuozinja-violinistinja, druga operna pevka (altistinja). Ko je stopil iz državne službe kot vladni svetnik, se je zonet preselil nazaj v svoj milieni Kalksburg kot glasbeni ravnatelj in ondi deluje še dandanes. Glasbo je gojil neprestano, tudi tedaj, ko je imel uradno opraviti s suhoparnimi paragrafi. Dandanes ga poučevanje ne zadržuje pri komponi-ranju: vedno novi glasbotvori, vedno duhovitejši, vedno modernejši mu prihajajo izpod peresa. V teku tega leta n. pr. je zložil novo latinsko mašo za zbor in orkester, več gradualijev in drugih «malenkosti»; razen tega je «pilil in pilil» stare skladbe, in to mu je bilo «v veselje in zadoščenje». Število njegovih kompozicij je doseglo do sedaj že 120 del; od teh je pa tiskanih samo 39; v bližnji bodočnosti jih je pričakovati 13, pozneje pa še 32; ostalo bo morebiti priobčeno pozneje. Vrsta se začenja s skladbo za slavnostni vhod, zloženo za orgle in orkester in zakl jučuje z latinsko mašo za zbor in orkester. Dasi živi Hochreiter na Dunaju, oziroma v njegovem obližju, imamo od njegove muze tudi 23 del v slovenščini: 11 cerkvenih: a) 6 evharističnih pesmi (v Premrlovi zbirki: Slava presv. evharistiji); b) 2 božični pesmi (Cerkv. Glasb. 1913); c) Blaženi, koji slušaju riječ božiu: d) Planike I.; e) Planike 11. (Marijine pesmi); f) Pet cerkvenih pesmi (v: Božji spevi, na svetlo dal V. Vodopivec); g) Osem cerkvenih pesmi (v: Gospodov dan, na svetlo dal V. Vodopivec); h) Štiri himne za procesijo sv. Rešnjega Telesa (v zvezi s p. Hugolinom Sattnerjem); i) Slovenske cerkvene pesmi (7 pesmi): k) Slovenske cerkvene pesmi (9 pesmi); 1) Lauda Sion (36 evharističnih pesmi). 12 s v e t n i h : a) Tri pesmi (Godec, Kesanje, Har-fenistka); b) Dve pesmi (Domovini, Pastirica); d Melodram: Balada o gospodu Joštu: d) Tri pesmi (Kam? Najslajša služba, Mojo srčno kri škropite); e) Pet veselih moških zborov; f) Pet mešanih zborov; g) Osem moških zborov: h) Narodni praznik, na svetlo dal Luka Kramolc (3 pesmi): i) Na Vidov dan: k) A capella-zbori (7 pesmi); 1) Opera: Vrnitev. Tz nemškega besedila prevel Jak. Bedenek; m) Valses nobles (Novi Akordi, letn. 12.). Hochreiter jeva največja dela so: oratorij: Die Geburt Christi (v treh delih); že imenovana opera «Vrnitev» (Die Heimfahrt) v enem činu; opereta «Die listige Mutz» v treh činih; «Christus», glas-benodramatična pasionska igra (opera) v treh delih; glasba za žaloigro «Johann Parricida» — šest orkestralnih komadov: kantata «Das Grab auf der Heide», za solo. moški zbor in orkester ter «Christus am Kreuze», Soloszene fiir Gesang, Violine, Orgel und Harfe. — Med velike oblike ie pač treba šteti tudi maše: v te oolaga prilično sistematično nrogra-matiko kot vodilno osnovo, n. pr. Missa «Christus Bex», ali še boli jasno v mašah po zamisli osmerih blagrov: «Beati pacifici» (nastala med svetovno vojno), «Beati mundo corde», «Beati pauperes špiritu», «Beati, qui persecutionem patiuntur», «Beati mites». Med najboljšo literaturo sodita njegovi dve maši za umrle, op. 38 in posebno op. 101, za enoglasni zbor z obligatnimi orglami. Pozabiti ne smemo njegove pedagoške literature, ki pa ne nosi na čelu odioznega žiga «Šola»; tako: «Klavierstücke: O du selige Jugendzeit», ki obsegajo štiri zvezke, op. 48 (lahki komadi), op. 49 (isto-tako), op. 50 (za srednjo stopnjo) in op. 52 (za srednjo stopnjo, višji oddelek). Približno takega vzgojnega značaja je tudi njegova pesmarica: «Neues Gesangbuch fiir Kirche, Schule und Haus»; ta obsega 200 izvirnih pesmi za petje s spremijeva-njem orgel, harmonija ali klavirja. Pred nami je bogato glasbeno delo našega šest-desetletnika, ki je zasidran izven naše domovine. Od njegove glasbeno-umetniške nadarjenosti in delovne sile ima na jveč prida in užitka njegova nadomestna domovina; to je umevno. A to, da je prodrlo umetniško delo našega moža med veliko množico drugih veljakov v velemestu s staro in slovito zgodovino na glasbenem poprišču, to nas mora navdajati z zadovoljstvom in ponosom, zaeno pa vzbujati tudi hvaležnost do reprezentanta naše glasbene kulture izven domovine. Hochreiter je zdaj v «najboljših letih». Ne čuti prav nič svojih šest križev. S tem nam je dano tipanje, da dobimo od njega še marsikak umetniški dar v svojem jeziku po besedilu in v svoji čuvstve-nosti po glasbi. V to mu želimo iskreno iz vse bratske duše, da ga Bog ohrani i nadalje čvrstega, čilega in dela zmožnega. Vivat! Naši skladatelji Adolf Gröbming je bil rojen dne 6. januarja 1891. v Trstu. Obiskoval je naprej državno realko v Trstu (1902—1906), nato pa do leta 1910. učiteljišče v Kopru in Gorici. Po maturi je služboval od leta 1910. do leta 1913. na mestni ljudski šoli pri Sv. Ivanu (v bližini Trsta) in obenem študiral glasbo (gosli, klavir in kompozicijo) na Tržaškem glasbenem konservatori ju (Conservatorio Musicale di Trieste). Radi poziva k vojakom je študije nadalie-val šele leta 1919. na konservatori ju Glasbene Matice v Ljubljani, kjer je leta 1922. napravil z odliko državni izpit iz vijoline, klavirja in petja. Od leta 1922. do 1 °2^ je služboval na Glasbeni Matici, od leta 1923. dalie pa poučuie glasbo na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani. Udejstvoval se je po večini kot glasbeni pedagog in pevovodja ter pisal tudi ocene in strokovne članke v razne slovenske dnevnike in revije. Tzdal je: 1 mešani zbor v N. A. (1912), Osnovne pojme iz glasbene teorije (1924), V'ol'nsko šnlo 7i učiteljišča. I zv. (iQ'My N^rodie pesmi za srednji glas in gitaro (1924), Gitarsko šolo (1925). Violinsko Solo. II. zv. 0926) in Gitarsko Solo za začetnike (1931). Leta 1926. ie ureieval revijo «Tnmburaš» od leta 1928. pa izhajajo v «Cerkvenem Glasbeniku» njegovi izborni članki o fiziologiji in fonetiki. Sedai sestavlja v družbi z Iv. Lesico Slo-vensko-srbsko-hrvatski slovar, ki bo obsegal med drugim v transkripci ji slovenski kniižno izreko. Kot pevovodja delu je že nad osem let pri pevskem zboru «Graf'ka» in v zadniem času tudi pri zboru «Krale'vo-Trnovo». y čezdolie širšem krogu sotrudnikov «Zborov» najlepše pozdravljen! Opera Po Vitezslav Novakovi «L a t e r n i» nam je naša opera z vso vnemo in ambicijo servirala dve operi tako zvanega sodobnega stila in s tem ustregla le nekaj za sodobno operno muziko navdušenim ljudem, publiko je pa z vprizoritvijo odvrnila od gledališča. Obe stvari sta problematični. Saj ne rečemo, da nimajo duhovitih glasbenih domislekov, frapant-nih harmoničnih kombinacij, originalnih inscenančnih možnosti, vendar obe deli, dasi izvrstno naštudirani, tudi izvrstno izvajani, nista mogli pri poslušalcih — razen peščice glasbenikov in kritikov najti globljega odmeva. Dirigent Niko Štritof se je bil za noviteti zelo toplo zavzel in je žel zato z vsem ansamblom vred najtoplejše priznanje v sodbi o delih precej oddeljenega občinstva. Če bo te vrste sodobna muzika zmagala, je vprašanje bodočnosti. Wagner, Verdi, Puccini in še marsikdo drugi izmed opernih skladateljev bodo živeli s svojimi opernimi deli dolgo, česar pa Wei-lovim in Delcannoajevim ne bi bilo mogoče prerokovati. Glasbene zanimivosti, ki so pač zrastle na novih potih. Druga premiera letošnje operne sezone je bilo domače delo znanega srbskega skladatelja, večkratnega opernega ravnatelja Petra Konjoviča «K o š t a n a». Tstega skladatelja opera «V i 1 i 11 v e o», pozneje prekrščena v «M iloševo ženitb o», je že takrat vzbudila pozornost glasbenega sveta. V «Koštani» pa je skladatelj zaradi pristnega narodnega sižeja drame Bore Stankovica našel pot v bogato zakladnico srbskega narodnega folklora. Kot je pokojni Janaček pri Čehih v svojih opernih delih naslanjal glasbo na ljudsko govorico, tako se je Konjovic v «Koštani» predvsem naslanjal na srbsko narodno govorico. Pri irberi libreta je imel srečno roko. «Koštana» je po melodiki in harmoniki pristno iužno^rbska glasbena ustvaritev. 7,a vnri-zoritev so z nemalo brigo poskrbeli ravnateli Polič kot dirigent, k lepemu uspehu je mnogo pripomogla koreografija Margarete Fromanove, inscenator TJ 1 j a n i š č e v pa je dal operi izvrstno opremo. Zlata G j u n g j e n a c, Primožič, Rumpel, Kogejeva, Španova, Gosti č, Golob-Brnotova in Ribičeva so svoie naporne vloge absolvirnli z veliko ambicijo. Usoeh «Koštane» je bil v naši operi uspeh jugoslovanske narodne glasbe. Kot atrakcijo za novo sezono so dali na repertoar po vsem svetu znano opereto «Viktorija in njen h u z a r». Madžarski skladatelj Pavel Abraham, komponist resnega glasbenega znanja, je zastavil svoje pero v prid lahki operetni muzi. Napisal je nekaj vžigajočih šlagerjev, ki so zmešali publiko vseh operetnih gledališč. O vsebini operete ni vredno pisati besed. Abrahamova glasba pa čudovi+o voliva na ljudi in gotovo je že danes samo z opereto «Vik+orija in njen huzar» zaslužil skladatelj težke denarje. Kalmânovo «Grofico Marico» je skoro izpodrinil z vseh odrov. Opereto je izvrstno naštudiral dr. Danilo Š v a r a, Tosin Povhe dobro izrežiral, plesni mojster G o 1 o v i n balet vzorno pripravil. šef garderobijer poskrbel za pestre noše. tako. da je vprizoritev nudila leno zaokroženost. Sodelovali so: Štefka P o 1 i č e v a. Drago Zupan. Nuška Španova, .Tosin G o -stič, Janko in Peče k. Vsi solisti in solistke so nrejeli mnogo rož in želi živahne aolavze razprodane hiše. Upamo, da si bo prazna gledališka blagaina z Abrahamovo opereto pridobila zadostnih denarnih sredstev za vzdrževanje našega hrama modric. Gledališče je napolnila tudi opera «Ž i d o v k a», ki jo odlikujejo krasna melodika, lepe arije, mogočni skupni nastopi, blesteč orkester. Zaslugo za lep uspeh opere imata G j u n -gjenacova in novi tenor 1 v i č. O nastopih naše odlične primadone, pevke in igralke G jung jenac-Gavellove skoro res ni treba pisati pohvalnih besedi. Vzorna je vsepovsod in le škoda, če bi tako moč naše gledališče izgubilo. Novi tenor T v i č se je uspešno uvedel. Njegova deklamacija je še pomanjkljiva, glas ima pa prijeten in upamo, da bo v pevskem oziru pa tudi v igralskem hitro napredoval. Kardinala je pel in igral Rumpel, princa B a n o v e c, princeso izredno pridna Ribičeva in Ruggiera Janko. Opereta pa je prinesla še Leharjevo opereto «D e ž e 1 a smehljaja». Dobra vsebina, naravno dejanje, ki pač zahteva operetno eleganco, z lepo nepremoderno glasbo po- meni obogatitev našega operetnega repertoarja. B a novec, Poličeva, Ribičeva, Peče k, Simončič, Zupan in posebno Golovin so prejeli za svoje uspešne nastope šopke in jih je publika po vsakem dejanju navdušeno klicala pred zastor. «Deželo smehljaja» je vestno naštudiral in temperamentno dirigiral kapelnik N e f f a t. Gostje v naši operi. V opereti «Viktorija in njen huzar» je v vlogi sobarice Riketke debutirala Anta Kovačičeva s takim uspehom, da je kritika izrazila željo, naj bi jo uprava narodnega gledališča angažirala kot operetno subreto. Debu-tantka živahno igra in pleše, solopetje pa se bo šla učit v inozemstvo. — Gostoval je še priljubljeni basist Josip K r i -ž a j v «Aidi» in Vilfan-Kunčeva, kojih gostovanje je publika živahno pozdravila. Tudi debut Golob-Berno-t o v e v «Snegoročki» je pokazal pevkine lepe sposobnosti. Opera namerava proslaviti stoletnico rojstva hrvatskega skladatelja Ivana pl. Zajca z njegovim najpopularnejšim delom opero Nikola Šubič Zrinski. Iz naših organizacij in društev PRVI SLOVENSKI GLASBENI FESTIVAL. Glasbena Matica ljubljanska praznuje meseca majnika 1932. 60letnico svojega obstoja in 50letnico delovanja šole Glasbene Matice. Matični pevski zbor sam je praznoval svojo ■iOletnico pravkar in obenem proslavil tudi 40 let neumornega dela ravnatelja Mateja Hubada pri Glasbeni Matici. Proslava Glasbene Matice se bo vršila v zelo širokem obsegu, kakor je to potrebno za poudarek naše glasbene kulture, pa tudi za delo Glasbene Matice, ki je za razvoj te kulture vsekakor zelo pomembno. V dneh od 12. do 16. maja se bo zato vršil v Ljubljani prvi slovenski glasbeni festival, na katerem se bodo izvajale izkl jučno slovenske skladbe in katerega se bodo udeležili razni slovanski glasbeni kritiki, skladatelji itd. Razpored koncertov je nekako naslednji: 12. maja: komorni večer (godalni kvartet); 13. maja: simfonični koncert; 14. maja: slovenska opera; 15. maja, dopoldne: cerkveni koncert v Frančiškanski cerkvi; popoldne: nastop pevskih zborov gostov; 16. maja, dopoldne: slavnostni občni zbor Glasbene Matice, zatem odkritje spomenikov šestim jugoslovenskim skladateljem v Matičnem parku ob Vegovi ulici; popoldne: tekmovanje slovenskih pritrkovalcev in tekmovanje zborov dravske banovine, to je Ipavčeve in Hu-bndove župe ter zborov gostov, včlanjenih v Južnosloven-skem pevačkem savezu. Glavni principi tekmovanja so: vsak zbor nastopi s poljubno izbrano skladbo, ki jo mora peti na pamet. Z isto skladbo mora nastopiti prijavljeni zbor že pri župnem koncertu, ki se bo vršil meseca aprila 1932. v Ljubljani, odnosno v Mariboru. Zbori, ki so dobili pri župnem koncertu I., II. in III. oceno, nastopijo potem pri tekmi dne 16. maja. Zato je za vse zbore, ki se mislijo udeležiti tekme ob festivalu, neobhodno potrebno, da se udeleže že predtekme na župnih koncertih. Župni koncert bo strogo v obliki pravega koncerta. Komisija, ki bo ocenjevala, ne bo to delala na posebno viden način. Za boljšo oceno so odločilni: lep nastop in odstop, disciplina v zboru, čista intona-cija, ki se kontrolira tudi ob koncu pete skladbe, muzikalno podavanje in interpretacija kakor tudi moč zbora. Zato na stop ni odvisen od števila, temveč v prvi vrsti od izvajanja. Vse podrobnosti bodo objavljene v prihodnji številki «Zborov». Danes pa opozarjamo društva, da se vestno pripravljajo za ta reprezentativni nastop. Iz uprave Hubadove župe JPS. Pevski zbor Glasbene Matice neumorno študira obsežni spored za prvi koncert v okviru slavnostnih prireditev ob 60letnici Glasbene Matice. Združeni ljubljanski moški zbori so tudi letos na praznik Vseh svetnikov zapeli na pokopališču pri Sv. Križu po opravljenih cerkvenih molitvah dve nagrobnici, nato pa so še peli pri svečanosti ob vojaških grobovih. Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» je sodelovalo na zahvalni slavnostni prireditvi dobrotnikom «Tabora» (15. novembra 1.1.). Pelo je v Prelovčevi priredbi narodno «Ko so fantje proti vasi šli», Adamičevo «Zabučale gore» v mešanem zboru, v moškem pa Knahlovoi «Slovan» in F. S. Vilharja «Slovenec, Srb, Hrvat». Podoknica nestorju naših skladateljev. Združeni pevski zbori in železničarska godba «Sloga» so priredili nestorju slovenskih skladateljev patru Hugolinu Sattnerju ob priliki 80letnice njegovega rojstva podoknico na Marijinem trgu pred cerkvijo Marijinega oznanjenja, kjer se je zbrala velika množica jubilantovih čestilcev. Ob 20.15 je prikorakala po Miklošičevi cesti godba «Sloge», za njo pa pevci. Ves sprevod se je ustavil na Marijinem trgu, kjer so godbeniki stopili v krog, pevci se pa zbrali okrog pevovodje Zorka Prelovca. «Sloga» je pod vodstvom Herija Svetla zaigrala veselo koračnico, nakar so pevci pod Prelovčevim vodstvom zapeli «Pogled v nedolžno oko». Ko so utihnili zadnji akordi, se je znova oglasila godba, nato pa odšla večja deputacija pevcev in delegatov posameznih pevskih društev pod vodstvom predsednika Hubadove pevske župe dr. Šviglja v drugo nadstropje, kjer je bil jubilant v družbi svojih sobratov. Doktor Švigelj je jubilantu v imenu vseh pevcev, pevskih zborov in v imenu vse glasbo ljubeče slovenske mladine najprisrčneje čestital k 80letnici in izrazil željo, naj bi skladatelj še dolgo in čvrsto deloval v prospeh slovenske glasbe in nam ustvaril še novih del. Vidno ginjen se je pater Sattner zahvalil za čestitke in izjavil, da mu je v največje veselje to, da je njegova glasba zadela slovensko dušo. «Gotovo se bo Prelovec smejal,» je pripomnil, «če mu povem, da sem zopet skompo-niral dve mladinski pesmi.» Zorko Prelovec je nato odgovoril, da ga to srčno veseli in da si želi še novih njegovih del. Zatem so po vrsti čestitali jubilantu zastopniki vseh ljubljanskih pevskih društev, podpredsednik «Ljubljanskega Zvona» Matul je pa skladatelju v imenu društva izročil društveno sliko, za kar se je jubilant prisrčno zahvalil. Pevci so se od jubilanta prisrčno poslovili in pred cerkvijo še zapeli peisem «Na planine», s čimer je bila prisrčna podoknica zaključena. Sattnerjeva proslava. V nedeljo 29. t. m. je Pevska zveza priredila v «Unionu» proslavo osemdesetletnice našega priljubljenega in zaslužnega skladatelja-staroste, p. Hugolina Sattnerja. Kljub neugodnemu vremenu se je prireditve udeležilo lepo število čestilcev Sattnerjeve umetnosti in tako pokazalo, kakšno ljubezen uživa jubilant pri nas vsesplošno. Koj ko je stopil v dvorano, mu je zadonel v pozdrav buren aplavz. Zopet so donele v unionski dvorani ljubeznive melodije našega p. Sattnerja, to pot že v počast njegovega osmega križa; naša agilna Pevska zveza je zbrala z dežele impo-zantno število — tri sto petdeset — svežih grl, ki so mu zapela. Čuli smo štiri njegove priljubljene zbore, na čelu jim «Pozimi iz šole», potem dramatično Jeftejevo prisego, pri kateri je sodeloval pomnožen orkester Dravske divizije in za konec in krono še krasen odlomek iz «Vnebovzetja». Kaj bi še povedali o Sattnerjevi glasbi? Doživela je že sto uspehov, vsesplošno je priznana, vsi jo ljubimo in poznamo, oni razgibani prvenec klasičnih proporcij Jeftejeve prisege, ne-dosežno liriko Assumptia ... z eno besedo: glasba je še vedno sveža in bo takšna trajno vredna ostala. Ljubezen in umerjena lepota vejeta iz nje in daleč je od svetne gonje za senzacijami, zato pa je tembolj notranja in vredna. Pohvalno je omeniti naše podeželske pevce, ki so svojo nalogo pod vodstvom izvrstnega organizatorja in pevovodje Bajuka prav lepo izvršili. Ni bila malenkost, tako različne zbore uravnovesiti v enoto in jih v mogoče eni sami skušnji stopiti v brezhibno celoto. Zlasti je pohvaliti tudi solista iz Jeftejeve prisege, P. K. Kolba, ki je žel za svoje občuteno petje navdušen aplavz. Pred koncem programa so jubilantu poklonili vence, šopke in mu čestitali s kratkimi nagovori zastopniki Pevske zveze, Prosvetne zveze, Ženske krščanske zveze, Hubadove župe, Slomškove župe, pevskega društva «Tabor», zastopniki organistov, zastopnik mesta prof. Jarc, odposlanec iz rojstnega mesta Novega mesta L. Puš i. dr. Proslave se je udeležil tudi knezoškof dr. Rozman, mnogo redovnikov in svetnih duhovnikov, mnogo glasbenikov s cerkvenega in svetnega polja. — Jubilant naj sprejme tudi naše iskrene čestitke in naj ga nam Bog v korist naše lepe glasbe ohrani še mnoga leta! Častni večer Glasbene Matice. Na večer pred 1. decembrom je priredil glavni odbor Glasbene Matice v novo preurejeni pevski dvorani družabni večer, na katerem je hotel počastiti 40letnicodelovanjasvojega prezasluženega pevovodje gospoda Mateja Hubada ter 40letnico obstoja svojega zbora v obliki, kakršno ima ta naš prvi pevski zbor danes. Glavni odbor je na prijateljski večer povabil razen Mateja Hubada in vseh svojih častnih članov tudi še vse one delavce Glasbene Matice, ki so pred 40 leti v nji delovali. Vabilu so se odzvali še čvrsti in vztrajni Maier, Alojzij in Maks Lilleg, Josip Kosem, Anton Dečman in dame dr. Gregoričeva, prva predsednica ženskega zbora, Zamidova, Ferjančičeva, ki je še danes po 40 letih članica pevskega zbora, in Katinka Furlanova, več iz te stare, kremenite garde pa je poslalo pismene pozdrave in opravičila. Vprav pred 40 leti, t. j. 30. novembra 1891., se je tedanji absolvent dunajskega konservatorija, mladi Matej Hubad na nujno povabilo Glasbene Matice pripeljal v Ljubljano ter 1. decembra nastopil svoje mesto kot vodja glasbene šole in dirigent moškega pevskega zbora Glasbene Matice, ki je bil ustanovljen 18. januarja 1891., mešani pa 15. novembra istega leta. — V krasno prenovljeni pevski dvorani so se zbrali najodličnejši domači glasbeni delavci v prazničnem razpoloženju. Uvodno besedo je povzel predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar, ki je pozdravil vse navzoče, obrazložil pomen večera in tako M. Hubadu kot pevskemu zboru čestital k častitljivi štiridesetletnici. V znak počaščenja svojega najodličnejšega moža, čigar glas-beno-kulturno delo je dalo našemu glasbenemu pokretu odločilno smer in zdravo bodočnost, je glavni odbor sklenil imenovati pevsko dvorano za vse čase Hubadovo pevsko dvorano, kar je potrdil tudi z umetniško izvršenim napisom. V daljšem govoru je nato opisal delovanje najbolj zaslužnega moža Glasbene Matice Mateja Hubada, predsednik pevskega zbora Silvin Pečenko ter odkril doprsni mramornati kip Mateja Hubada. Kip je krasno delo kiparja Lojzeta Do-linarja. Razumljivo je, da je po tem svečanem aktu planila vsa dvorana v neskončen aplavz in do solz ginjeni pevski oče Hubad od ganotja ni mogel spregovoriti besede. Nato sta obema jubilantoma čestitala predsednikOrkestralnega društva Glasbene Matice dr. Ivan Karlin, v imenu Hubadove pevske Župe pa dr. Anton švigelj. Tajnik Glasbene Matice Karel Mah-kota je podal v markantnih potezah historijat Ilubadovega in zborovskega dela v dobi 40 let, v imenu stare pevske garde so nadalje še govorili Maks Lilleg, šolski nadzornik Rape, Peruzzi in naposled je seveda mladeniško razigran vzbujal spomine in se zahvaljeval sam Matej Hubad. Po svečanem delu večera se je oglasila ubrana pesem in pričela se je v novi Hubadovi pevski dvorani živahna zabava. Prenovitev dvorane je bila nujna posledica prenovitve zunanje fasade hiše Glasbene Matice. Načrt za prenovljeno dvorano je napravil inženjer in arhitekt Platnar, član Orkestralnega društva Glasbene Matice. Dvorana ima nove stropne električne luči, ob stenah moderen leseni opaž s črnimi kandelabri. Nad opažem so v dekorativnih okvirjih imena najzaslužnejših jugoslovanskih komponistov, kraljeva in Hubadova soha. Delo so izvršili domači obrtniki. Čestitkam glavnega odbora prezaslužnima jubilantoma se gotovo najsrčneje pridružuje vsa naša glasbo ljubeča javnost. S. N. Pevsko društvo «Zvon» v Trbovljah priredi 8. decembra 1.1. v Sokolskem domu koncert. Na sporedu so nastopi mladinskega zbora Trbovlje-Vode ter društvenega moškega in mešanega zbora. Med skladatelji je najbolj zastopan Emil Adamič. Delavsko prosvetno društvo «Tabor» v Ljubljani se bo občinstvu prvič predstavilo s svečano akademijo ob priliki 251etnice smrti pesnika Simona Gregorčiča dne 13. decembra 1.1. v veliki dvorani hotela Uniona. Na sporedu so recitacije, samospevi s klavirjem, govor, orkestralne točke Narodnega železničarskega glasbenega društva «Sloge» in zbori. Glavna točka je patra H. Sattnerja «O nevihti» za zbor z orkestrom. Želimo najmlajšemu ljubljanskemu zboru k prvemu nastopu najlepši uspeh! Narodno železničarsko glasbeno društvo «Sloga» je v okviru svojih posrečenih koncertnih prireditev angažiralo za komorni koncert violinista Karla R u n 1 a in konserva torij-skega profesorja Janka Ravnika, ki sta svirala Iliindla (sonato v F), Bacha (koncert v A), Debussyjeve «Minstreis», Ravelovo «Habanero» in Wieniavskega «Scherzo-Tarantell»». Obai umetnika sta za svoja izvajanja žela najprisrčnejše odobravanje. Turneia ženskega zbora UPZ. Novoustanovljeni ženski nevski zbor UPZ bo koncertiral dne 6. decembra 1.1. v Kar-lovcu, dne 7. v Petrinju, dne 8. v Črnomlju (popoldne) in še isti večer v Novem mestu. Pod vodstvom svojega pevovodje prof. Srečka K u m a r j a bo izva jal bisere naše mladinske pevske literature skladateljev Adamiča, Kogoja, Lajovica, Milojeviča, Grgoševiča, Krstiča in Štolcerja-Slavenskega. Akademsko nevačko društvo Obilic v Beogradu ie konoer-tiralo ob priliki svoje slave dne 21. novembra 1.1. v veliki dvorani nove univerze pod vodstvom svojega pevovodje, opernega dirigenta Lovra M a tačic a. Pelo je skladbe Ma-rinkoviča, Hektoroviča, Mokranjca in Lajovica. Novosti Jubilate Deo! Advenfne in božične pesmi za moški zbor. Uredil Vinko Vod o pivec. Samozaložba. Gorica 1931. Prodaja se v Katoliški knjigarni v Gorici (Libreria Cattolica, Gorizia). Cena partituri 4 lire. Štiri adventne in osem božičnih pesmi. Prispevali so sam urednik 4, Tvan Laharnar 2, Emil Komel 3, Lojze Bratuš 3 pesmi. Plodovitost znanih goriških skladateljev ie zavidanja vredna: njihov vodja, popularni glasbenik Vodooivec, pošilja zbirko za zbirko cerkvenih skladb v svet, da saj tamošnji moški zbori morejo peti pri bogoslužju v svojem materinem jeziku. Lepo kulturno delo! Breda Šček: XX Tantum ergo. Ad Ouatuor voces inaemiales. Goritiae 1931. Venumdatur in «Libreria eattilica. Gorizia — Italia». Tyois tvpographiae catholicae Goritiae. Cena partituri 6 lir. Na drugem mestu poroča naš tržaški dopisnik o uspelem skladateljskem udejstvovanm nadariene Brede Šče-kove. Teh 20 Tantumergov priča o skladateljskih zmožnostih omenjene avtorice. Breda Šček: Dva samospeva in Mala suita za orkester na lok. Na Tartinijevem konservatoriiu v Trs+n je Breda Šček pela koncem juniia dva svoia samospeva. Dne 27. iuniia je pa orkester omenjenega zavoda izvajal njeno «Malo suito», težišče vsega programa tedanjega večera. Suita sestoii iz šestih delov, od katerih so se izvajali štirje: «Pastorale», «Tntermezzo», «Sarabanda» in «Mareia». — Past orale. Kai bo to Grie.gova «Morgenstinrmung» iz Peer Gvnta? — Ne! Je tudi iutrnie razpoloženje, ali ni več tako svetlo in ia«no — s naičolnnom tihe o+ožnosti ie zastarelo . . . Troglasno povzema to glasovi zanoredoma glavno misel, ki se leno ra-rviia dalie tudi ob nastopu prihodnjih glasov. Prvič s sordinom, ob ponavljanju brez sordin. — Intermezzo je po značaju čisto drugačen. Tisti nreorosti motiv instrumentalne nature v "U taktu nas hoče boli z gesto kot z zgovornostjo spraviti v drugo smer. Pevskega nima na sebi nič. silno zanimiv ie r>a r>o zgradbi, ker "o stavki in polstavki neprestano polni vrinjenih in izpuščenih tnk+ov. da tvori io tak+ove tri-ole in kvin+ole namesto pravilnih štirih in štirih taktov za stavek. — S a r a b a n d a je zonet miren, o+ožen spev. zrasel i? narodne in cerkvene pesmi, v mejah klasičnega slo"a. — Mareia (koračnica), pol resen, pol karikiran stavpk. ki ne-ho+e spominja na karikature Stravinskega. — Ivan Grbec (Trst). Karln Adamič: Štel'» Mnftina. 12 Mariiinih pesmi za mešan; zbor, solo in orgle. Cena partituri 20 Din, glasovom po 6 Din. Zhirka 33 laganih preludija za orgulje ili harmonij. Cena 20 Din. Gore srca! 10 laganih crkvenih pjesama za mješoviti zbor. Cena partituri 20 Din. Hrvatska misa na čast sv. Josipa za miešovifi zbor. Cena partituri 10 Din, glasovom po 3 Din. Skladatelj nam teh izdaj ni poslal v oceno. Da so izšle, smo brali v «Slovencu». P. H. Sattner: «Božičnice», za samospev, mešani zbor in orgle zložil in Božjemu detetu poklonil —. IT. izda ja. Založila Jugoslovanska knjigarna, litografirala Čemažar in drug. Cena partituri 20 Din, glasovom po 4 Din. — Druga izdaja teh božičnih pesmi sama dokazuje njihovo priljubljenost na naših cerkvenih korih. P. H. Sattner: Mladinske pesmi za zbor s klavirjem. Ponatis iz «Zborov». Pri upravi «Zborov» so naprodaj tudi posamezni glasovi za sopran in alt (brez klavirja), na 4 straneh za ceno 2 Din, na kar opozarjamo šolska vodstva. Dva lahka moška zbora. Z. Prelovec : O, da je roža moje srce (z baritonskim solom) in Le enkrat še... Cena vsaki pesmi, prvi kupljeni partituri 5 Din, nadaljnjim I Din 50 p. Starši! Kupite svoji klavirski mladini Deset povesti Vasilija Mirka. Izšle so v založbi pevskega društva «Ljubljanskega Zvona», naprodaj so pa v vseh večjih knjigarnah. Razno Oton Pelan—?51etnik. Nestor slovenskih pevcev Oton Pelan. upokojeni blagajniški ravnatelj OUZD v Ljubljani, je slavil 28. novembra 1.1. 751etnico roistva. Je Ljubljančan od nog do glave, ponosen na svoje rodno mesto, katerega napredek zasleduje z največjim zanimanjem. Ta velezaslužni slovenski pevec se je prav do poslednjih let udejstvoval v našem pevskem življenju. Kot deček je vstopil v frančiškanski zbor, ki je imel takrat «opraniste in altiste dečke, tenorji in basi pa so bili naiodlične jši ljubljanski pevci. Že leta 1875. pa je stopil v Čitalniški pevski zbor ter mu ostal zvest do njegovega razida pozimi leta 1890. V Čitalniškem zboru je bil najvestnejši pevec, duša zbora, njegov poslednji tajnik in blagajnik. Preostalo zborovo premoženje je izročil takrat Ciril-Metodovi družbi in dolgo časa se ni mogel potolažiti, ker je zbor prenehal. Leta 1896. je vstopil v pevski zbor Glasbene Matice, v katerem ni zamudil do poslednjih let prav nobene pevske vaje. Pelana kot pevca je poznala vsa Slovenija. V mladih letih je potoval z zborom Čitalnice na razne narodne slavnorii. pozneje pa se je udejstvoval kot drugi tenorist znamenitega slovenskega kvarteta «Tliriia» (Pavšek Tosin. Pelan Oton. I.illeg Alojzij, Dečman Anton), ki je priredil celo vrs+o pevskih koncertov od skrajne naše severne točke pa do Trsta, kjer je večkrat sodeloval pri raznih svečanostnili prireditvah tamošnie Narodne čitalnice, kjer ie bil zooet najbolj discipliniran član zbora. Pokoril se je vsakemu ukrepu in nobena stvar ga ni zmo+ila, da ne bi izvršil dolžnosti kot pevec. Pri skuonih nas+onih zadnjih let je bil prav tinična poiava v krogu mladih tovarišev. Kot človeka ga dičijo nailepše lastnos+i Skromen je. pa tudi izredno liubezniv. Nikdar in nikoli ni kazal nejevolje, vselej se je uklonil skupni stvari. Zato ga vsi številni slovenski pevei in drugi izredno spoštuiejo ter imaio danes lr- eno iskreno želio. da ga obrabi Bog v zdravju in zadovoljstvu do skrainih meia človeškega živlienja. Ceriliiansko dm^tvo za stolno župnijo v Mariboru je pro-slovilo letos 251etnico svoiega obs+oja s koncer+om. na katerem ie rvevovodia Tanez Ev. Oašparič s svojim cerkvenim pevskim zborom izvajal Rossiniipvo Stabat mater, za soli. mešani zbor in orkester. Med solisti se je naibolj odlikovala Pavla Lovšetova, usoešno se je uveliavila me^zo-sonranistka T.ida Vedralova. v tenorski nartiii Avgust Ž i v k o. v bari+onski. oziroma basovski baritonist Fran N e r a 1 i č. Sodeloval ie oiačeni voiaški orkester. Koncert je o«tavil v poslušalcih na ¡lepši vtisk. Juffoslovensko operno literaturo ie obogatil z novo. izvirno narodno ooero znani hrvatski skladatelj Takov G o t o v a c. Že lani je imela «Morana», komoonirana na tekst Ahmeta Muradbcoviča velik uspeh v Brnu. letos pa so jo še z več-iim uspehom v razprodanih hišah ponovno vorizarjali v Zagrebu in nadejamo se. da jo bo tudi ljubljanska ooera uvrstila v svoj repertoar. Obema avtorjema k uspehu iskreno čestitamo! Hrvatski violinski viriuoz Zlntkn Palokovič žanje za svojo moistrsko igro lavorike no Avstraliji. Opozarjamo pevovodje na članke J. E. Gašpariča: «Sestava vzornih sporedov», ki izhajajo v «Pevcu». Koncert mladinskega zbora iz Trbovelj-V od. Mnogo smo že doživeli nasiopov mladinskih in šolskih zborov, ker vemo, da se — n© po zaslugi urnih redov in skromno dodeljenih uric — petje na naših šolali goji smotreno, saj so nam pevski profesorji in uciielji porok za to. Vendar pa nas je nastop tega mladinskega, nad 1U0 glavic broje-^ega zbora, ki smo ga obču-. ovali ze na slavnosti «Lipe» v Liliji, izredno prijetno presenetil. i>jegov pevovodja, u^nelj Avgust Šuligoj je znal to siromašno trboveljsko rudarsko deco pridobiti za resen, temeljit študij, vdahnil ji je ljubezen do naše lepe pesmi in je z nemalim trudom postavil na oder mladinski zbor, katerega izvajanju umetnih iii narodnih pesmi a capella in s spremljevanjem klavirja se je nabito polna unionska dvorana upravičeno čudila. Ne da bi se spuščali v ocenjevanje prednašanja in ne da bi iskali malenkostnih pogreškov, ki so pri petju mladine neizogibni, lahko z mirnim srcem ugotovimo, da je mladinski zbor šole Trbovlje-Vode naj-krasnejši dokaz, kaj zmore vešč pevovodja v slogi z učiteljskim zborom in ravnateljstvom doseči v pevskem oziru. Postavimo jih kot zgled vsem našim šolskim zavodom! — Dne 23. novembra 1.1. je ta nadobudni mladinski zbor koncertiral z enakim uspehom v Celju. Pregled St. Mokranjčevih glasbenih del po kronološkem redu je objavil v septembrski in oktobrski številki list «Jugo-slavenski autor», glasilo Autor-Centrale za avtorska prava in Udruženja Jugoslavenskih Muzičara, ki imata sedaj svoj sedež od 1. decembra 1.1. v Beogradu, Čike Ljubine 15. Autor-ska prava za vso državo zastopa odslej edino Autor-Centrala, na kar opozarjamo vse cenjene člane organizacije UJMA. P. H. Sattnerjev cerkveni pevski zbor je proslavil 80letnico rojstva svojega vodje s spominskim večerom v srebrni dvorani hotela Uniona, ki so se ga udeležili tudi predstojniki frančiškanske provincije in župnije. Cerkveni pevski zbor je jubilanta presenetil s petjem njegovih štirih mladinskih pesmi, ki so jih v zadnjem zvezku objavili «Zbori». Dijaški pevski zbor prof. Schweiger ja v Mariboru je nastopil na samostojnem koncertu z novo narodno pesmijo. Mlada, sveža grla so obsolvirala dokaj obsežen spored s popolno sigurnostjo. Na sporedu je bilo 5 Dolinarjevih, 5 De-vovih, 4 Prelovčeve, 3 Pavčičeve, 3 Schweigerjeve, 1 Jenkova in 1 Premrlova harmomizacija narodnih pesmi. Poleg zbora so tudi mladi solisti s svojim petjem občinstvu ugajali. Klavirsko spremljevanje je oskrbela znana glasbenica profesorica Minka Zacherlova, hči zaslužnega ljutomerskega pevo-vodje Fr. Zacherla. Razprodana dvorana je mladim koncer-tantom in njihovemu vodji prof. Schweigerju z bučnim odobravanjem izražala svojo pohvalo. Znani beogradski kvartet (Mihajlovič, Ličar, Zorko in Tkalčič) je z velikim uspehom koncertiral v Sofiji. Slovenec Drago Šijanec, po rodu iz Maribora, je dovršil kompozitorsko šolo prof. K. B. Jiraka na drž. konservatoriju v Pragi. Irma Polakova, slavna pevka in igralka, je nenadoma umrla v Zagrebu, zadeta od srčne kapi. Ljubljana in Zagreb sta si bratsko delila njeno umetnost in slavo. S 15 letom je bila že članica ljubljanskega opernega zbora, odkoder se je preselila v dramo. Pokojni Borštnik je v njej spoznal velik igralski talent. Nastopala je uspešno v drami, operi in opereti. Bila je pri ljubljanski in zagrebški publiki izredno priljubljena in popularna. Leta 1927. je stopila v pokoj, pa je še pozneje večkrat nastopala v drami. Slavno pevko in igralko gotovo ohranijo vsi, ki so kedaj uživali njeno umetnost, v nepozabnem in hvaležnem spominu! V 5. zvezku letošnjih «Zborov» je v notici o ustanovitvi pevskega društva «Gorjanci» v Kamniku tiskarski škrat zamenjal ime «Gorenjci» v «Gorjanci», ki vzorno delujejo v Novem mestu na Dolenjskem. Lapsus s tem popravljamo. Zagrebška Filharmonija je priredila svoj drugi sinfonični koncert, čigar spored je bil posvečen skladbam jugoslovanskih skladateljev. Izvajala je skladbe Baranoviča, Gotovca, Papandopula, Lajovica in Škerjanca. Koncert je oddajala zagrebška radiopostaja v inozemstvo. Predsednik zagrebškega Podsaveza muzičara prof. Umbcrto I* a b b r i je praiznoval 7. t. m. 25letnico svojega umetniškega, pedagoškega in organizatoričuega dela. Fabbri je soločelist zagrebške opere in zagrebške Filharmonije in član zagrebškega kvarteta. Nov založniški zavod. V Zagrebu so osnovali novo založniško podjetje pod naslovom Naklada Albini, ki izdaja najboljše iz operet in tonfilmov. Izdaje so lepe in poceni. Razpis nagrade. Pevska zveza v Ljubljani razpisuje tri nagrade v znesku 500, 300 in 200 Din za pesmi, pisane za moški, mešani ali ženski zbor v obsegu približno vsaj treh strani «Pevca», neoporečne vsebine in oblike, pisane tako, da jih zmorejo vsaj boljši v Pevski zvezi včlanjeni zbori. Itokoi-pisi ne smejo biti pisani lastnoročno, na vrhu naj nosijo geslo, ki naj bo napisano s tujo roko na zaprti kuverti, v kateri bodi skladateljevo ime in naslov. Rok do 1. januarja 1932. Naslov: Pevska zveza v Ljubljani, Komenskega ulica št. 12. V H. številki znanega zagrebškega humorističnega lista «Koprive» je zopet neki risar V u č n i k ilustriral naslove naših narodnih pesmi na prav neokusen način. Če že Vuč-nika kot Slovenca ni prav nič sram bagatelizirati našo narodno pešam, naj bi vsaj uredništvo «Kopriv» imelo malo treznih možganov in bi Vučniku te famozne profanacijo slovenske narodne pesmi vrglo v koš, kamor edino spadajo. V proslavo lOOletnice rojstva Frana Levstika so priredili gojenci državnega moškega učiteljišča v Ljubljani s sodelovanjem gojenk državnega ženskega učiteljišča lepo akademijo dne 23. novembra 1.1. v dvorani Delavske zbornice. Nastopil je šolski orkester pod vodstvom gojenca Dražila, moški in mešani zbor, ki sta pela na Levstikova besedila kompo-nirane pesmi, zelo uspelo in izvrstno obiskano prireditev pa je zaključila dramatična slika «Deseti brat». Zaslugo za večer ima gotovo prof. E. Adamič. Delavske prosvetne večere prirejata «Svoboda» in «Zarja» v dvorani Delavske zbornice. Sodelujejo koncertni pevci in pevke, po sporedu pa se vselej vrši poučno predavanja. Hvale vredna ustanova! Istrski akademski klub v Zagrebu je proslavil 251etnico smrti «goriškega slavčka», pesnika Simona Gregorčiča, z akademijo, na kateri je prepevalo železničarsko pevsko društvo «S a v a», o pesnikovem delu je pa govoril vseučiliški profesor dr. Fran Ilešič, režiser zagrebškega gledališča Hinko N u č i č pa je recitiral Gregorčičeve pesmi «Soči» in «V pepelnični noči». Prireditev je imela slovesen, obenem pa prisrčen značaj. Ludovik Vitezslav Čelansky, slavni češki orkestralni in operni dirigent, je po dolgi bolezni umrl. Bil je poleg svojega umetniškega, dirigentskega in skladateljskega dela v domovini nekaj časa angažiran pri hrvatski operi. Prvovrstnemu interpretu Smetanovih, Dvorakovih in Fibichovih del večna slava! K. Weinbergerjevo opero «Švanda dudak» so vprizorili — potem ko je šla preko številnih evropskih odrov — v New Yorku. Dirigiral jo je šef Artur Bodanzky. Pariška komična opera je vzela zopet v svoj repertoar Smetanovo «Prodano nevesto», ki je povabila na gostovanje v vlogi Marenke priljubljeno pevko Zdenko Z i -ko v o. Slavni dirigent Feliks Weingartner se bo v petič oženil. Péta nevesta je stara 21 let, piše se Carmen Studerova in je učenka konservatorija v Baslu. Weingartner ima na križu 68 let. Pred kratkim je minilo 35 let, odkar je umrl avstrijski skladatelj Anton Bruckner. Napisal je 9 sinfonij, 8 velikih cerkvenih del z orkestrom in brez orkestra, 1 komorno glasbeno delo, 3 pesmi, 12 manjših zborov, 17 posvetnih vokalnih kompozicij in 1 za klavir. Vsega skupaj 50 opusov. Bil je organist dvorne kapele na Dunaju, obenem profesor za igranje na orglah, harmonija, kontrapunkta in kompozicije na dunajskem konservatoriju. Proslavil se je s svojim mojstrskim orglanjem doma, v Nemčiji, Angliji in Franciji. Ljubljanski «Zbori» v zagrebški luči. Že sedmo leto izhaja v Ljubljani vestnik nove zborovske glasbe z naslovom «Zbori». Revijo urejuje znani slovenski skladatelj in dirigent Zorko Prelovec. Pojav tega vestnika v našem kulturnem življenju je toliko značilen, da velja o njem pisati podrobneje. Naša glasbena umetnost ne obiluje v strokovnih časopisih. V naših kulturnih središčih Beogradu in Zagrebu so začeli že ponovno izhajati glasbeni vestniki, ki pa so po kratkem življenju prenehali. Kljub temu je ostalo v Zagrebu in Beogradu nekaj dobrih glasbenih listov, ki so se mogli vzdržati nad vodo in ki še danes izhajajo. Med te Spada jo: «Muzičar», ki izhaja že devet let, «Sveta Cecilija», ki šteje že 25 let, «Muzički glasnik» in drugi. Vsi ti listi prinašajo redkokdaj ali skoro nikoli glasbene priloge, izvzemši «Sveto Cecilijo», ki redno izhaja z glasbenim dodatkom. Vendar pa posveča ta vestnik svoje priloge cerkveni glasbi in v tem pogledu popolnoma ustreza svojemu namenu. Bolj mnogostranski so ljubljanski «Zbori», ki že z naslovom kažejo, da propagirajo zborovsko glasbo. Te glasbe pa ne pospešujejo samo v besedah, ampak tudi z notami. V tem pogledu velja pohvaliti «Zbore». Če upoštevamo, da je danes posameznikom zelo težko priti do tega, da izdajo svoje duševne produkte v tisku, in če vidimo, da so «Zbori» v sedmih letih svojega rednega izhajanja natisnili ogromno število zborovskih skladb, deloma tudi drugih kompozicij, razumemo, da so slovenski skladatelji našli v «Zborih» zanesljivo zatočišče, podporo in pobudo za delo. Nič ni poraznejšega za skladatelja, kakor da mu delo leži in se ne izvaja ter nima prilike, da ga objavi. Tukaj vrše «Zbori» svojo nalogo z najboljšim namenom in objavljajo vse dobro in plemenito. «Zbori» odpirajo pot mladim skladateljem in jih uvajajo v javnost. Skladatelje, ki že imajo sloves, pa podpirajo, da se glas o njih še bolj razširi. «Zbori» zasledujejo z budnim očesom tudi vse važnejše in značilnejše glasbene dogodke ter jih registrirajo v svojih predalih. «Zbori» bedijo nad tradicijo slovenske pesmi ter ji prepuščajo vedno pravo in odločno besedo. Posvečajo pa pozornost tudi skladateljem in prinašajo mnogo slik, s katerimi seznanjajo ljudstvo s tvorci duševnih zakladov. «Zbori» se torej v vsakem pogledu trudijo, da se zborovska glasba popularizira in da se vzporedno z njo širi tudi spoznainje tistih, ki jo ustvarjajo. Poleg vseh teh vrlin pa je poglavitna zasluga «Zborov», da so v sedmih letih izhajanje stvorili veliko zborovsko literaturo. Naši pevski zbori niso nikoli v zadregi za gradivo, če se jim zahoče novih kompozicij. Partiture v «Zborih» so poceni, tako poceni, da se niti ne izplača prepisovati jih. In to pomeni mnogo. Poleg tega ne sledijo «Zbori» samo gotove glasbene struje, marveč odpirajo svoja vrata vsem, ki so vneti za dobro, zanimivo in lepo muziko. Poleg najradikalnejših skladateljev, kot je n. pr. Slavko Osterc, najdeš v njih najprimernejšo obdelavo ljudske popevke. Tako je prav. Glasba od včeraj se še ne da zatajiti, glasba od jutri po že trka na vrata in zahteva, da ji odpro vhod v življenje. To je povsem normalen proces, ki se mu ne more izogniti niti umetnost. In tako imajo Slovenci, z njimi pa vsi mi, odlično glasbeno revijo, ki smo nanjo ponosni, saj služi obči svrhi in simpatično propagira umetnost ter v prvi vrsti daje pobudo za domače glasbene smotre. —žh— lz uredništva in upravništva V zadnjem zvezku letošnjih «Zborov» objavljamo dva lahka moška zbora skladateljev Ferda J u v a n c a in Matije T o m c a, ki tudi manj zmožnim zborom ne bosta delala preglavic. Prav tako peven je A. Grobmingov ženski zbor, cerkvenim zborom pa je namenjena dr. A. Dolinarjeva «Presv. Rešnja kri». Naši tenoristi pa dobe z Z. Prelovčevim samospevom «Bela noč» učinkovito koncertno točko. — Prvi zvezek prihodnjega letnika izide v začetku februarja. Vsei cenjene naročnike najlepše prosimo, da takoj obnove naročnino po priloženi položnici. Pevska društva Hubadov upe in Ipavčeve župe JPS naj priporoče svojim članom in članicam «Zbore» v naročbo, če hočemo list vzdržati v dosedanjem obsegu in dosedanjem nivoju. Redno dobivamo zanj priznalna in pohvalna pisma, naročnikov pa imamo čedalje manj in v blagajni je stalno suša. Malo dobre volje društvenih vodstev in pevovodij, da bi pri vsaki pevski vaji poagitirali za nove naročnike in listu bi se ne bilo treba bati za obstoj. Res so težki časi, res nas pozna javnost le takrat, kadar nas potrebuje, mošnjicki bogatinov so za društva trdno zavezani, pa vendar bi naš idealizem na leto zmogel pet kovačev za n a š pevski list, v katerem se vsak naš član lahko informira o pevskem življenju doma in drugod. Vsak pevec lahko poravna naročnino 50 Din v več obrokih. Samo da jo poravna! Zastonj pa lista — ki stane «Ljubljanski Zvon» lepe tisočake — pošiljali ne moremo. Uprava je letos s 3. zvezkom ustavila pošiljanje lista vsem prejšnjim naročnikom, ki do takrat niso obnovili naročnine. Pa se za list niso zmenili tudi pozneje, kljub ponovnim opominom. Zato pa ob novem letu tako položnico v roke in pet kovačev ali pa četudi manj, pa urno na pošto! — Vsak zaveden član pevskega društva bi moral biti naročen na «Zbore»! R. L. v T. A. Sachsovi venčki narodnih pesmi so pošli. Iz arhiva «Ljubljanskega Zvona» Vam posodimo po eno parti-turo v prepis. A. T. v J. Zvezna knjigarna v Ljubljani, Šelenburgova ulica, ima v založbi še nekaj «Malih pesmaric». Založnika za ponatise starejših moških zborov in kvartetov, žalibog, ni mogoče najti. Vse stare slovenske skladbe za moški zbor pa dobite v pesmarici Glasbene Matice (II. izdaja). Obrnite se zanjo na Matično knjigarno v Ljubljani, Kongresni trg. R. A. v P. Vsako v «Zborih» izišlo skladbo naročite za svoj zbor po dopisnici, ker tekom dneva upravnika lista 111 v društvenih prostorih. Poštna naročila se pa izvršujejo točno vsak večer. Frankirajte korespondenco po tarifi z dne 1. decembra 1.1., da ne bomo plačevali poštnih kazni! Pevskim zborom! 1.) Tajniki! Pošiljajte nam poročila o Vašem delovanju! 2.) Blagajniki! Poravnajte račune za naročene note! Našim koncertnim solistinjam in solistom! «Zbori» že drugo leto poleg zborovskih skladb objavljajo v prilogi tudi samospeve in Vam s tem hočejo ustreči, da dobite za svoje koncertne nastope novih pesmi. Zakaj se na list ne naročite? Samospevov v posameznih izvodih ne prodajamo. Dobe jih le naročniki. Skladateljem, ki so nam poslali svoje klavirske skladbe v objavo, vljudno sporočamo, da zaenkrat klavirskih skladb še ne moremo priobčevati. Ako bi pa «Zbori» v novem letu imeli več naročnikov, bomo pa še klavirske skladbe objavljali, da bo list ustrezal vsem našim glasbenim potrebam. Podpirajte «Zbore», pa tudi oba naša glasbena lista «Cerkveni Glasbenik» in «Pevca»! Urednikov zaključek 30. novembra 19317 Ü5 Mori* 195Í Lebiik T7L,M.6a J/osJÍZ sabor ßLOVANßKA. -Tlndrej Rape. Ferdo xJizvanec (JsjuJbljcuriaJ il*,. 4—h-. — h ps1-^ -f~n p r ySco - van - ski ročt, oZ Vi ki i1 L " T Z, - C&ijjbo- »-J— flJLl-JU ttkè mm üÉé î jai, cesiii siplemen ii, m 1> J> ¿ Ai v mi - ra ¿re. trdem, bo - ja sr ■ ■ ■ É I» pgp fl^ t>p'iUr r b . J> D _ Jli t I'l l o J ^J ,„J. pTfir 11 gJ i Í ; s ï cxJc i ' V' " « ,J. (P H ^ )|J. J HM iJ ■ J-ih P] m r D - vor sladhi,gl -4t—P t ¿ cusís se čislan sinon i L J)J>Jl|=#] ir ^ r i r 1 p r111 v svet; naj bo, hdornod, 2 ■ ■1 > iii A\ y V — F 'Ir r í g t'ft ---*-:--:-!—z-1- f ^ ns --: h^J Si- > > > > i tüÁ-„-¿--t--P-*-i--i- vp r ri -Zrílt si ^ ti (1 V. i. —y y V y M---1-1----1- > , > . o-vcmshizcvtaji, prohteí, naj bo pno -Jclei ! 'I P Iff [ TIP r 1 L', 4 „Zbori" LeirdJtVI[.,si.6b JfošJii zbor GREMO V CjOE O VISE. Belokranjska;. te \iy / 'cua/a, Tontc (pi. VictnadIrjvcJbtjazic) (jr-li- Či-ca gr-Ivo-va-la, gr-Ittc-jtc-ci J J>|J>1 M..... Ji ffl H " ? 'p 1 Jz-rasila je ža-lc Ez - ra - zt/ojzi zra, - r r "T "f 1 i j. m t à \f\t\ Jbhvèevctj jj « 1 r * r - -ce. ßad'mi gremo v goro vi-se, i 1 de - JcU - ci na, i ¿ J i j J t Vr r lpf á M I jPoccüSxveje f f f M f f-jWrWTi vgo-ro vi-se, not o , V go -r¿ ce-mo vùnce pi-l¿ • , • v,__ -br se.-f xz> po - h - c/ca Hm - ri ce - mo i i J. i ±=k m- M i. tainÉ vi1« - di - cha, li - po J J J- J- - isJta - če - ¿et 4 iM i; i . ¿ J M f- r .i r —r jSlove&zio « h á i á £ Po - á v z>e - -gnal ¿/a dra - gri iJe J J i i J. VA/ p ¡ms s¿2~oJeo i i Ü 1 ¿ i Ma - ri - ja, 2 na. -to - v • Ol- lé i É "if ~jg~ „Zbori" 1231 LebtiATir.j&č. 6c Zezt&ke JfošJki Orgle . REßNJO KRI. ]\fe.jzjbauer. Dr'^lxiioit IJoliixajr (JjjvcbZjaji a) •si, i - zvi - ra - Za} po te - vt -ra, gorskih iZeh si Zi - - Za j po Ze - s cz Za,, út Jtvi - >s¿ Jcri-ža, Zi src get - ni aCt (m* jp---f- ■zsn âO p* t m ? i o v g ' (j- 1 p1, 0 1 c.o^r yy -p -CI - - 12 VCC -TT - JO 7710 ir - sa hi - let ci - - Ca irv eyre -die št iz - p t -so od ial irt ive - oh - cä-j? -nej - see od m 4 Ii« i • « w « yl « " ■» 'i ' • H§ Kai- vcc-H laki ir - set JO 7210 hi - lez, v « ci -so od tec iïi> e/re-jke lad in, ne - oh f SC- LZ - cud -nej g = mczlo diûrçje ffliffi i iitfJ^ f=»f z^ — ¿fe - -Jtla vsa za ne - dol - - -zna sve - čet ves si svet, dec He - - sjnjcc Jcri, iz — pi - roc - Iccj sa. od sJcal, - SJtya Jtrt, iz — i &7TPi izdeJcla vsa, nedolžna sve i « ¿j' za ves si svei, dec - ia Hešnja Kri, iz i i i J % ? i j1* p IM' ffip^^Sp Jbil o-pran hi zn o - iei. Po ectsii qje> _ JM;i 1 D h h h m i ■ Li - J. A A ul V Jui 1 =1 -1 ^ r m zmecposode zcate, ne ce od Tebe o skr opij eno in r «r/ g m ccc~ se dragocene va - te naj hopoto *f r 'THr ' za-Te ve - so t/ -ni svet, da pl/e- no, da ci - sto dvigne fri i^^i^JiMihL *«r r F r Jž-iU-«---- S f ■ T 'T-—===: v V —i--r1—i-1— P" \—- ^ 1 vE? - zde so užga ri^cura. _-- . 5- y e&ja:r&s&tvo o ji S- 1 > ji-1 Tenor BELA NO C. I/evisUk. JZorJto Prelovec (1&13) (2/ju2)l}'cttt