AVSTR. KRit TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izhaja vsak petek Uredništvo: Kopitarjeva nlica 8 Naročnina znaša: celoletna . . K 4*— pololetna . . K a-— četrtletna. . K !•— Posamezna ktevilka stane 10 vin. Hilli Št. 21. LISTNICA UREDNIŠTVA. Odprto pismo gospodu državnemu pravdniku v Ljubljani. Iz vrst Ljubljančanov nam dohajata dve britki pritožbi, ki nas napotita, da se obračamo na gosp. državnega pi*avdnika in ga prosimo odpomoči. Več gospodinj se je pritožilo, da so pričeli dimnikarji zahtevati od pometanja štedilnikov po 50 vinarjev, dasi znaša taksa, odobrena svojčas po oblasti le 40 vin. Slišali smo, da o povišanju takse ni sklepala ničesar dimnikarska zadruga in ničesar gremij ljubljanskega magistrata. Povišali so baje takso nekateri dimnikarji kar sami. Res da stari groš ni veliko ampak v sedanji draginji se le pozna in kar je glavno: postavno utemeljeno to povišanje pod roko ni. Druga stvar je pa še hujša. Začetkom vojske smo večkrat čitali, da hišni gospodarji med vojsko stanarin ne smejo povišati. Zdaj se nam pa od več strani poroča, da hišni gospodarji povišavajo gosta-čem stanarine. Ne vemo sicer, če se more priti hišnim gospodarjem blizu, ampak kak paragraf se že najde, da se hišni gospodarji pritisnejo, ker je od strani ljubljanskih hišnih gospodarjev najskrajnejša umazarija, da povišavajo hišne stanarine ob času, ko nameravajo hranilnice znižati obresti. Proti dimnikarjem in proti umazanim hišnim gospodarjem pričakujemo zaščite pri gospodu državnem pravdniku in ga prosimo, naj najodločnejše nastopi proti navijanju taks ometanja in proti navijanju stanarin. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. NOVA DOLOČILA O DRAGINJSKI DOKLADI. Izšel je končno že dolgo časa izdelani, a nekoliko zakasneli odlok o dra-ginjski dokladi. Kratko: vse delavne osebe dobe doklado doplačano od 1. januarja 1916 dalje, nihče ne izgubi, kar je prej več dobival. Y odloku določena izprememba doklad odgovarja načelu enakovrednosti 7- načeli draginjskih doklad državnim V Ljubljani, dne 26. maja 1916. uradnikom ih državnim uslužbencem. Novi odlok obsega: Vse delavstvo se razdeli v tri rodbinske razrede. Spadajo v I. razred: neoženjene, oženjene ali povdovele ženske delovne osebe kakor tudi neoženjene ali povdovele moške delovne osebe, ki niso postavno dolžne skrbeti za otroke. II. razred: Oženjene moške delovne osebe brez otrok in delovne osebe (ženske in moške neglede če so neoženjene, oženjene ali povdovele), ki morajo skrbeti po postavi za enega ali za dva otroka. 3. razred: Delovne osebe (moške in ženske ne glede na to, če so neoženje, ne, oženjene ali poudovele), ki so po postavi dolžne, da skrbe za več kakor dva otroka. Glede na otroke se ne dela razlika, če so otroci zakonski ali nezakonski, samo 16 let ne smejo prekoračiti in ne smejo biti preskrbljeni. Izgubljeni so le v zakonolomstvu spočeti nezakonski otroci. Če sta mož in žena zaposlena v tvornici, dobivata oba doklado, a odmeri se tako, da se izplača možem za otroke po dotičnom rodbinskem razredu, žena se pa v tem slučaju uvrsti vedno v I. razred. V vojaško službo pozvani delavci in njih svojci, če niso sami kot aktivne delovne osebe upravičeni do doklad, ne dobe doklad. Doklada je tedenska in znaša v prvem razredu 2 K 70 vin., v drugem razredu 3 K 80 vin. in v tretjem razredu 4 K 60 vin. V tistih dneh, ko se ne izplača iz kateregakoli razloga nobena plača, odpade doklada. Na po>samezni dan odpadli delni znesek doklade se računa delastvu, izvzemši požarnih čuvajev, s 6 delov, požarnim čuvajem s 7 delov. Dosedanja razdelitev po krajnih razredih odpade, tako da se navedeni zneski izplačujejo v vseh tvornicah enako visoko. Doklado dobo vse pri režijskih uradih zaposlene delovne osebe in sicer tako stalni, kakor tudi začasni, nestalni delavci, če so tudi le substituti na sistemiziranih delovnih mestih in tudi taki, ki so sprejeti le na začasno delo. Doklade se zaračunajo od 1. januarja 1916, tistim, ki so pozneje nastopili delo, z dnem, ko so vstopili v delo. Važno je določilo, da tiste delovne ose- Leto IX. be, ki so dobivale dozdaj višjo doklado, kot po novi odredbi, to obdrže v vseh okolnostih. Ker razredi o stanju rodbin pri višjem številu otrok kot dva ne razločujejo več, bi trpele rodbine z večjim številom otrok škodo. Te rodbine dobe poleg doklade, ki jim gre, še izredno doklado; tako da ne bo nihče oškodovan. Doklade se naknadno izplačajo od 1. januarja 1916 dalje, medtem časom dobivane doklade se zaračunijo in se odtegnejo vsote, ki so bile izplačane od 1. januarja. Kdor je dobival več, kolikor mu gre po novem odloku, mu ni treba ničesar povrniti, kdor je dobil manj, kolikor mu gre po novi odredbi, dobi razliko izplačano. Okolnosti, ki povzroče tako izpremembo v stanju rodbine, da se more uvrstiti dotična delovna oseba v kak drug razred, se mora javiti tvorniškem načelstvu; n. pr. rojstvo ali smrt kakega otroka. Odredba velja za leto 1916. Doklade se predpišejo začetkom meseca po obstoječih osebnih razmerah delovne osebe, izplačajo se ob posameznih plačilnih dneh. Doklade naj ravnateljstva kakor mogoče hitro izplačajo. XXX Doseženo je toraj, za kar se je naša organizacija goreče zavzemala in prosila in moledovala. Naši poslanci, predvsem dr. Krek in Gostinčar, so tako pri glavnem ravnateljstvu kakor pi’i finančnem ministrstvu večkrat nastopili, da se podeli draginjska doklada tobačnemu delavstvu. XXX Vpokojeno tobačno delavstvo in draginja. Po draginji zelo trpi tudi vpokojeno tobačno delavstvo. Vodstvo naše organizacije je sklenilo, da se predloži glavnemu ravnateljstvu in fi-načnemu ministrstvu spomenica o podelitvi draginjskih doklad vpokojene-mu tob. delavstvu. Poslanca dr. Krek in Gostinčar sta obljubila, da se zavzameta za zelo upravičeno prošnjo. XXX Zahvala. Za vse sožalje, tolažbo in molitev ob smrti in pogreba našega nepozabnega pokojnega gospoda Češ-novarja se hvaležnega srca iskreno zahvaljujemo. Žalujoči rodbini češnovar in Pliberšek. Stroški svetovne vojske. Na Danskem se je v Kopenhagnu ustanovila »Družba za študij socialnih posledic vojske«, katere namen je označen že v naslovu samem. Družba je pravkar izdala prvi plod svojih študij, izvestje o vojnih stroških. V nevtralnih državah, kjer je možno dobiti vse uradne in neuradne pripomočke iz vseh bojujočih se držav, je mogoče tako delo že sedaj izvesti in danska družba ga je tudi res izvedla z veliko marljivostjo in veliko objektivnostjo. Zadovoljila se ni samo s tem, da je ugotovila vojne stroške posameznih držav za prvo leto in da jih je cenila še za drugo leto, — ki bo tudi kmalu minilo — ampak je tudi ugotovila, na kak način so se ti stroški pokrili. Dalje je družba v tej svoji študiji skušala ugotoviti, v kakšnem razmerju so vojni stroški do narodnega premoženja, oziroma do narodovih dohodkov, do državnega gospodarstva in slednjič do vrednosti uvoza in izvoza. To razmerje je velikega pomena za vprašanje, katera posameznih držav bo lažje ali težje prenesla posledice vojske. Takoj pa je treba pripomniti, da naslednje številke niso absolutno zanesljive in popolne, ker obravnavajo tu in tam stvari, katerih se sploh ne da ugotoviti z vso sigurnostjo. Že podatki za cenitev vojnih stroškov in vojnih posojil so več ali manj pomanjkljivi, še bolj pa velja to za ona števila, ki slikajo razmerje vojnih stroškov do splošnega narodnega premoženja, do splošnih narodnih dohodkov, do državnega gospodarstva (prejemkov in dohodkov države) ali do vrednosti uvoza in izvoza. Že pri vprašanju državnega proračuna, ki se da razmeroma jako zanesljivo obdelati, se pojavijo težkoče v primerjanju; na Nemškem na primer je bil državni etat pred vojsko jako majhen, ker odpade večina upravnih izdatkov na posamezne deže- le. Še bolj netočni so podatki o drugih kategorijah. Deloma velja to že za številke glede zunanje trgovine, še v večjem obsegu pa za splošno narodno premoženje in splošne narodne dohodke. Vse te cenitve v denarju so več ali manj samovoljne, vzrokov za napake je silno veliko. Svojo porabnost so take cenitve posebno izgubile med vojsko. Navzlic temu, da se je uničilo toliko premoženja in ljudij, je namreč verjetno, da se ni zmanjšalo narodno premoženje mnogih bojujočih se držav, oziroma da niso padli splošni narodni dohodki, kajti vse take cenitve v denarju je možno izvršiti le na podlagi vsakokratnih cen. Cene blagu pa so zvišale za polovico ali deloma še več in tudi plače so zelo poskočile. Vsled tega se je tudi močno povišalo splošno narodno premoženje in splošni narodni dohodki, če vzamemo za podlago cenitev v denarju. Vsi statistični podatki, ki izražajo vrednost v denarju, imajo to veliko napako, da se ozirajo le na simbol, to je denar, ne morejo pa doseči resničnih stvari, blaga. Toda kakšna drugačna Statistika ni mogoča, ker je mogoče razne vrste blaga in njega množino še le tedaj primerjati, če si poprej njihovo vrednost mislimo izpre-menjeno v denar. Seveda pa je pri tem upoštevati, da denar vedno izpreminja svojo vrednost, tako v miru, posebno pa še v vojnem času. Mnogo važnejše kakor računanje v denarju bi bilo primerjanje produktivnih sil in produkcije, obdelanih tal in pridelkov, donos umnega izsekavanja gozdov, donos rudnikov število konjskih sil, parnih strojev, elektromotorjev, tovarniških dimnikov itd. Te splošne, principijelne opazke je bilo treba dostaviti, preden navajamo poglavitne uspehe preiskavanj danske študijske družbe. Glede avstrijskih vojnih stroškov bi bilo omeniti, da so cenjeni precej zmerno. Nasprotno pa je razmerje do narodnega premoženja in do splošnih narodnih do- hodkov preveč neugodno. Morda se ni v nobeni državi tako podcenjevala gospodarska moč kakor ravno v naši monarhiji. Tega podcenjevanja smo se zavedli šele ob času vojske. V naslednjem podajamo podatke, kakor jih je sestavila »družba za študij socialnih posledic vojske«. Dasi so ti pomanjkljivi, kakor smo omenili poprej, vendar nam podajajo vsaj približno sliko o bremenih, ki jih je naložila vojska posameznim državam. I. Vojni stroški. prvo loto drugo leto dvo leti v milijonih mark Belgija 240 240 Belgijska kontribucija 985 385 1.370 Bulgarija 100 500 600 Nemčija 17.700 28.900 46.600 Anglija . 14.200 36.500 50.700 Francija . . . 12.800 19.200 32.000 Italija .... 3.200 5.760 8.960 Avstro-Ogrska . . . . 10.200 12.750 22.950 Rusija 15.000 28.000 43.000 Srbija 560 560 1.120 Turčija 760 920 1.680 skupaj . . 76.745 133.475 209.220 Celotni vojni stroški do 1. januarja 1916. (v milijonih mark) Belgija........................ 240 Belgijska kontribucija . . 1.146 Bulgarija.............• . 280 Nemčija................ 28.500 Anglija................ 29.500 Francija.................. 19 200 Italija................ 5.670 Avstro-Ogrska.......... 15.470 Rusija.............. . 26.900 Srbija ........................ 800 Turčija................ 1.100 skupaj . . 128.805 II. Razmerje stroškov do narodnega premoženja itd. Splošni Splošno narodni narodno Uvoz Izvoz dohodki Nemčija . 40.000 Anglija . , 44.000 Francija . 29.200 Italija . . . 8.000 Avst.-Ogr. . 12.750 Rusija . . ? premožonjo Etat 1. 1913 1.11)13 v milijonih mark 300.000 3.500 10.800 10.100 300.000 3.960 13.440 10.700 233.600 4.150 6.800 5.700 64.000 3.080 2.880 2.000 107.100 4.590 2.975 2.420 ? 7.560 2.600 3 110 skupaj . 133.950* * 1,004.700* 25.840 39.495 34.030 * Brez Rusije. SkOpilh. 11 Conscience. I. Zima, liki mrtvaški prt je razprostrt sneg nad naravo; livade in polja sanjajo: vse spi. Sen je tako miren, tako zaupajoč na veselo prebujenje, da napolnjuje z upanjem na veselo vstajenje, da celo pogled te enoličnosti in pomanjkanja vsakega življenja napolnjuje srce z radostjo, katere ni mogoče opisati. Ne čudi se, saj tam na sinjem nebu žari zimsko solnce in preveva počivajočo naravo s svetlobo. Blesketajoči se biseri, tako se ti zdi, so raztreseni po neizmernem sneženem taboru; tako veselo se to lesketa, da se ti zdi, da se veseli sneg lastnega življenja in svojih boj. Neizmerne beline daleč na okoli nič nc moti (celo vas in cerkev se skrb vati V plašču zimske obleke), čisto nič, le žalobno listje smrek, ki dvigajo svoje temnozelene vršičke ^ nad snegom in mirno stoje liki čuječe straže armade, ki spi. Naravo obdaja zunaj tihota in mir, človek pa nadaljuje svoje trudapolno borenje in delo; z vsakega dvorišča, iz vsake hiše v vasi čuješ šum in bobnenje zmedenih glasov. Tu tožijo tla pod udarci cepcev, tam ropota mlin od daleč slišiš, kako tre terica lan in zopet zvok, ko se »tolče« surovo maslo. Slišiš deklice, ki prepevajo,- može, ki žvižgajo; v hlevih pa kruli, tuli in meketa živina. Nepopisno lepi so ti slavospevi, ki se dvigajo k Bogu, pripovedujoč mu, da se njegove ustvarjene stvari vesele dela in da se mu zahvaljujejo na njih zemeljsko usodo. Le ena hiša ostane nema in mrtva kakor grob. Nekaj strelov daleč od vasi leži. Ne moreš dvomiti, da je to, kar vidiš, ostanek starega samostana, katerega večji del je moral zgoreti ali so ga podrli. V neposrednji bližini štrlo namreč kvišku tu in tam iz tal osamljene razvaline močnega zidovja. Hiša je le del ostale strani samostana, gotična okna so zazidana površ- no z opeko, z dvoriščem vred jo obdaja visok zid, ki ga opirajo stebri. A vse to te ne zadrži pred hišo, ko greš mimo in ti ne navdahne duše z žalobnimi mislimi. Srce te le boli, ker leži nad tem skrivnostnim bivališčem, nad žalostnimi ostanke prejšnje sreče in nekdanje mogočnosti, duh razpada in uničenja. Tla okolice so zapuščena; kupi šute in visoki jarki in luknje jo prepregajo. Golim stenam hiše zob časa nii prizanesel; razpoke zevajo v zidu; stebri so razpokani, nekateri med njimi leže podrti poleg zidu, ki naj bi ga podpirali-Nikjer ne vidiš, da bi kaka človeška roka popravljala škodo ali zadrževal*1 propad. Ob tu vladajoči tišini bi mislil, da hiša ni obljudena, če ne bi zapazil v snegu steze, ki vodi izpred hišnih vrat proti vasi in se izgubi v široko ffjilošno pot. Če pozorno opazuješ, zapaziš celo med sledovi večjih moških korakov sledi lahke ženske noge. V hiši pri ognjišču sedita dve osebi. Molčita in se ne premakneta. Nogi Ilf. Odstotno ramerje vojnih stroškov za 2 leti. narodnih narod. dohodkov promož. etata uvoza izvoza NemCija.......... 116 16 1.322 432 461 Anglija...........U2 17 1.280 377 475 Francija ... no 14 771 446 562 Italija .... m 14 430 312 453 Avstro-Ogrska 118 21 498 771 947 Rusija .... ? ? 337 1.611 1.385 skupaj . . 120* 16* 790 514 596 * Brez Busije. IV. Skupna vsota vojnih posojil do 1. januarja 1916. na dolge na kratke rokove rokove skupaj v milijonih mark Belgija................ 240 _ 240 Bulgarija.............. 200 240 284 NemCija............. 24.700 2.000 26.700 Anglija............. 20.750 7.600 28.350 Francija............ 12.100 11.900 24.000 Italija................ 1.700 2.350 4.050 Avstro-Ogrska . . . 11.200 3.100 14 300 Rusija............... 6.500 14.200 20.700 Srbija................... — 800 800 TurCija ....... — 660 660 skupaj . . 77.390 42.850 120.084 V. Državni dolgovi. Pred vojsko 1/1. 1916 l/Vm. 1916 v milijonih mark Belgija............. 2.400 ? ? Bulgarija................ 960 1.244 1.520 Nemčija................ 5.000 32 500 49.000 Anglija............... 14.140 42.500 58.000 Francija.............. 26.300 50.300 58.300 Italija............... 11.600 15 600 18.850 Avstro-Ogrska . . . 15.300 29 700 37.100 Rusija................ 19.000 45.800 61.700 Srbija................... 736 1.536 1.840 Turčija................ 2.800 3.460 ? skupaj . . 98.236 222 640 286.310 VI. Letne obresti za državne dolgove. 5 CD > Ti ■ P ja s! I. ^ 2 ca H* 4J P T3 !"•§ O'S1'0 ► a Bulgarija . 58 75 88 19 Nemčija 167 977 1267 18-5 3*2 Anglija . . . 490 1760 2520 56 41 Francija 1050 2000 2550 79-7 9 Italija 345 531 680 19 9 Avstro-Ogrska 646 1620 2060 41 13-7 Husija 893 2160 2909 16-7 Srbija 36-8 84 100 22 Turčija . . . . 195 230 ? ? — skupaj . . 3880-8 9473 12174 — imata pod ognjiščem, glavi potegnjeni med rami, kot da jima je vzel mraz vsa čuvstva. Eden je starejši mož sivih las, globoko vdrtih oči, bledih, nagobanih lic hrbet je skrivljen, roki, če jih slučajne premakne, se tresejo, tako je slab. Drugi mož bo takole štirideset lei star, še poln življenja. Neredne njegove poteze so posebne in vzbujajo nezaupanje in odbijajo. Male, sive oči sc skrivajo globoko pod visokim čelom ir gostimi obrvi, lesketajo se liki kresnice v temi; nos, spodaj širok, se vidno ma-'e. ko diha, usta so velika, skoraj do srede lic se raztezajo, okolu debelih ustnic se igra smeh, ki priča, da ima moz veliko neplemenitih pohlepov. iem e8U m°ža kaže toraj v svo- S m’VrS,m ,Jclu lok!"'"s‘ »> zavrat-Sh rt.T ™ In tu