Paltulna plačan* v gotovini.
II. izdaja.
Cena Din l‘-»
Uhaja veak dan zjutraj razven
r ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Itevilka Din 1*—, lanskoletne a*—; me-aečna naročnina Din 20'—,zatu. Jlno 80’—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 30-70. 30-60 fn 30-71
Jugoslovan
Rokopisov bo vračamo.
Oglasi po tarifi In dogovora. Uprava
v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta St 24. tel 29-00.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. ra!.i Ljubljana 15.621.
St. 36
Ljubljana, petek, dne 13. februarja 1931
Leto H.
Znaki zdravega napredka Jugoslavije
Važen članek londonskega lista »Financial Times« o gospodarskem položaju v naši državi - Polno priznanje gospodarski politiki vlade - Kljub krizi stalen napredek prometnih sredstev in industrije - Solidnost državnih financ
General Weygand, novi podpredsednik francoskega vrhovnega vojnega sveta in generalni inšpektor francoske armade.
Sprejem v čast N j. Vel. kraljice Marije
BukareSta, 12. februarja. AA. Na čast Nj. Vel. kraljici Mariji je naš poslanik v Bukarešti čolak-Antič včeraj popoldne priredil v prostorih jugoslovanskega poslaništva velik sprejem in koncert Razen dvornih osebnosti so se sprejema in koncerta udeležili tudi bivši romunski regent Cara-ceanu, dalje celokupna vlada, člani tujih misij, delegati, bivši romunski ministri, voditelji strank, predsednik beograjske občine Nešič in druge ugledne osebnosti.
Novi podpredsednik nemškega parlamenta
Berlin, 12. februarja, d. Na današnji seji nem-Škeca državnega zbora je bil poslanec baron Kar-doff od iiemike ljudske stranke izvoljen z. podpredsednika namesto odstopivšega narodno-soei-jalističnega poslanca Stohra. Kurdoff je dobil 258 glasov, 56 glasov je dobil komunist Pick, 38 glasov je bilo neveljavnih.
Nemci za novo proučitev vprašanja krivcev svetovne vojne
Berlin, 12. februarja. AA. Nemška ljudska stranka in centrum sta pozvali vlado, naj ukrene potrebne korake, da se ugotove pravi vzroki in doženejo krivci svetovne vojne. Najbolje bi bilo, da se imenuje mednarodni odbor nepristranskih strokovnjakov, ki edini more to vprašanje objektivno rešiti. Svojo vlogo na vlado utemeljujeta stranki s tem, da je morala Nemčija pod pritiskom podpisati versejsko mirovno pogodbo. Nemčija s tem ni priznala, da bi bil nemški narod povzročitelj svetovne vojne. Ta enostranska sodba ■a more omajati medsebojno zaupanje narodov, 1 je bistven pogoj trujnegu miru.
Berlin, 12. februarja. AA. Nemški državni zbor je soglasno sprejel resolucijo strank sredine, ki predlaga, naj se ustanovi mednarodna komisija, ki bi proučila vzroke svetovne vojne in oprostila Nemčijo obtožbe, da je ona povzročila ta konflikt.
Brat japonskega cesarja v v Berlinu
Berlin, 12. februarja. AA. Brat japonskega ce-Mrja princ Takaiuacu se je vrnil s svojo soprogo v Nemčijo. V Berlinu si bo ogledal razne znan* Btveno zavode in UBtanove. Državni kancelur Je priredil visokim gostom zajutrk. Iz Berlina se bo princ Takamacu napotil s svojo soprogo v južno Nemčijo, odtod pa preko Miinchena in Genove nazaj na Japonsko.
Pogrešani nemški znanstveniki na Grenlandiji
Orlo, 12. februarja. AA. Na obali Grenlandije sestavljajo rešilno ekspedicijo, ki naj poišče po-grajane znanstvenike. Sestavljena bo iz Nemcev in domačinov. Ekspedicija bo odpotovala šele aprilu meseca. Kakor je znano, so Nemci v notranjosti Grenlandije zgradili meteorološko postajo. Lani poleti je hotel prof. Wegener pripeljati na to postajo instrumente in hrano. Domačini, ki ro tedaj prcmljali prof. Wegcncrja in njegove tovariše, so se vrnili, češ da je vreme preslabo. Od tega časa ni več nobenih vesti o prof. Wegenerju.
Stavka nemških pristaniških delavcev
Hamburg, 12. februarja. AA Komunistične delavske organizacije so pozvale pristuniške delavec v Hamburgu, Bremnu, Alton! in Wilhelrasburgu, noj stavkajo v protest proti znižanju mezd za 6%. Zveza pristaniških delavcev se je izjavila proti stavki. Zato ni možno dognati obsega stavke.
Merodajni krogi upajo, da bo kriza kmalu premagana. Hamburška sekcija mednarodne zveze pristaniških delavcev in pomorščakov je brzojavno naprosila vse sorodne organizacije za pomoč.
E
London, 12. februarja, n. Tukajšnji veliki list »Tke Times« posveča v svoji letni prilogi »Annual Financial and Commercial Times« poseben članek tudi Jugoslaviji in njenemu gospodarskemu stanju. Pod naslovom »Gospodarski napredek Jugoslavije« ugotavlja list najprej, da kaže Jugoslavija kljub sedanjim težkočam znake zdravega gospodarskega napredka. Državni dohodki — nadaljuje — so tekom 1. 1930. stalno naraščali. Prav tako so bili prihranki po denarnih zavodih lani znatno večji nego v 1. 1929. Aktivnost na denarnem trgu je bila živahna. Živa tendenca je prevladovala tudi na efektnih borzah, in to kljub temu da so tečaji nekoliko padli. Narodna banka je znižala obrestno mero od 6 na 5 in pol odstotka in obrestna mera po zasebnih bankah je tudi kazala tendenco padanja.
Vlada zasleduje krepko politiko gospodarskega razvoja in vzpodbuja tudi občino k posnemanju. Z uspehom jo pridobivala domači in tuji kapital v to svrbo. Vsled tega se opaža znatna živahnost v javnih delih.
Tudi Jugoslavija je občutila posledice padanja cen, posebno po zadnji žetvi, toda to ni nikakor omajalo njenega gospodarstva.
Nato navaja list statistiko uvoza in izvoza iz katere je razvidno, da je v 1. 1930. padel naš izvoz v primeri s prejšnjim letom od
5.338,000.000 na 5.005,000.000 dinarjev. Padec izvoza — pravi »Times« v tem pogledu — ima svoj vzrok predvsem v dejstvu, da se je zmanjšal izvoz žita in lesa vsled konkurence drugih držav. Kljub temu pa je izvoz nekaterih produktov narastel, tako n. pr. izvoz koruze, svežega sadja, živine in bakra.
Položaj glede nove žetve je povoljen in razen ovsa bo zaloga žita še večja kot lani. Organizacija poljedelskih kreditov naglo napreduje. Privilegirana agrarna banka, ki je bila ustanovljena pod pokroviteljstvom vlade, je izpolnila vsa pričakovanja. Od svoje ustanovitve je dovolila za 653,000.000 dinarjev posojil. Dalje omenja list Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, ki skrbi za napredek in organizacijo izvoza.
Dasi je vsled agrarne krize kupna moč prebivalstva pala in je to čutila tudi industrija, ta poslednja vendar stalno napreduje, posebno pa v tekstilni panogi. Avstrijske, poljske in čehoslovaške firme so ustanovile v Jugoslaviji razne tvornice. S fran-
coskim kapitalom se je otvorilo več tovaren umetne svile, dočim se angleški kapital uveljavlja v rudništvu. Prometna sredstva se stalno razvijajo in vlada ima pripravljen obsežen načrt za gradnjo železnic in cest. Paroplovne družbe so znatno povečale svoje brodovje, tako da bodo letos mogle razširiti svojo plovbo.
Državne finance se morejo smatrati za zadovoljive. Dohodki stalno naraščajo, dasi prebitek ne zadostuje za kritje deficita državnih podjetij (železnic, pošte i. dr.). Dohodki od davkov za prvih šest mesecev tekočega finančnega leta (april - september) go znašali 3.988.000.000 dinarjev (proti
3.891,000.000 v L 1929)., dohodki od državnih podjetij pa 1.816,000.000 dinarjev (proti 1.641,000.000 dinarjev v prejšnjem letu). Dohodki pa so redno večji v drugi polovici finančnega leta.
Z ozirom na pritožbe glede visokih davkov — zaključuje resni londonski list — je vlada celo mogla znižati zemljiški davek za 2 odstotka. Užitnina na vino se tudi zniža za 50 odstolkov, a zguba na dohodkih, ki nastane vsled tega, se bo krila z zvišanjem davščin na pivo in žganje.
Nervoznost med velikimi pomorskimi silami
Novi pomorski program Francije je odgovor na prevaro Italije - Za 54.000 ton novih italijanskih ladij proti 28.000 tonam francoskih ob casu »pomorskih počitnic« - Fa-šistovski tisk o obisku pomorskega strokovnjaka Craige-a v Parizu
Rim, 12. februarja, n. Vprašanje ureditve jih ladij je Italija stalno obveščala Francijo pomorskih odnošajev med Italijo in Fran- in — pravi — je lažnjiva trditev, da bi bila cijo je ostalo odprto že na pomorski kon- Italija izigrala Francijo. Italija je prežeta ferenci v Londonu. Velika Britanija, Ame- z najboljšimi nameni in baš italijanska vla-
rika in Japonska so se takrat sporazumele in sklenile pomorski pakt z zaščitno klavzulo, po kateri je smela Anglija preporci-jonalno zvišati svojo tonažo v slučaju, da bi se Francija in Italija spustili v tekmovanje pri gradnji svojih vojnih ladij.. Anglija bi bila tedaj prisiljena povišati svojo tonažo, ker bi francoska in italijanska tonaža morda skupno prekosili angleško in s tem kršili stari princip, da sme Anglija imeti toliko vojno mornarico, kolikoršno bi imeli dve največji pomorski sili v Evropi. Tedaj sta si seveda tudi Amerika in Japonska izgovorili slično pravico, da bosta namreč tonažo svojih vojnih ladij povečali proporci,jonalno s porastom angleške vojne mornarice.
Ker sta Francija in Italija zares pričeli z medsebojnim tekmovanjem, so vse tri velike pomorske sile intervenirale na prijateljski način, da bi se prenehalo to razmerje med Francijo in Italijo ter da bi se trojni pakt o pomorskem oboroževanju razširil na vseh pet velikih pomorskih sil. Razgovori med Francijo in Italijo so se dolgo časa odlašali. Končno so jih celo prekinili. Pozitivni uspeh teh razgovorov je bil edino ta, da sta v zadnjih 6 mesecih preteklega leta Francija in Italija pristali na pomorsko premirje, ki je poteklo 31. decembra.
V	tem času bi ne bila smela nobena izmed obeh držav z gradnjo novih vojnih ladij.
Med tem pa so sedaj v Franciji kompetentni krogi dognali, da je za časa tega pomorskega premirja Italija prevarila Francijo. Italija je zgradila v tem času novih vojnih ladij v skupni tonaži 54.000 ton, Francija pa s tonažo 26.000 ton. Italija je torej zgradila za 28.000 ton več vojnih ladij nego Francija. Francija se je spričo tega sedaj pričela pripravljati, da povrne Italiji krivico, ki ji jo je ta storila. To pa jo razburilo spet velike oceanske sile in »n-gleški ministrski predsednik Mac Donald je poslal pomorskega strokovnjaka Crai-gie-a v Pariz, da pregovori francoske zastopnike, da bi Francija ne reagirala na postopanje fašistovske Italije.
Tudi fašistovski tisk se je nekam razburil in »Giornale d’ Italija« odločno pobija trditve, da bi bila Italija prevarila Francijo za časa tega pomorskega premirja. Italija je sicer zares zgradila celo vrsto vojnih ladij, ali teh ladij ni pričela graditi v času tega pomorskega premirja. 0 gradnji svo-
da je predlagala že večkrat francoski, naj se pomorsko premirje ne odredi na določen rok, nego naj ostane v veljavi vse dotlej, dokler razgovori med Rimom in Parizom ne bi dovedli do definitivne ureditve pomorskega oboroževanja obeh držav.
»Tribuna« pa pravi, da je namen Crai gievega potovanja v Pariz pred vsem ta, da bi pregovoril francoske zastopnike, da bi Francija opustila gradnjo novih vojnih )a-dij, namreč onih, ki jih je imela zgraditi že lansko leto. »Tribuna« pravi, da Craigie ne pride v Rim, kakor je bil to njegov prvotni namen, nego da se spet povrne v London, da poroča Mac Donaldu o rezultatih svojega potovanja.
Nastopna avdijenca novega romun. poslanika
Izjava g. Guranescuja tisku o avdijenci pri »najšarmantnejšem in najdostojanstvenejšem vladarju, ki je vdan svojemu narodu o
srcem in dušo«
Beograd, 12. februarja. 1. Danes opoldne je z običajnim ceremonijelom in s tisto toplino, s kakršno je navada sprejemati
zastopnike tujih držav na našem dvoru, Nj. Vel. kralj v dvorcu v Dedinju sprejel v avdijenci novega romunskega poslanika v Beogradu g. Guranescuja, ki je izročil svoja poverilna pisma. Izročitev se je izvršila, kakor običajno na dvoru, v prijaznem ozračju in ob živem razgovoru, ki je trajal celih 40 minut. Ko se je poslanik Guranescu poslovil od Nj. Vel. kralja, ga je dvorni maršal general Dimitrijevič spremil na romunsko poslaništvo.
Poslanik Guranescu je bil tako ljubezniv, da je podal to-le izjavo:
»Očaran sem od vtisa prvega sprejema na Dedinju. Od vseh suverenov, ki jih poznam, sem res v osebi Nj. Vel. kralja Aleksandra našel najšarmantnejšega in najdostojanstvenejšega vladarja, ki je kralj v pravem smislu te besedo. Bil sem mu res že pred davnim časom predstavljen. To je bilo leta 1912., ko je Nj. Vel. zastopalo v Sofiji svojega roditelja tedanjega kralja Petra na svečanostih polnoletnosti princa Borisa, sedanjega kralja Bolgarije. Takrat sem bil tajnik poslaništva v Sofiji. Če sem takrat prvič zagledal osebo Njeg. Vel., sem danes šele pri tem dališem kontaktu spoznal pravega kralja, ki je vdan svojemu narodu s srcem in dušo. Pri mojem prvem 40-minutnem razgovoru z Nj. Vel. je napravila globok vtis name jasnost njegovih pogledov in mirnost, tista kraljevska mirnost, s katero je razpravljal o sodobnih vprašanjih. Te niegove odlike so mi pojasnile, od kod so Nj. Vel. veliki uspehi tako v zunanji kakor v notranji politiki.
Ko sem stopil na vaše ozemlje, sem na prvi korak občutil gospodovanje nekega neprisiljenega reda. Na to ugotovitev sem postal tem bolj pozoren, ker sem prišel neposredno iz neke 'države, kjer se res občuti vojaška roka v vseh pojavih življenja kakor tudi pri vrhovni oblasti. V Jugoslaviji ni nič tega, temveč samo mir in red. Našel sem tu poln procvit aktivnosti države v vseh smereh. Danes opoldne sem razumel jasno, od kod izhaja ta veliki in vidni red v Jugoslaviji.
K temu pa pride še konsolidacija na zunaj. Nj. Vel. kralj nima boljšega sotrud-nika od odličnega gospoda dr. Marinkoviča, ki sem ga imel čast spoznavati in kt sem mu nedavno vnovič segel v roke v Ženevi, predno je odšel na odmor v Davos. Dr. Marinkovič jo danes oseba posebnega ugleda v Evropi tako po značaju in lojalnosti kakor po svojem osebnem vedenju, posebno pa po zaupanju, ki ga njegovo besede vlivajo na konferencah v Evropi. Te odlike g. dr. Marinkoviča so mu pridobile prestiž graditelja svetovnega miru na liniji g. Brianda.
Visoko francosko odliko-vanie Jnproslovana
Beograd. 12. februarja. A A. Predsednik francoske republike Doumergue je odlikoval z redom Legiie časti Branislava Ivanoviča, šefa kabineta ministra za promet.
. Regulacija Ljubljanice
Beograd, 12. februarja. 1. Z odločbo gradbe-negnministra je bila odobrena dražba za izvršitev nekaterih del za regulacijo reke Ljubljanice. Delo je dobilo gradbeno podjetje inž. Dukič in drug v Ljubljani za vsoto 4,135.657 dinarjev.
Atmosfera dela
Ko smo se že veselo prepirali zaradi vsemogočih strankarskih gesel, je marsikomu minila vsaka volja do dela, ker pač nihče ni vedel, kaj prinese jutrišnji dan. Cez noč se je izpremenila vlada, z njo pa tudi vodilni uradniki, načrti in ves sistem vladnega dela. Tako se je dostikrat pripetilo, da je kdo z muko in težavo že vse pripravil za izvršitev važnega dela, pa prišla je vladna sprememba in takoj je bilo treba izgraditi ves načrt čisto v drugem duhu. Vrhu vsega so pa še večne vladne krize skrbele za to, da se sploh nič ni delalo, ker v času krize ni nihče znal, kdo bo novi šei in po katerih načelih se bo vladalo pod njegovo vlado. Ni čuda, če so tudi najbolj agilni ljudje izgubljali voljo do dela, zlasti že, ker je bil vsakdo v večni nevarnosti, da se s prevelikim delom preveč deklarira za eno skupino in ga potem druga skupina, ko pride do vlade, neusmiljeno oskubi z modro polo.
V	atmosferi popolne negotovosti se tudi ni dalo delati. Dobro delo je postalo mogoče šele takrat, ko je bilo tega negotovega ozračja konec, ko je vsakdo vedel, pri čem da je. In ta atmosfera sigurnosti je zavladala s šestim januarjem ter se je še znatno okrepila s 3. oktobrom in z vsemi poznejšimi deklaracijami vlade in tudi samega kralja. Po teh izjavah je vsakdo znal, da je nastopila atmosfera, ki naravnost poziva k intenzivnemu delu. Nobenemu uradniku se ni treba več bati, da bi se vsled svojega objektivnega dela zameril temu ali onemu strankarskemu mogotcu. Kdor vrši vestno in dobro svoje delo, ta more biti siguren, da trdno stoji in da bo mogel svojo zamisel tudi do konca izvesti. Nikomur se ni treba več bati, da bi vsled spremembe vlade ostalo vse njegovo delo brez haska. Danes se vsako delo dovršuje, danes more biti vsakdo prepričan, da bo vsaka dobra misel uvaževana.
Ze se tudi vidi uspeh, ki ga je rodila zavest stalnosti, ki je nastopila po 6. januarju. Toda še večje uspehe mora roditi nova atmosfera dela in vzbudili k novemu udejstvovanju ne samo tiste, ki so že preje delali, temveč tudi tiste, ki pTeje še niso delali. Prvi pogoj, da se to doseže, pa je ta, da vsi širijo novo atmosfero dela. Še vedno »e najdejo ljudje, ki mislijo, da ni pod soncem pametnejšega opravila, ko da večno klepetajo o spremembah, ki jih je vsak hip pričakovati. Dan za dnevom, teden za tednom, mesec za mesecem se izkaže, da so neumorni čakalci na spremembe samo krivi preroki. A kljub temu se ne naveličajo večnih blamaž in niti še niso siti večnih potegavščin njih poslušalci.
Vsem tem ljudem je zato treba enkrat za vselej dopovedati, da udarjajo po vodi in da 6ilno neumno zapravljajo svoj čas, če ne nehajo s svojimi računi na vse mogoče spremembe. Naj se že ti ljudje enkrat zapomnijo, da je sedanja državna politika tako nujen in neizogiben rezultat vseh naših potreb iu vsega našega položaja, da se sploh ne more spremeniti. V staro dobo ni nobenega nazaj več, stara doba je komaj še dobra za spomine, ki pa morejo biti le opomin, da se staro ne more in ne sme povrniti. Tisti časi, ko smo se do izmučenosti šli »klerikalce« in »liberalce«, so enkrat za vselej končani in sicer v vseh svojih posledicah. V to pa se mora ne samo verjeti, temveč se po tem tudi ravnati!
Kajti vsi ti stari prepiri so bili baš oni vzrok, da ni moglo priti do atmosfere dela To atmosfero je treba do skrajnosti izkoristiti, ker je naloga sedanje dobe, da pospeši tempo jugoslovanskega razvoja, da bomo v najkrajšem času nadomestili vse, kar smo zamudili v nesvobodnih dneh in dosegli še nekaj več. Za ta visok cilj je bila ustvarjena atmosfera dela, za ta visok namen je bila likvidirana stara doba in zato se tem manj more trpeti, da bi krivi preroki ovirali zalet jugoslovanskega naroda, ki se je začel s 6. januarjem.
Neizpremenljiva in trdno začrtana je jugoslovanska državna politika in sicer tako na zunaj, ko na znotraj. Zato pa tudi ni več časa za nobeno eksperimentiranje, temveč to, kar je dobro, se počasi a sigurno izvršuje. Živimo v dobi stalnosti in sigurnosti, da ee more vsak z veseljem lotiti nacijonalnega in državnega dela. In kdor ljubi 6voj narod, ta bo tudi storil to in s evojim delom čisto potisnil v ozadje razne krive preroke, zabavljače, defetiste In čakale© sprememb. Samo v kot pa spadajo tudi vsi tl ljudje.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 12. februarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega aavoda aa Jutri: Oblačno, padavine, južno.
Eksplozija v »Mladi Jugoslaviji« pojasnjena
Preiskava o umoru župana Nove Gradiške je dovedla do odkritja teroristične tolpe — Vloga Gustava Perčeca in dunajskih emigrantov — Vsi storilci zadnjih atentatov in njihovi sokrivci pod
ključem
Beograd, 12. fv~ :arja. AA. Gleae umora Andrije Berica iz Nove Gradiške je iz
j »po ved b ubijalca Ivana Rosiča ugotovljeno, da je bil eden izmed inicijatorjev umora Berica Ivo Ljevakovič iz Libika. Pri nadaljni preiskavi in na podlagi izpovedb Ljek viča se j> dognalo tudi '. da je decembra lanskega let« ..ekajkrat el na Dunaj in tam obiskal emigrante, ki tam žive, tt se z niimi razgovarjK t«v \ b-hn se organizira teroristična akcija v Jugoslaviji. Po izpovedbi Ljevakoviča pred božičem, ko e je mu< ’ na Dunaju, ga je vzel Gustav Perčcc s seboj v Šopronj in ga za to pot oskrbel z madjarskim potnim li-str”b 1 i je bil izdan v P impešti na ime Valterja Romana. V šopronju se je učil, kako se izdelujejo peklenski stroji. Pri tej priliki je tudi dobil nekaj razstreliva.
V toku te preiskave se je dognalo tudi to, da so o eksploziji, ki je bila januarja v banski palači v Zagrebu, vedeli tudi Josip Miklaušič, natakar v Zagrebu, in Josip Poropad, elektrotehnični delavec v Zagre-
bu. Poropad je priznal, da je pripravil štiri peklenske stroje, ki jih je napravil iz materijala, katerega mu je dal Miklaušič. Miklaušič je priznal, da je razstrelivo in druge potrebščine dobil od Martina Nagyia iz Ferdinandovca. Aretirani Nagy je izjavil, da je ta razstreliva dobiti od Ignjata Demetroviča, ki živi na Madjarskem blizu naše meje v Kadarkutu (proti Virovitici), in sicer pod lažnim imenom Lister Gustav, in da mu je pri tej priliki Demetrovič re-ael, da bo Perčec dal še več denarne nagrade tistim osebam, ki bodo s tem mate-rijalom pripravljale atentate v Zagrebu.
Miklaušič je s svojimi pomagači rabil enega izmed teh peklenskih strojev, ki ga je položil na hodniku banske palače dne 3. januarja, drugi stroj pa položil na okno pisarne društva »Mlada Jugoslavija« 31. januarja t. I. Tretji peklenski stroj so dobili v stanovanju Miklaušiča, četrtega pa v stanovanju Poropada, in sicer oba še nerabljena.
Preiskava se z uspehom nadaljuje.
Nova velika naoetost na Španskem
Revolucionarne manifestacije in spopadi s policijo v Madridu — Splošna stavka v Port Realu
Madrid, 12. februarja. AA. Snoči je doživela prestolonaslednica zelo razburljivo noč. Republikanci so organizirali dvominutni molk v spomin kapetana Galana, ki je bil ustreljen v zadnji revolti v Jaci. Po dvominutnem molku je madridska brezžična postaja nenadoma razširila močan klic »Naj živi revolucija«.
Policija je po shodu na čast političnim kaznjencem razpršila močne skupine demonstrantov, ki so vsklikali revoluciji. Ker so hoteli republikanci šiloma odpreti klub Atheneum, ki ga je policija po vladni na-redbi zaprla, je prišlo pri tem med stražni-
ki in demonstranti do ostrih spopadov. Ker je položaj zelo napet, je v barakah za vsak primer koncentrirana celokupna madridska posadka. Po ulicah krožijo močni policijski oddelki. Vladne čete so zasedle vsa važnejša poslopja in strategične točke.
Madrid, 12. februarja. A A. V Portu Realu je izbruhnila generalna stavka.
Madrid, 12. februarja. AA. Iz Cadixa poročajo, da je bila tamkaj proglašena v sredo splošna stavka. V mestu kakor v luki počiva ves promet. Med stavkujočimi in policijo je prišlo na več krajih do resnih spo-paodv.
Papeževa poslanica po radiu
Vatikan, 12. februarja. AA. Danes ob pol 5. popoldne je bila slovesno otvorjena vatikanska radiopostaja. Slovesnosti so prisostvovali sv. oče s svito, visoki cekveni dostojanstveniki in mnogi odlični povabljenci. Sv. oče si je najprvo ogledal postajne instalacije. Po podrobnem ogledu vseh naprav se je napotil v oddajno dvorano. Zgra-ditelj postaje Marconi je nato napovedal, da bo sv. oče v nekaj trenutkih prvič spregovoril vsemu svetu in vsem vernikom. Nato je sv. oče pristopil k mikrofonu in prečital poslanico vsemu svetu. Papež je v
tej poslanici govoril zastopnikom cerkvenih oblastev, redovnikom, misijonarjem, vernikom in nevernikom, vladam in njihovim narodom, bogatim in revežem, de-lvcem in delodajalcem in vsem priporočil božji mir. Svojo poslonico je končal s podelitvijo apostolskega blagoslova urhi ot orbi.
Po končanem prenosu tega govora se je sv. oče v spremstvu markija Marconija in svoje svite napotil z avtomobilom v akademijo znanosti, kjer je imel takisto kratek nagovor.
Pogreb Ljudmile Hartwigove v Beogradu
Beograd, 12. februarja. 1. Danes dopoldne se je vršil pogreb posmrtnih ostankov blagopo-kojne Rusinje Ljudmile Hartwigove hčerke moža, ki inu je naš narod toliko dolžan. Okrog 8.30 dopoldne je dospel vlak, ki je pripeljal iz Pariza v Beograd krsto z zemskimi ostanki Ljudmile lIartwigove. Poleg krste so bili mnogi venci, lu so jih položili na oder v Parizu, med drugimi so bili tudi venci Nj. Vel. kral.ia in kraljice, Nj. Vis. kneza Pavla in kneginje Olge itd. Iz vagona so krsto prenesli v vežo postajnega poslopja. Po opravljenem obredu so krsto prenesli na novo pokopališče, kjer je bila ob 10. dopoldne spuščena v grob. Pri pokopu so bili navzoči dvom: maršal general Dimatrije-vič, upravnik dvora general Vukovič, mnogi ugledni Rusi in .beograjski meščani. Na grobu je imel kratek a lep in topel govor zastopnik Rusov g. Strandman.
Davčne obveze in svoboščine očetov z 9 otroki
Beograd, 12. februarja. AA. Na vprašanje zbornice v Novem Sadu, ali morajo očetje 9 otrok In več plačati občinske doklade in davščine in davek na poslovni promet, je oddelek za duvke finančnega ministrstva poslul okrožnico finančnim direkcijam, v kateri pravi:
Davčni obvezanci, ki so že oproščeni davkov v zmislu § 9 zakona o davku na samce, in iz-vzemši rodbine z 9 ali več otroki, niso dolžni plačati nikake samoupravne doklade in tudi ne vojaškega davka. Davek na poslovni promet te osebe morajo plačali, ker sc ta davčna oblika ue smatra za neposredno.
Strašen zločin odpuščenega delavca
Zagreb, 12. februarja, k. Danes nekoliko po 12'30 se je zgodila v Matičevi ulici v Zagrebu v bližini Zagrebškega zbora strašen zločin, ki mu ni primera v zagrebški kriminalni kroniki. Ob tem času se je vračala proti domu 14-letna Iska Vrkljan, hčerka gostilničarja Aniona Vrkljana. Nenadoma je ikočil proti njej mlad llovek, ki jo je z nožem 10-krat zabodel v vrat, glavo in lice. Napadalec je pričel nato bežati, a so ga ljudje prijeli in izročilili policiji. Dekle so prepeljali v kirurško kliniko, kjer so ji nudili prvo pomoč, a njeno »tanje je sila resno. Napadalec Slavko 2imrek, 28 let star in soboslikar po poklicu, je bil zaposlen pri očetu ranjenega dekleta, pa se je i njim sprl zaradi obračuna in mu tedaj zapretil, da se bo maščeval. Maščeval se je nad njegovo nedolžno hčerjo
Olajšave za popravek rodbinskih imen
Ljubljana, 12. februarja. AA. Se danes najde mo vsepovsod, da se u]>orabljajo pristna slovenska imena, pisana v spakedranih oblikah, ki so bile ali posameznikom vsiljene za časa tujega go-spodstva, ali ki so jih dolične osebe podedovale od prednikov.
Novi zakon o osebnih imenih od 19. februarja 1929 Uradni list št. 110-26 za v bodoče praviloma ne dopušča več vpisovanja rodbinskih imen v po1 grešnem pravopisu in ne more se n. pr. več vpisati ime »Potočnik« s »Pototschnigg«, ker je slovenski izvor tega imena brezdvomen.
V tem oziru določa namreč čl. 25 zakona iz. rečno, da mora vpisati vodja matičnih knjig rod' binsko ime skladno s pravili srbskega, brvatskega ali slovenskega pravopisa, če bi te ob vpisu rojstva v matično knjigo glede na predpike čl. 23 istega zakona moralo ime vpisati po starem pravopisu ali pa ime srbskega, brvatskega ali slovenskega izvora zoper pravila pravopisa teh jezikov.
Zakon o imenih dopušča v čl. 27 tudi, da se rodbinska imena tujega porekla pišejo po pra vilih fonetike kakor n. pr. mesto »Pfeifer«: »Faj far« itd.
Da bi imeli prizadeti priliko na kolikor mogoče enostavni način spraviti pisavo rodbinskih imen v sklad s predpisi zakona o imenih, je zakono' dajalec v čl. 41 dopustil za prehodno dobo 2 let, da se popravki imen izvrše že z odobritvijo ob čeupravnili oblastev prve stopnje (sreskih m: cinikov, starešin sreskih izpostav, mestnih načel.,i-kov), med tem ko praviloma odobruje spremembe imena le ban.	<	,
Prizadeti se s tem opozarjajo, da rešujejo pro Šnje za popravke rodbinskih imen prvostopne upravne oblasti v lastnem delokrogu le ie do vhetega 26. t. m. ter je v njih lastnem interesu da Mf tozadevne vloge 8e pravočasno vložc.
Prošnje morajo vložiti rodbinski očetje za sebe, ženo in mladoletne otroke, če ni očeta, pripada ta pravica materi oziroma varuhu, polnoletni otroci pa morajo zaprositi samostojno za popravek rodbinskega imena in sicer v vsakem slučaju pri pristojnem zgoraj omenjenem občeupravnem obla-•tvu, v čegar področju se nahaja krstna knjiga, v kateri je prizadeta oseba vpisana.
Prošnje se morajo kolekovati s 5 Din ter jim je priložiti 20 Din kolek za rešitev, rojstne liste vseh članov rodbine oziroma dotične prizadete osebe ter domovnica prosilca la novejšega časa.
Končno se pristavlja, da se morejo zgoraj na' vedeni popravki zahtevati tudi ie po 26. febru' arju 1931 in sicer a istotakimi vlogami, kakor agoraj navedeno in istotako potom občeupravnih oblasti prve stopnje, ki jih imajo predložiti v rešitev banski upravi.
Soholsrtvo
Sokolska četa v Stari cerkvi
V nedeljo 8. t. m. so ustanovili v Stari cerkvi pri Kočevju sokolsko četo. Ustanovni občni zbor v nar. šoli je otvoril in vodil bivši župan g.
J. Povše st., ki je po opravljenih formalnostih prečital listo odbora, katero bodo predložili žu-pi v odobrenje in odločitev. Zastopniki matičnega društva v Kočevju (starosta, prosvetar, tajnik i. dr. člani) so v splošnem obrazložili idejo in naloge Sokolstva in bodrili k smotrene-mu delu. Nato so se domači funkcionarji, ki so predlagani v upravo, konstituirali in se posvetovali o bližnjih nalogah in delu za utrditev in širjenje Sokola v okolišu.
Sokolsko društvo Kočevje priredi v četrtek 12. februarja »Radikalno kuro«, opereto v treb dejanjih.
I. skupščina sokolske župe Kranj
Kranj, 10. februarja.
V nedeljo 8. t. m. dopoldne se je vršila v Narodnem domu v Kranju prva skupščina sokolske župe Kranj. Zastopana so bita vsa društva, razven Koprivnika, Gorjuš, Leskovice in Reteč. Skupščine so se udeležili dr. Riko Fuchs, kot zastopnik Saveza, podpolkovnik Bakič iž Škofje Loke kot zastopnik vojske in srezki načelnik Josip Žnidaršič.
Skupščino je otvoril starešina br. Janko Sajovic, ki se je spominjal rajnega br. dr. Edvarda Savnika in ugotovil velik napredek v župi. Sokolska misel je obsegala zadnjo gorsko vas. Udanostni pozdravi so bili poslani Nj. Vel. kta-lju. starešini Saveza Nj. Vis. kraljeviču Petru in podstarosti SK I bi. Eng. Ganglu.
Nato so sledila poročila posameznih funkcionarjev. Tajnik br. Josip Cvar je poročal, da je zraslo število društev od 13 na 24, novo prijavljena društva so: Predoslje, Dobrava pri Podnartu, Begunje in Kamna gorica. Župa je štela leta 1929.: 1135 članov in 510 članic, leta 1930. pa 2083 člane in 736 članic. Načelnik br. Franc Ažman se je spominjal pokojnega marljivega načelnika v Stražišču br. Slavka Masterla in mednarodnega tekmovalca Antona Maleja.
Omenil je, da se je vršil od 9. do 21. decembra župni prednjašlu tečaj v Kranju, 1 i se ga je udeležilo 26 bratov in 15 sester. Za temeljitejšo tehnično izpopolnitev ima župa 5 Članov oziroma članic v šestmesečni prednjaški šoli v Mariboru in Ljubljani. Od 5. do 10. januarja t. 1. se je vršil župni smučarski tečaj pod vodstvom br. inž. Janše v Kranjski gori. Župni nadzornik br. M. Sušnik je povdarjal potrebo izobraženega župnega prednjaka. Nadzorovana so bila vsa društva razen dveh, nadzornik je sam predaval in vežbal 88krat. Podčrtal je tudi misel, naj Sokol goji temeljito tudi vse vrste športa, ker je treba pritegniti vso mladino. Blagajnik br. Tomo Tavčar je poročal, da znašajo skupni prejemki v letu 1930.: 90.099-52 Din, izdatki 61.165-59 Din, skupni promet 151.265-11 dinarjev, sklad br. Maleja 4.362 Din, žieti prebitek 24.571-93 Din. Referat narodno-obranibnega odseka je podal br. Franc Dolenc ml.
Za župnega prednjaka naj bi se votirala vsota 86.000 Din. Župa naj ne podpira novoustanovljenih društev z denarjem in nnkupom zemljišč, ampak predvsem z orodjem. Vsako novo društvo mora imeti snmo pogoje za obstanek.
Letos se vršita župni članski in naraščajski dan ločeno. Članski izlet se bo vršil 5. julija v Tržiču, datum in kraj za naraščajski dan pa bo določilo župno načelništvo.
Nato je bila sprejeta sledeča lista, ki bo predlagana upravi Saveza: starešina Janko Sajovic; I. podst. Fr. Dolenc st.; II. podst. dr. Maks Obersnel; načelnik Franc Ažman; načelnica Mici Pečnik; I. pod-nač. Vinko Beznik; II. podnač. Franc Benedik; III. podnač. Rudolf Horvat; I. podnačelnica Nadina Kušar; II. podnačelnica Elza Linke; prosvetar Jakob Špicar; tajnik Josip Cvar; blagajnik Josip Tajnik st.; člani uprave: Franc Dolenc ml., dr. Josip Bežek. Franc Bajd, ing. Franc Emer, dr. Josip de Gleria, Matija Sušnik, ing. Mirko Šušteršič, dr. Ivan Vidmar; namestniki: podpuk. ‘Mihajlo Bakič, Janko Markelj, Anton Buh, Peter Jocif, Jakob Jan, Avgust Kavhekar, Josip Svetlin, Ivo Šorli, Josip Vidmar, Stanko Završnik; revizorji: Tomaž Tavčar, Srečko Čop, Slavko Šušteršič, Anton Štempihar, Josip češenj; namestniki: Vilko Rus, Bogomir Cof, Josip Kos; častno razsodišče: Jurij Gregorc, dr. Ivan Dobravec, dr. Jakob Prešeren, dr. Franc Šemrov, Ciril Jakofčič; namestniki: Ferdinand Nečemar, dr. Stanko Sajovic, Rudolf Horvat.
H koncu je spregovoril zbranim odbornikom in zastopnikom društev savezni zastopnik brat dr. Riko Fuchs. Povdarjal je potrebo resnega dela in poglobitve sokolske ideje med članstvom. Vzgojiti je treba zlasti veliko Število prednjakov. Važno nalogo ima tudi prosvetni odbor. Naša inteligenca, ki jo tvorijo zlasti po deželi učiteljstvo, se mora zavedati, da je delo za Sokolstvo —■ delo za narod. Važno je tudi socialno in narodno-obrambno delo. V današnjih resnih časih naj se omejijo zlasti veselice. Sokolstvo naj prerodi ves naš narod.
Skupščino, ki je trajala nad tri ure, je zaključil župni starosti br. Janko Sajovic, s pozivom k vnetemu sokolskemu delu.
Za jugoslovansko perutninarsko postajo
Beograd, 12. februarja. AA. 15. t. m. bo v dvorani srbskega kmetijskega društva zborovanje za osnovanje centralne jugoslovanske perutninarske kontrolne postaje v Beogradu. Cilj društva je pospeševati v vseh pogledih perutninarstvo In izvoz perutnine iz naše kraljevine. Kot podlaga bo služila gojitev in selekcija posebnih vrst perutnine, dalje razstave itd. Istočasno bodo nabavili posestvo, kjer bodo uredili omenjeno postajo.
Ukinjeno sprejemanje žive živine
Beograd, 12. februarja. AA. S sklepom generalne direkcije državnih železnic je ukinjeno sprejemanje in izdajanje žive živine na postaji Lovi-nac počenit • 1. februarjem t. 1. do nadaljnje odredba.
Državna tekstilna šola v Kranju
Velikopoteznost in jasen pogled v bodočnost kaže sedanja vlada pri ustanavljanju strokovni li šol v vsej državi. Strokovne šole nam bodo dale dobre domače vodilne moči, dočim jih moramo zaenkrat še v mnogih slučajih dobivati iz inozemstva. Izvežbani domači mojstri bodo prerodili našo mlado industrijo in obrt.
Tudi v Kranju, središču tekstilne industrije, se je že zgodaj pokazala potreba, da se ustanovi strokovna tekstilna šola. Največ zaslug ima brez dvoma kranjska mestna občina, ki je uvidela, da puškarska šola ni imela ždvljen-skih pogojev in da je tekstilna Šola nujna potreba. Po njeni zaslugi je bilo poslopje za šolo v surovem stanju dograjeno že 1. 1925. Končno se je uredila vsa stvar v ministrstvu tako ugodno, da se je začelo s poukom že 15. septembra lanskega leta. V juliju 1930. se je sestavil pripravljalni odbor, ki mu predseduje župan g. Ciril Pirc, kateremu se ima šola mnogo zahvalita. Ostali odbor tvorijo gg. podpredsednik Horvvitz, ravnatelj »Jugočeškec, tajnik dr. ing. Kočevar Franjo, direktor tekstilne Bale Foch Mukso in ing. Emmer Franc.
Pripravljalni odbor je rešil vsa potrebna vprašanja in izvršil tudi nujnejše nabave, da ee je moglo pričeti z rednim poukom. Stavba je bila končno dograjena in porabna » 1. februarjem t. 1. Sedaj je že vse vsaj provizorično tako urejeno, da odgovarjajo prostori svojim namenom. Do 1. februarja so se uporabljali za redni duevni pouk prostori bivše puškarske šole, ki se je preselila v Užice, v Narodnem domu, za večerne tečaje pa gimnazijske predavalnice.
Namen šole je v glavnem vzgojiti dobre tkalske mojstre. Temu namenu zadosti dnevna šola ki šteje letos 22 rednih učencev. Sola je za enkrat dveletna in ima, razumljivo, letos gamo prvi letnik. Število tedenskih ur znaša 48, pouk traja od 8. do 12. in od 2. do 6. ure. Pogoj za sprejem v šolo je isti kakor za vstop v peti razred srednje šole, torej z uspehom dovršena mala matura na gimnaziji, realki ali meščanski šoli. šola odgovarja popolnoma srednjim strokovnim šolam in je urejena po vzorcu inozemskih tekstilnih šol.
Za sprejem v dnevno šolo so imeli prednost oni, ki so imeli že prakso; večina ima že enoletno prakso v tekstilni tovarni. Pri sprejemnem izpitu se je učence psihotehnično preizkusilo. Ta zanimiva preizkušnja je pokazala zelo dober uspeh. Učenci, ki so se najbolje obnesli, iko so jih preizkušali, so tudi sedaj najboljši. Za tkalca je predvsem potrebna preglednost, ročna spretnost in smisel za barve.
Učni načrt obsega sledeče strokovne predme-
in strojeelovje, trgovinstvo, elektrotehniko, kemično enciklopedijo, higijeno, organizacijo tekstilnih tovarn, nauk o tekstilnem
materialu, predilstvo In tekstilni stroji; glavni predmeti pa so: tehnologija mehaničnega tknl-elva, tehnologija ročnega tkalstva, dekompozi-cija tkanin, strokovno računstvo, kemična tehnologija vlaknin, apretura, strokovno risanje, vzorčno in dekorativno risanje. Praktične vaje obsegajo ključavničarstvo, ročno in strojno tkanje, preizkuševanje tekstilnega materiala in barvaratvo. Tako se nudi učencem pregledno znanje o vsej tekstilni industriji. Med počitnicami se bo zahtevala od vsakega 6-tedenska praksa.
Vsak delavnik od 19. do 21. ure zvečer se vršijo večerni tečaji, ki jih p »seča 56 delavcev in mojstrov. Med njimi so celo mojstri, ki imajo že 20 let prakse. Tu se samo predava. Namen večernih tečajev je, izobraziti strokovne delavce, da si dopolnijo praktično s teoretskim znanjem. Predava se: nauk o tekstilnem materialu, strojništvo, tkalstvo, predilstvo in kemična tehnologija vlaknin.
Ravnatelj tekstilne šole je g. dr. ing. Kočevar Franjo, ki se je specializiral v ta namen v inozemstvi' kamor ga je poslala oblastna samo-
^ Strica	“a	6011 80
fič Otmar SfV11 8tr°k°Vni UČi‘eli * ZuPan'
eimmiTi- i' honorarna profesorja poučujeta gimnazijska profesorja g. dr. Dolar Simon in K- Ivan J. Kolar. Ravnateljstvo bo vedno gledalo na to, da bo Število učencev omejeno, da ne bo hiperprodukcije, in se bo sukalo okrog 20. Solo financirata v glavnem banska uprava in država.
Vodstvo šole je v dobrih odnošajih z vsemi tekstilnimi tovarnami, ki ji gredo na roke in so že precej prispevale. Prispevale so tudi druge tovarne iz vse banovine. Zveza industrijcev o °t‘,a vsoto, h kateri bodo prispevale vse to- rne. šoli gredo na roko tudi manufaktura! trgovci, zlasti z manufakturniml vzorci. Lepo zbirko vzorcev je poklonil trgovec Fr. Crobath v Kranju. Občina prispeva še sedaj.
Šolsko poslopje se nahaja v Rožni ulici in je trinadstropno. Lastnica stavbe je Mestna hranilnica v Knnju. Polovico najemnine plačuje mestna občina, polovico a banska upra->. Občina plačuje tudi kurjavo in razsvetljavo. Kolavda-cija stavbe se bo vršila šele med velikimi po Sitnicami, ker prostori radi vlage še niso prepleskani.
Zanimivo so urejeni in razdeljeni prostori v poslej ju. V pritličju je na eni strani ravnateljeva so a in soba predmetnega in strokovnega učitelja, na drugi pa skladišče za surov material in mont- žni oddelek, ki je istočasno ključavničarska in mizarska delavnica, ki služi za popravo, montiranje in demontiranje strojev. Posebej je zgrajena mala mehanična kovačnica. V I. nadstropju imamo mehanično in ročno tkalnico- Tu se nahaja tkalski stroj, ki ga je šoli potonila tovarna »Jugobruna«, 4 ročne statve In
večje statve, ki jih je darovala tovarna »In tek s s. En motor je darovala firma »Siemens-Schu-ckert«. Zraven je kabinet strokovnega učitelja.
V II. nadstropju se nahajata dve učilnici, Izmed katerih se porablja za enkrat šele samo ena. V predavalnici je zelo velik kateder in praktična tabla, ki se da štirikrat uporabiti. Vsak učenec ima svojo mizo, stol in predal
V II. nadstropju se nahaja tudi provizoričen kabinet. Ta soba bo pozneje služila za preizku-ševalnico, kjer se bo barvalo, tiskalo in tehtalo.
V	III. nadstropju je stanovanje za slugo ter kabinet za predmetnega učitelja. Zraven je konferenčna »oba, kjer bosta istočasno tudi Čitalnica in knjižnica, kakor imajo to urejeno tudi ne Dunaju. Zanimiva bo tudi soba za zhirke. Tu se bodo hranili lepi lastni in tudi tujii izdelki. Obenem bo to tudi majhen muzej naše narodne obrti.
Najmlajšemu strokovnemu zavodu želimo mnogo uspeha. Vzgoji naj mnogo dobrih in zmožnih strokovnjakov, ki bodo vredni velikega truda, katerega sad je veličastna zgradba tekstilne šole v Kranju.
»Samopomoč« rudarskih in iopilnišltili nameščencev in delavcev
Veliko pomanjkanje, ki nastopi in se pri druži veliki žalosti v rudarskih družinah, kadar nenadoma iztrga kruta smrt bodisi roditelja ali pa skrbno ženo in ljubečo mater, je bilo že opetovano predočena velikemu odboru, ki ga tvorita I. in II. skupina Rudarske zadruge Celje.
O tem žalostnem poglavju delavstva je Veliki odbor Rudarske zadruge v Celju za okoliš Rudarskega glavarstva v Ljubljani na eni svojih zadnjih sej temeljito razpravljal ter soglasno ustanovil »Rudarski posmrtni fond«, katerega namen bo izplačevati določene zneske v slučaju smrti zavarovancev njegovim zakonitim dedičem ali od njega določenim osebam.
To zavarovanje, ki je obvezno, se deli v tri skupine, in sicer so v 1. skupini delavci in njihove žene. V tej skupini znašajo posmrtni prispevki pri vsakem smrtnem slučaju člana (delavca) ali članice (delavčeve žene) 50 para za delavca in 50 para za ženo. V 2. skupini so poduradniki, kateri bodo prispevali za vsak slučaj smrti člana (poduradnika) 30'— Din. V 3. skupini so pa uradniki, ki bodo plačevali za vsak smrtni slučaj člana (uradnika) 200 — Din. Posmrtnina bo znašala: pri delavcih tolikokrat po 50 para, kolikor je zavarovanih delavcev (preračunano je na 14.000 članov) ln tolikokrat po 50 para, kolikor Je Jen zavarovanih. Pri poduradnikih in uradnikih pa bo znašala posmrtnina tolikokrat po 30 Din, odnosno 200 dinarjev, kolikor je poduradnikov ali uradnikov zavarovanih. Nameščenec, ki je po činu v višji skupini, se lahko prijavi v nižjo skupino, vendar pa pozneje te skupine ne more več spremeniti. — Enako, kot se odtegujejo od plač in mezd ostali socijalno-zavarovalni prispevki, bodo tudi posmrtni prispevki za »Samopomoč« odtegnjeni ter s strani rudniških odnosno topilniških uprav nakazani v blagajno Rudarske zadruge, ki bo takoj nakazala upravičencem pripadajočo posmrtnino. Ce bi zavarovanec ne imel dedičev odnosno ne imenoval osebe, kateri se na| posmrtnina izplača, zapade posmrtnina fondu »Samopomoči«,
To je ena največjih socijalnih akcij za trpeče delavstvo, ki jih je pokrenilo načelstvo II. skupine Rudarske zadruge, ki mu jih je poverilo rudarsko delavstvo, ki bo brezdvomno tudi pri nedeljskih volitvah pokazalo, da dosedanji možje II. skupine to zaupanje tudi še nadalje vživajo.
Ta »Samopomoč« prične poslovati takoj, čim bo pravilnik s strani Rudarskega glavarstva odobren, najbrže pa že s 1. marcem t. 1.
Voliive v ||. rudarsLo s L up in o
Zagorje, 11. februarja.
L vso vnemo se pripravljajo naši rudarji na volitve svojih zastopnikov, ki jih bodo zastopali po potrebi pri delodajalcu — TPD. Jugoslovanska strokovna zveia in narodna strokovna zveza sta sestavili kompromisno listo, zveza rudarjev Jugoslavije pa nastopa samostojno. V nekem dnevniku je bila priobčena vest, da naši socijalisti ne marajo kompromisa za skupen nastop pri volitvah. Trditev je popolnoma napačna, saj po 6. januarju nimamo nobenih strank več. Sicer pa nedeljskih volitev ne smemo gledati s političnega vidika. Zakaj bi rudarji ne smeli voliti, kakor sami hočejo? Nihče jim ne more kratiti pravice, da volijo one zastopnike, ki bi po njihovem mnenju najboljše zastopali rudarje, čeprav niso člani one s'rokovne organizacije, v kateri je vpisan volilec. Pustimo delavcu svobodno voljo I Na noben na čin se ne smejo izvršiti volitve delavskih zastopnikov po starem političnem pravcu. Povsod in vedno se povdarja da so časi silno resni, osobito za rudarje. Če je to res, o čemer ne moremo dvomiti, potem je vsekakor nujno potrebno, da temu primerno usmerimo svoje delo. Delavec — rudar pozna pač dobro svoje druge in tisti, ki mislijo, da ni zmožen, da bi si gam določil svojega zastopnika, se ze-
lo	motijo. Le t moža, ki ga dobro pozna in ceni njegove zmožnosti, bo imel zaupanje.
Volitve se bodo vršile z listki. Na listek napiše volilni upravičenec po enega zastopnika iu njegovega namestnika. Zunanji obrat. t. j. io-lavstvo v separaciji, delavnicah, nakladišče, lo-komotivno osobje, voli tri zastopnika. Jamski obrat je dvojen: kotredežki in kisovški. V vsakem obratu se voli po 4 zastopnike. Število vseh delavskih zastopnikov je torej 11.
Glede na nedeljske volitve, ki so vs^kaki’ zelo važne, naj ne bo nikogar, ki bi se volitev ne udeležil. Volilna pasivnost bo dokaz, da rudarji ne znajo izrabiti niti tistega, kar se jim nudi.
Higijenska razsiava v Dol. Toplicah
Higijenski zavod v Ljubljani priredi v Dol. Toplicah od 22. februarja do 1. marca t. I. hi-gijensko razstavo s filmskimi predavanji. Razstava, ki bo v sokolski telovadnici, bo otvoril v nedeljo 22. februarja ob 8. uri Šef Iligij. zavoda v Ljubljani g dr. Pirc s filmskim predavanjem o tuberkulozi. Isti dan opoldne ob 15. uri bo filmsko predavanje »Kako ostanem zdrav«. Hi-gijenska razstava bo odprta vsak dan od 8.—12. ure in od 14.—16. ure. Med tednom bodo tudi dnevno zvečer filmska predavanja, katerih pričetek bo ob 19. uri, in sicer v pondeljek: »Griža« film — predava demonstrater; torek: »Pegasti legar«, film; sreda: »Higijenična žena«, predava ga. dr. Kristan-Lunaček; četrtek: »Koze«, film — predava demonstrater; petek: »Prva pomoč«, slike — predava demonstrater; sobota: »Alkohol in kultura srca«, film — predava demonstrater; nedelja: »Alkoholizem«, slike — predava oficial g. Puhar Leop. V nedeljo bo predavanje dopoldne ob 8. uri za odrasle in popoldne ob pol 15. uri za šolsko mladino. Iligi-jenska razstava je namenjena zdravstveni občini, ki obsega občine Toplice, Gor. Polje. Poljane, Črmošnjice ter kat. obč. Jurka vas in Gor. Straža. Ker je higijenska razstava in predavanje velike važnosti za občinstvo, je želeti, da bi se je udeleževali v obilnem številu in prisostvovali tudi predavanjem, ki bodo vsakomur mnogo koristila.
Pevski praznik 8. marca
1951
Na ta dan se bo vršila I. redna skupščina Hubadove župe Južnoslovenskega PevaČkega Saveza, enotne pevske organizacije kraljevine Jugoslavije, koje protektorat je prevzel Nj. Veličanstvo kralj Aleksaner I. — Na skupščino so vabljeni delegati vseh v Hubadovi župi JPS včlanjenih društev in zborov; za popoldanski monstre pevski koncert v Unionu je obljubilo dosedaj že 12 pevskih društev iz Ljubljane svoje sodelovanje. To so: Pevski zbor Glasbene Maticc ljubljanske, pevsko društvo »Slavec«, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, gUisbeno društvo »Ljubljana«, pevsko društvo »Krakovo-Trnovo«, pevsko društvo »Cankar«, pevsko društvo »Zvezda«, Moste, pevsko društvo »Sava«, Hradeckega vas, pevsko društvo »Zvon«, Trbovlje, glasbeno društvo »Hrastnik«, pevski zbor »Čitalnica« v šiški. Gotovo pa je, da se bodo na sodelovanje priglasila še druga društva in pokazala uspehe svojega dela in truda. Vsem udeležencem pevskega praznika je ministrstvo saobračaja dovolilo polovično vožnjo po železnici. Pevska društva, pevci in pevke, 8. marca v Ljubljano. Pojasnila glede skupščine in koncerta daje uprava Hubadove župe JPS v Ljubljani.
Razveseljiva delavnost škofjeloških gasilcev
Novi gasilni dom v Zvezdi. — Ustanovitev Samopomoči. — Vse za pomoči potrebnim.
Škofja Loku, 12. februarja.
V	nedeljo popoldne so se zbrali naši gasilci v dvorani Gasilnega don.a k 55. rednemu občnemu zboru.
Ob jako lepi udeležbi članstva je olvoril zbor poveljnik g. Šušteršič Ivan, pozdravljajoč zastopnika mestne občine župana g. Hafnerja in ostale tovariše. Takoj za tem je vestno in skrbno poročal društveni tajnik g. Planina Lovro, spominjajoč 8e vseh važnejših dogodkov društva v preteklem letu. Največ pozornosti so posvetili ustanovitvi Samopomoči, prepotrebni socialni ustanovi. Samopomoč šteje dosedaj 48 članov, ki vplačujejo v četrtletnih obrokih po 10 Din; posmrtnina pa znajta 2000 Din. Prav verjetno je, da bo število pripadnikov še naraslo. V interesu dobre stvari so se združili podporni, bolniški in jubilejni sklad; 50% dohodkov od prireditev gre tudi v bolniški sklad. Bela žena je društvu ugrabila neumornega, preko 50 let ^ sodelujočega, častnega člana tov. Jurija Groharja. Njegov spomin se prijetno počasti.
Blagajniško poročilo je podal g. Ciril Grohar. Stanje blagajne ni ločljivo, vendar je varčevanje na mestu. Odbor prejme absolutorij.
Volitve, ki so se vršile deloma po listkih, so izpadle: načelnik Ivan Kavčič, poveljnik Šušteršič Ivan, namestnik Hafner Pavel, odborniki Blaznik Anton, Grohar Ciril, Primožič Frane in Planina Lovro; namestnika Bavdaš Feliks in Pirc Frane; četarji Gruden Anton, Pokorn Janez, Šubic Anton, Tavčar Jernej in Kos Ignacij; četniki Kavčič Peter, Bavdaš Feliks, Bogovičar Pavel, Bevk Henrik in Šober Ivan.
Po govoru župana Hafnerja, ki je želel gasil-ccm vse sreče se je razpravljalo o potrebi novega prostora za Gasilni dom, ker je sedanja stavba kar pretesna. Naprosi se mestna občina za prodajo sveta v Zvezdi.
Gasilno društvo je s svojim odborom vzgled marljivosti. Tekom zadnjih let se je kupila motorna brizgalna za 46.000 Din; nabavilo se je 300 metrov najfinejših konopnenih cevi za 10.000 Din; kupilo se je 10 bakclj in rog. Na zasnutku je tudi reševalni avto, znl>"»r bo pn «koro potrebna skupna akcija škofjeloških humanitarnih društev. Škofjeloškim gasilcem in njihovemu odboru želimo v vseh stremljenjih mnogo uspehov in napredka.
Pismo iz Poljčan
V sredo je zopet ves dan snežilo in Je za starim snegom, ki ga je bilo pri nas do 40 cm, za padel nov.
Napad sredi ceste
Pred dnevi je bilo. K-ova služkinja je šla iz G. po samotni cesti skozi gozd. Hotela je obi skati svojo teto. Seboj je vzela ves svoj prihra njeni denar, ki ga ni bilo malo — bojda 500< dinarjev. Ko je korakala mimo znane kapele ki stoji sredi samotne ceste, se nenadoma preo njo pojavita dva moška. »Ali greste na vlak?* jo je vprašal eden prav nedolžno. Pa predne je utegnila odgovoriti, ji je drugi iztrgal b roke ročno torbico, kjer je imela reva denar, in kot blisk sta oba brez sledu izginila v gozdu. Obupana je klicala na pomoč, a na samotnem kraju ni bilo žive duše.
Tatvine
V Stari vasi so zlikovci pri M. ponoči vdrli v kuhinjo ter pobasali v nahrbtnik vso porcelanasto in drugo posodo ter drobnarije. Pa so Jih domači še pravočasno opazili ter jo ubrali za njimi. Ker je nepridiprave težki nahrbtnik pri begu oviral, so ga, da se rešijo zasledovalcev, odložili ter je tako k sreči ukradeno blago zopet prišlo v prave roke. — Na Z. žagi so že dalje časa opažali, da Jim nekdo krade les. Se daj so res našli v bližnjem gozdu nekaj desk t žigom te tvrdke.
Smrt kosi...
Ne samo gostije se vrste, ampak tudi mrličem turobno poje zvon dan za dnem. V dveh dneh so umrli kar trije, in to Janič in Brajlili (mati šestero otrok) s Stanovskega in naduČi-teljeva vdova ga. Svetlin. Njo bodo pokopali dane3 popoldne ob pol 16. uri.
Drugi led vozijo
Te dni je dosegel mraz v letošnji zimi višek Dobili smo drugi led. Gospodarji bodo zdaj napolnili ledenice, pa so se že bali, da ne bo več ledu.
Igrica »Povodni mož« se v nedeljo v Studenicah radi prevelikega snega ni mogla vršiti in bodo šolarji zato nastopili šele to nedeljo.
Gripa
na splošno razširjena, tudi našemu kraju in okolici ni prizanesla. Precej je obolelo otrok in odraslih, a smrtnih žrtev hvala bogu še ni bilo Za pustno zabavo bo poskrbel naš Sokol s svojo maškerado, ki ae bo pod devizo »Cvetoča pomlad« v nedeljo na 15. februarja poslavljal od veselih predpustnih
=ni=iii=iii=iii=iii=iii=ni=
»V DEŽELI DOLARJEV«
Maškerada Ljubljanskega Sokola
Pustili torek, dne 17. februarja 1931.
Narodni doni (Vhod z BIeiweisove c.)
   ................................
=HI=»I=HI=HI=IH=MI=HI= Nenavadna operacija
Murska Sobota, 11. februarja, le dni je izvršil v tukajšnji bolnici kirurg ar. Sknlee zanimivo in nenavadno operacijo
V	bolnico so pred dnevi sprejeli 271etno Glzelo lati, k. je venomer tožila o velikih bolečinah v želodcu. Zdravniki so jo preiskali in rent-genizirali ter ugotovili, da ima v notranjost! nek predmet, ki ga je treba z operacijo odstraniti. Dr. Šlcrilec je prevzel operacijo, ki je popolnoma uspela. Našel je v Gizeli izven mater nice glavo nedonošenčka. Glava je bila pokrita že z lasmi in tudi zobje tega bitja so bili razviti. Namesto telesa se je pa držalo glave nekak komad mesa.
Mlada žena je pred 4 leti rodila in kar so dvojčki ’ ^ naibrŽe °B,anek nerazvl‘egn
PriUada kosti k ravnim aelom mesa v L^ubliani
Občinstvo se mnogokrat pritožuje, da mesarji za razne dele mesa preveč zaračunavajo. Ker j« kalkulacija za ceno mesa zgrajena na dobita mesa s kostmi vred po lakoto, j” «n£ trati dnevno oeno mesa vedno s kostmi vred.
dodajajo mesu kot priMada. Za posamezne dele mesa pa so določeni odstotki torti kot pnikilada. Ce pa zahteva stranka meso bre/
/"tu “!csn,r,	mesa	vse	koali
ter ^rezati kite in ž«le ter je upravičen v ten-»lučaiju zahtevati za mewi višjo ceno. Tudi zn tako meso je povišek cen normirati. Prodajati se sme meso s prildado z odstotkom kosti, ki pripada 1 kg mesa, ali bre« priiklade s poviškom k dnevni ceni 1 kg mesa.
Zaradi tofinejše informacije objavljamo;
Goveje meso: Vrat, sekan s kostimi. pr«a brez prikdade ali s priklado do 10%. trebušnimi brez priiklade, pleče z 20-25% kosti za juho. stegno z 20—25% kosti za juho, rebra z 5—10% priiklade, pljučna pečenka, očiščena in obrezana. dnevna cena — 80%.
Telečje meso: Vrat, prša s priklado 20%. stegno z vsebujočimi kositrni + priMada 26% glave, stegno brez kosli, očiščeno, dnevna cene — 75%,^ pljučna pečenka (ilumbca) s prikladie 20% nožnih kosti, pljučna pečenka brez pri klade: dnevna cena + 4 Din, pleče z vsebujočimi kostmi in 20% ra&Učnih kosti, pleče bre? kopiti: dnevna cena 4- 10 Din.
Sv i n j i n a. .Domači prašiči: hrbet brez pni kilade. vrat hrms pniklade. rebra brez prikdade: hrvaSkii prašiči — isto. Dnevna cena mesa pa je pri govedini in telelini zopet različna In sicer ima zadnji del višro ceno kakor prednji pri sviniinj pa je hrbtišče dražie od drugega mesa. Te cene pa mora imeti vsak mesar vidne izobešene ter meso porazdelteno po kvalitet1 'in oznnčnrm posebej s cenami. Občinstvo na' pazi pri nakupu na dnevne cene mesa, nje^a porazdelitev po kakovosti in označbo s oeno ter na dodatek prtklade. — Mestno tržno nadzorstva
Popisovanje »nemških« otfrolt
Celje, 12. .februarja.
Po celjskih hišah hodi neka ženska, ki povprašuje po »nemških« otrocih in ei zapisuje njih imena. To delo izvršuje baje za nemško šolo in v imenu nekega advokata.
Vprašanje nastane, s kakšno pravico ta oseba popisuje otroke in kdo jo je za to pooblastil?
Ta primer zopet opominja, kako previdno bo treba postopati pri prevzemanju otrok v nemško šolo, ker pri tem agitirajo na nedopusten način, na drugi strani so pa revni slovenski sloji gospodarsko odvisni od nemških mogotcev.
Za celjske Slovence naj bo to zopet mi-gijaj, da je skrajni čas, da se strnejo v eno krepko nacijonalno fronto.
— V Novi Zelandiji potres ni zahteval žrtve med našimi izseljenci. Na vesti, da- je zahteval Bttdnji veliki potres v Novi Zelandiji žrtve tudi med našimi izseljenci, je naše poslaništvo v Londonu obvestilo ministrstvo za notranje zadeve v Beogradu, da o priliki potresa v Novi Zelandiji ni bilo nobene žrtve med našimi izseljenci.
— Veličasten pogreb inž. Joleta Karadjole.
V torek so v Šibeniku pokopali inž. Josip« Ka-radjolo, šefa kemičnega laboratorija v tovarni »Dalmatiennes, kd je umrl po kratki bolezni. Inž. Karadjole je doštudiral tehnične študije na ljubljanski univerzi in se je v Ljubljani mnogo udejstvoval v akademskih društvih. Kakor v Šibeniku, si je tudi v Ljubljani pridobil simpatije vseh, ki so ga poznali. Njegovega pogreba se je udeležilo okoli 4000 ljudi. Na grobu «e je od pokojnika poslovil inž. Jakob Despot tol Dane Škarica. Člani šibeniškega pevskega društva so mu zapeli posmrtnice pred hišo in na pokopališču. Tudi v Šibeniku je bil med najbolj popularnimi meščani in je aktivno sodeloval v narodnih društvih. Osnoval je tudi športni klub »Krka«. Posebno velike simpatije si Je pa pridobil med kmečkim ljudstvom. Umrl je v 33. letu.
— Otroška maškerada Atene. Skrbne mamice so poklonile za Buffet otroške maškerade dobrih slaščic, malinovca, obloženih kruhkov, da bomo lahko potolažili male lačne in žejne šelodčke.
— Volna, bombaž, nogavice Ib pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 In Stari trg 12.	600
Obledele obleke barva v različnih barvah ln plislra tovarna Jos. Reich.
6602
Jz ‘Dravske banovine
Celic
'• Sokolsko društvo v Celju javlja, da so društveni in župni prednjašikii izpili, ki so bili določen za nedeljo, 15. t. m., preloženi na nedeljo, 1. marca.
* Iz zdravstveno službe. Zdravnik v Celju g. dr. I v ič Stepao je imenovan kot kontraktualni adravnik-fizioteirapevt pri Zdravstvenem domu ▼ Celju.
* Nočno lekarniško službo ima od jutri sobote 14. t. m. do prihodnjega petka 20. t. m. lekarna >Pri križu« na Kralja Petra cesti.
* Na Ljudskem vseučilišču v meščanski šoli bo v pondeljek 16. t. m. ob 20. zdravnik g. dr. Čerin nadaljeval svoje predavanje »O porodništvu«.
* Za veliko maškerado v soboto 14. t. m. se
spreminja velika dvorana Celjskega doma v srčni raj krvavečih im ljubečih src, radi tega se tudi maškerada vrži pod geslom »Srčna noč«. Vse se pridno pripravlja na to veliko prireditev. Maske bodo tekmovale med seboj v lepoti. To je tudi prav, kajti štiri najlepše maske bodo obdarovane s krasnimi darili, ki so razstavljena v veletrgovini g. Stermeokega v Celju. Kdor hoče preživeti par veselih uric ob zvokih prijetne godbe in rajanju, naj pride v soboto na sokolsko mažkerado v Celjski dom. Vse maske ki poselijo v soboto maškerado, se vljudno naprošajo, da se po možnosti zberejo že ob 9. uri na določenem me6tu, ker bo potem skupen prihod skoai za to nalašč prirejen, okrašen prostor.
r’ Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine št. 11. z dne 12. februarja 1931. ima sledečo vsebino: Pravilnik za delo računovod-stvenih odsekov finančnih direkcij in za raču-novodstveno - blagajniško poslovanje davčnih uprav; Odredbe o ustanovitvi, sestavi in poslovanju centralne komisije za skupno nabavo večjih potrebščin banovinskih uradov, zavodov in podjetij na področju Dravske banovine; Poziv vsem delniškim družbam s sedežem v Dravski banovini; Razne objave iz »Službenih novin«.
d Prevedbe pri policiji v Ljubljani in Mariboru. Z odlokom notranjega ministra so z veljavnostjo 1. oktobra 1930 prevedeni na nova zvanja s pripadajočimi službenimi dokladami naslednji policijski nameščenci pri policijski upravi v Ljubljani: za viš. nadzornika policijskih agentov z mesečnon doklado 350 Din Silvan Bedenk, dosedaj okrajni policijski nadzornik, za nadzornike policijskih agentov Josip Gruden, Jakob Podreberšek, Anton Barič, Matija Močnik, Fran Žajdela in Josip Goršič. Za poveljnika policijske straže z mesečno doklado 500 Din Janko Bedenk, z mesečno doklado 350 Din Henrik Lotrič in Dragotin Gril, dosedaj okrajna nadzornika. Pri policijskem predstoj-ništvu v Mariboru za nadzornika policijskih agentov z mesečno doklado 350 Din Anton Pavletič in Franjo Cajnko, za podnadzomike policijskih agentov z mesečno doklado 520 Din Alojzij Mohorčič in Peter Žlabtič, dosedaj okoliška nadzornika, za poveljnika policijske straže z mesečno doklado 450 Din Ivan Finžgar in Ivan Kralj.
d Avtomobilisti pozor! Mitniški znaki, izdani v letu 1930., izgube veljavnost s 15. februarjem 1931., zato opozarjamo vse avtomobiliste, ki žele, da je njih motorno vozilo mestne trošarine oproščeno, da si priskrbe znake za leto 1931. vsaj do 15. t. m. v tajništvu Avtokluba, Kongresni trg 1/1. Istočasno obveščamo avtomobiliste, da ima tajništvo kluba nove lične priprave za pritrditev mitniških znakov na razpolago.
d Pevskim društvom, pevkam in pevcem! Ali ste že obnovili naročnino na »Zbore« za leto 1931? Lanski naročniki naj jo nakažejo po de-cembsrskem zvezku priloženi položnici, novi naročniki pa naj se javijo po dopisnici na upravo Zborov, pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Naročnina za 1. 1931 je 50 Din. Zbori prinašajo najnovejše skladbe za ženski, moški in mešani zbor, solospeve 8 klavirjem, v književni prilogi pa zanimivo čtivo. Vsak zaveden pevec bi moral biti naročen na Zbore!
d Obvestila delodajalcem o ozdravljenju članov OUZD! Na željo delodajalcev je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani prostovoljno obveščal večje obrate (delodajalce), kdaj so ozdraveli njihovi posamezni nameščenci. Ker pa urad sedaj ni več oproščen poštnine v lokalnem prometu v vseh krajih, kjer poslujejo njegove ekspoziture, mora prostovoljno prevzeta obveščenja opustiti, ker poštni izdatki za ta obvestila niso utemeljeni v zakonu o zavarovanju delavcev. Zato opozarja okrožni urad vse prizadete delodajalce, da si naj izvolijo sami na primeren način urediti svojo evidenco o bolovanju svojih uslužbencev in da morebiti z večjo disciplino pri svojih delavcih dosežejo, da bodo pravočasno zaznali za njihovo ozdravljenje.
d Poroke. V nedeljo 8. februarja popoldne sta bila poročena v Ljubljani g. Josip Škerjanc, p. d. »pri Šornu« posestnik in župan v Šmarju in gdč. Marija Skubičeva, hčerka lesnega tr-
govca iz Gtlineka. — Mlademu paru obilo sreče. — V ponedeljek sta bila poročena v Rudniku g. Fran Bregar, svak g. Joškota Jelačina trg. na Rudniku in gdč. Julka Zupančič iz Izlak pri Zagorju. Mlademu paru, ki v kratkem odpotuje v Ameriko, želimo v novi domovini obilo sreče!
d Smuški tečaj za začetnike in srednje dobre vozače so bo vršil ob Bohinjskem jezeru od 14. do 20. t. m. Prijavnina Din 50. Ker se bodo od 20. do 24. t. m. vršile mednarodne tekme, bo s tečajem vsakemu udeležencu ustreženo. Učitelja bo dal Smuški klub Bohinj. Prijave sprejema hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru.
d Vreme. Barometer je kazal včeraj ob 7. uri v Ljubljani 753-4, termometer —2’2, relativna vlaga 80%, bilo je mirno, oblačnost 10. V Mariboru je kazal barometer 762 2, termometer —9, relativna vlaga 90%, pihal je S, oblačnost 10. Mirno je bilo v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu-,in Skoplju. Jasno samo v Mostaru, drugod v državi pa oblačno. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 2-4, najnižja —3-2, v Mariboru —13, v Mostaru 18, v Zagrebu —4-5, v Beogradu —2, v Sarajevu —5, v Skoplju —3 in v Splitu 2-8.
Hjubljana
Petek, 13. februarja 1931., Katarina. Pravoslavni: 31. januarja Kir in Jovan.
Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti. *
■ Mestno načelstvo ljubljansko opozarja vse trgovce in obrtnike na razglas, ki je nabit na mestni deski glede pregleda in žigosanja meril v javnem prometu. Proti trgovcem in obrtnikom, ki ne bi predložili vseh svojih meril v pregled in žigosanje, bomo postopali po zakonu. Mestno načelstvo.
■ Zavezanci za ljudsko delo »kuluk«. Opozarjamo na razglas mestnega načelstva v Ljubljani, z dne 10. februarja 1931. St. 813/31-5, Id je nalepljen po mestu, po katerem so seznamki za ljudsko delo, kuluk, razpoloženi zavezancem na vpogled v času od 14. do 27. februarja 1931. od 8. do 13. ure, v mestni posvetovalnici, soba št. 22, kjer je vložiti ali prijaviti na zapisnik tudi morebitne pritožbe proti sestavi seznani-kov.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrl je Kitek Karel, 49 let Btar, narednik v p., Top-ničarska ulica 8. N. v m. p.! Žalujočim naše sožalje!
■ Strokovno in podporno društvo mestnih dohodarstvenih nameščencev v Ljubljani priredi 14. februarja t. 1. svoj družabni večer s plesom v spodnjih prostorih hotela Miklič, vhod z Masarykove ceste. Vabljeni so vsi prijatelji društva, kakor tudi vse druge tovariške organizacije.
■ Vesel večer v operi. V ponedeljek 16. t. m. nastopi prvič v Ljubljani znamenita ruska diseusa Dela Lipinskaja. Ona uživa kot pevka, recitatorka, pripovedovalka in pianistka svetoven sloves. Povsod so njeni večeri prvovrstna atrakcija in hiše vselej razprodane. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Spored javimo jutri.
■ Premijera ljubke veseloigre »Extemporale« bo v nedeljo 15. februarja na šentjakobskem odru. Zaradi obolelosti nekaterih članov bo premijera izborne veseloigra »Extemporale« v ne-
Jz dvugih banovin
Železniški promet z Dalmacijo zopet reden
Zagrebškemu železniškemu ravnateljstvu so v sredo popoldne sporočili, da je del proge med Malovanom in Zrmanijo, ki je bila zasnežena, očiščena. Proga je s tem zopet uporabna za reden promet. Komisija si je ogledala ta del proge in ugotovila, da so vse ovire odstranjene in je izdala odredbo, naj se železniški pro-4 . .	.	  1	A1	An
 	   met	zopet	otvori. Proga je bila očiščena ob 14 40
• Za medklubsko slalom-tekmo. ka jo priredi	odšli	najprvo vlaki, ki so čakali v Grača-
■tmeko-eportni odsek SPD v Celju v nedeljo,	mlto	M	ed§li viaki iz Knina. Sinoči je
16. t. m ob 10 30 pri Celjski koči in katere se »deleži tudi vojaštvo, »o določene lepe nagrade ln sicer za civilne smučarje tri, za vojaške pa dve. Darila so razstavljena v izložbi trgovine g. Almoelcotonerja v Prešernovi ulici.
• Hud »nacionalist« je pleskarski pomočnik B. Viktor, kadar je pijan, se razume. Tedaj po gostilnah in kava,mali v nemškem jeziku raz-graja, * psuje in napada ljudi. V sredo zvečer je v vinski kleti na Dečkovem trgu kar v nemškem in italijanskem jeziku razgrajal; ko ga je neki drugi gost opozoril, da naj neha z izzivanjem, ga je začel pretepavati in je morala priti policija, fei ga je aretirala. Pri zaslišanju je rekel, da si ne da od nikogar nič dopovedati. Pa si bo le moral dali dopovedati, ko bo sprejel kazen.
* Tri izgube denarja v enem dnevu. Kljub v»ej krizi ljudje še vedno trosijo denar — po iulicah. V sredo zvečer so našli pred kavarno »Evropac na Krekovem trgu tri bankovce po 100 Din; izgubila pa je ena oseba nekje v me-jtu 120 Din, druga psi 250 Din. Najbolj čudno l>a je to, da ljudje, ki so izgubili denar, tega ne iavijo policiji ali pa ne pridejo po najden denar ki je razglašen v listih, na policijo. Poštenost namreč še ni umrla in oddajajo mnogi naj-iitelji denar na policiji.	... .
• Pe« je ugriznil v sredo zvečer loletnega Maka Mirka, mizarskega vajenca v podjetju Lodin. Rana. ki jo ima fant na desni nogi. je laiko nevarna, da je moral v javno bolnico.
cu, nato so pa —... ------ — -	-
odšel prvi vlak iz Zagreba v Split ob 9.15. Iz Splita je pa po tri dnevnem odmoru odšel proti Zagrebu ob 20. Progo so očistili s pomočjo motornih plugov, delo je bilo zelo težko, ker je bil sneg do pet metrov visok in še zmrznjen.
10 tisoč zakonskih pravd
Žiška eparhija je najstarejša pravoslavna eparhija. Pred vojno sploh niso imeli razporok v tej eparhiji, po vojni pa število teh od leta do leta narašča, kakor povsod drugod na svetu. Žiško duhovno sodišče je imelo zlasti lam * razporokami mnogo posla. Nič manj ko deset tisoč zakoncev je zahtevalo tu ločitev zakona, kar je nekako rekordno število, čeprav je eparhija zelo obsežna. Združuje namreč užiško, rudniško in čačaško okrožje ter 2 srezki pogla-varstvi.
Sodišče je razpravljalo o 419 zakonskih pravdah, 215 pravd je bilo zaključenih. Od teh je bilo’ ločenih 117 zakonov. Eden je bil razveljavljen. 685 zakonov je pa obdržalo veljavnost. Delno ločitev je doseglo 5 zakoncev. Zanimivo je, da je bilo ločenih 37 zakonov po moževi krivdi, 00 pa po ženini, kar dokazuje, da je tu več nezvestih žensk ko moških. Zaradi slabega ravnanja in pretepanja jih je bilo ločenih 10, zaradi obsodbe na robijo je bil pa ločen 1 zakon. kar znači, da je kriminalnost v tej epar hiji majhna
b Dvojni morilec Dobrilovič obsojen na do-življensko ječo. Beograjsko sodišče je izreklo obsodbo nad Miloradom Dobrilovičem, ki Je pred meseci ustrelil svojo ženo Danico in njenega prijatelja Ostoja Peškrca. Bil je obsojen na doživljensko robijo. Plučati mora tudi 110.000 Din zdrževaljnine.
b Težka nesreča v hotelu. V zagrebškem hotelu »Zlata krona« se je pripetila v sredo težka nesreča. Sobarica Marija Majksner, stara 26 let je čistila obleko i bencinom. Nesreča je hitela, da se je bencin vnel m so plameni hudo opekli sobarico.
b Velik mlin zgorel. Pri Rumi je v torek zgorel velik mlin posestnika Dušana Crevičn. Izbruhnil je v prvem nadstropju in se nagloma razširil na ves- mlin. Rešiti niso mogli^ ničesar. Ogenj je povzročil tako vročino, da nihče od gasilcev ni mogel v bližano. Mlin je pogorel do tal. Skoda znaša okoli 4,000.000 Din in je deloma krita z zavarovalnino.
b Volkovi in sneg. Iz Drvara poročajo, da je po vsej okolici zapadel visok sneg, ki je mestoma dosegel višino 2 m. Pojavili so se tudi volkovi, ki so vdrli v staje ter poklali večje število drobnice.
b Tragična smrt tramvajskega uslužbenca. Ob priliki velikega požara na Reki, ko so gorela poslopja Mestne hranilnice, v katerih stanujejo večinoma delavci, je prišel ob življenje v tragičnih okoliščinah tramvajski uslužbenec Josip Golob. Ko je zvedel o požaru, je hitel na pomoč svojcem. Pritekel je do železniške proge, kjer je pa omahnil. Ljudje, ki so mu prišli na pomoč, so ga našli že mrtvega. Zadela ga je srčna kap. Ko je zvedel o požaru, se je tako razburil, da je imelo to zanj usodne posledice Najbolj tragično pa je, da je umrl, ker *e je razburil, misleč, da gori tudi hiša njegovih svojcev, katerim je hitel na pomoč, v resnici pa v tej hiši ni bilo požara.
deljo 15. t. m. in ne v »oboto 14. t. m., kakor je bilo prvotno javljeno. Vsebina igre je vele-zabavna in vsebuje toliko komičnih situacij, da se bodo posetniki izvrstno zabavali. V vodilnih vlogah nastopijo ge. Bučarjeva, Gorupova in gdč. Pirčeva ter gg. Brihta, Čuk, Lavrič in Moser. Vstopnice se bodo dotaile od petka dalje v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu.
Za obrtniško vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani bo priredila v ponedeljek 16. t. m. ob pol 19. uri v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg XII, vajeniško predavanje. — Predaval bo g. dr. Miss o »higi-jeni duše«. Vstopnine ni. Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki.
Maribor
Mladina G]. Matice se je vrnila iz Beograda
Včeraj se je s popoldanskim brzovlakom ob 14-45 pod vodstvom predsednika g. dr. Tominška in pevovodje ravnatelja Hladeka vrnil mladinski moški pevski zbor Glasbene Matice s svojega triumfalnega izleta v Beograd. Na postaji je mladino sprejela velika množica občinstva, med katero smo opazili tudi okrožnega Inšpektorja dr. Schaubacha, podžupana dr. Li-polda, niagistratnega svetnika dr. Rodoška in več drugih zastopnikov javnosti. Vsi izletniki so se vrnili polni najlepših vtisov in navdušeni od ljubezni, ki jim jo je bil naklonil Beograd, posebno pa še Nj. Vel. kralj Aleksander. Pa tudi Maribor je lahko ponosen na svojo mladino.
V
m Družabni večer Sokola I. Jutri, v soboto zvečer ob 20. uri bo priredil agilni mladi Sokol I. v telovadnici podčastniške šole članski sestanek z družabnim večerom. Prijatelji in prijateljice Sokolstva dobrodošli!
in Društveni telovadni nastop Sokola Matice. Odbor Sokola Matice objavlja, da bo letošnji društveni telovadni nastop dne 17. maja, pa prosi vsa druga društva, da na ta dan ne priredijo svojih prireditev.
m Za obrtnike. Jutri ob 15'30 bo v magistralni dvorani sestanek delničarjev Obrtne banke za ozemlje bivše mariborske oblasti. Ob tej priliki bodo izvolili tri člane in tri namestnik« poslovnega odbora, snujoče se podružnice Obrtne banke v Ljubljani.
m Občni zbor policijskih nameščencev. Društvo državnih policijskih nameščencev in upokojencev v Mariboru bo imelo svoj letošnji občni zbor 19. in 20. t. m. vsakikrat ob 19. uri v prvem nadstropju poslopja Nabavljalne zadruge.
m članski šahovski turnir. Mariborski šahovski klub bo priredil za svoje člane e pričetkom v sredo, dne 18. t. m. thematumir.
m Občni zbor prostovoljnega gasil, društva. Mariborsko prostovoljno gasilno dru&tvo ia rešilni oddelek bosta Imela svoj letošnji redni občni zbor v soboto 21. t. m. ob 20. uri v dvorani v lastnem domu na Korošici cesti.
m Rapidova reduta. Jutri, v soboto zvečecr bo imel SK Rapid v prostorih pivovarne >Unioo« svojo veliko predpustno reduto.
m Prleško gostttvanje. Letos bodo imeli mariborski Prleki ziopet svoje »gostttvanje« ,in sicet v soboto, dne 14. t. m. zvečer v veliki kazinski dvorani.
m Za obstoj uradniške menze. V Mariboru obstoji že 12 let uradniška menza, ki je nameščena v kazinskem poslopju In Šteje preko 100 članov. Ker namerava mestna občina sedaj lokal uporabiti v druge namene, je nadaljni o>b-st ' ogrožen. Vsekakor pa je v interesu uradni-štva, da se menza ohrani in da ji občina ne odvzame prostorov.
Kranj
Živinorejcem. V zadnjem času se pritožujejo trgovci g prašiči, da naše blago ne odgovarja zahtevam v inozemstvu. Pasma »e pa more zboljšati edino z dobrimi merjasci. Kr. banska uprava bo oddajala letos plemenske merjasce v starosti 3—5 mesecev z ccno 200 Din. Pri starejših merjascih se zviša ccna za vsak mesec starosti nad 5 do 7 mesecev za 100 Din. Merjasci se bodo pošiljali po povzetju. Za vsakega merjasca je treba izpolniti zavesno pismo, ki mora biti kole-kovano 'i 5 Din. Pismo mora biti vsaj do 20. marca pri Breškem načelstvu.
Vsem vojnim obveznikom okoliških obtin. Voj* ni obvezniki letnikov 1881—1910, ki spadajo v občine kranjskega sreza, naj oddajo vojaike i»-kazr, v pisarni mestne občine v Kranju.
Otvoritev smuške skakalnice Sokolskega društva v Kranju. Po župnih smuških tekmah, ki se vrši* jo v nedeljo 15. t. m. dopoldne se vrši istega dno ob 15. uri popoldne slavnostna otvoritev nove skakalnice na severnem pobočju fimarjetne gore, ob cesti proti postaji Sv. Jošt in tekme v skokih. Tekmovali bodo člani Sokol« in Jugoslovanske«« zimsko-sportnega saveza. K otvoritvi so povabljeni delegati JZSS in zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Vsi v JZSS včlanjeni klubi naj se udeleže otvoritve in tekme.
Tržič
Imenovanje ulic. Mestni svetovalci so sklenili, da 8e v najkrajšem času poimenujejo ulice, ki jih je v Tržiču prav lepo število.
Šport. V nedeljo se je pri sankanju v Lomu dogodila nesreča. V hudem zaletu sta priletela v ograjo, hoteč se ogniti, g. Stepan IInyk in gdč. Šolarjeva. Oba sta se poškodovala.
Predpustne prireditve. Velika sokolska ma-škerada bo v nedeljo zvečer v telovadnici. Bralno društvo priredi na pustni torek zadnje rajanje v hotelu Pošta.
Litija
Maškarada. Na predpustno soboto 14. t. m oh 20. uri priredi Sokol veliko maškarado pod imenom »V pravljični noči«, v nedeljo ob 15. uri pa otročjo maškarado.
Jubilej. 90-letnico svojega rojstva je praznovala g. Josipina Kobler, vneta delavka na narodnem polju. Čestitamo!
Knjigovodski tečaj. Pouk v knjigovodstvu se vsled nenadne obolelosti g. prof. S. Kranjca začasno prekine.
Zborovanje državnih policijskih nameščencev in
upokojencev
Uspešno društveno delovanje — Samo podpor in pogrebnin je razdelilo 118.300 Din
Ljubljana, 12. februarja.
Snoči in nocoj se je vršil v prostorih policijske ekspoziture na glavnem kolodvoru XII. redni občni zbor Društva policijskih nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Otvoril ga je predsednik policijski nadzornik g. Kek Josip, ki je ugotovil sklepčnost in se spomnil med letom umrlega člana policijskega nadzornika Kržana Jakoba. Po prečitanju dnevnega reda in ove-rovljenju zapisnika zadnjega rednega občnega zbora je podal besedo tajniku.
Tajnik, častni član, policijski podnadzornik g. Benedičič Janko je poročal, da je imel odbor 12 sej in da je društvo priredilo dobrodelno veselico, katere čisti dobiček se uporablja za podpore obolelega članstva, za vdove in sirote ter pogrebnine. Odbor je podelil med letom 22 prosilcem nad 13.000 Din podpor in pogrebnin. Spisov oziroma dopisov je bilo 102. Položaj članov se je z noviin zakonom o policijskih uslužbencih znatno zboljšal glede na službene doklade. Obeta pa se še zboljšanje, ko stopi v veljavo nova službena pragmatika.
Ob priliki 121etnega obstoja društva je podal tajnik tudi izčrpno poročilo dela odbora, oziroma društva v teku 12 let. Iz poročila je bilo razvidno, da je bilo društveno delovanje zelo
uspešno, saj je razdelilo v tem času samo podpor in pogrebnin 118.300 Din.
Blagajnik, višji stražnik v pokoju g. Koren Joško je poročal o uspehu društvene zabave 3. januarja t. 1. v Unionu, o izplačanih podporah, pogrebninah in o stroških pisarne društva.
Po poročilu preglednikov računov gg. Jeran-feta in Dobravca je bil soglasno izrečen odboru, oz. blagajniku absolutorij.
Po živahni debati se je sklenilo, da se vsa društva Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani podpro z manjšimi zneski, ki se izplačajo iz fonda članarine.
Pri volitvi novega odbora je bila izvoljena * večino glasov lista, ki jo je predlagal v to svrho izvoljeni zaupni volilni odbor po členu 26. društvenih pravil.
Izvoljeni so: Josip Kek, Bernard Počkar, Ivan Abram, Blaž Razbornik, Ivan Obreza, Ivan Žižmond, Franc Sevšek, Josip Jazbec, Jože Colarič, Josip Koren, Ivan Kretič in Ivan Močnik.
Za namestnike-odbomike: Valentinčič, Jeltt-šič, Bavdaž, Urdih, Semič, Tabornik.
Za pregledovalce računov so bili izvoljeni: Jeranče, Bordon, namest. Mi sl e j in Dobravc.
Zimske nesreče na blejskem jezeru
Spričo precejšnjega uuaza, k: traja na Gorenjskem že nekaj časa, je Blejsko jezero zamrznilo. Domačini pridno sekajo in spravljajo led ter ga odvažajo v ledenice. Ker je led ponekod debel že več cm, drži tc ljudi. Zato je videti na njem precej otrok, ki se veselo drsajo.
Pred dnevi je bila na ledu precejšnja skupina šolskih otrok. Med njimi je bil tudi učenec V. razreda Hrovat Ivan. Ko se je oddaljil od brega komaj pet do šest metrov, se mu je udrl led pod nogami. Siromak je padel v jezero. Ker ni znal plavati, je čofotal po vodi in obupno klical ljudi na pomoč. Že se je potapljal, kar mu je vrgel šolski tovariš Vidic Andrej svoje smuči, na katere se je Hrovat nekaj časa oprijemal. Neki delavec je prinesel desko, jo dal Vidicu, le ta pa potapljajočemu se Horvatu, na katero je sedel in se tako rešil.
Ves dogodek se je izvršil pred ladiščom Zdraviliškega doma, kjer se je zbrala precejšnja množica ljudi ter sočustvovala z ubogim učencem Horvatom, katerega so njegovi roditelji odvedli vsega mokrega in premraženega domov.
Taka nesreča ge je zgodila te dni tudi nekemu delavcu, ki je v družbi tovarišev zabijal pilote v jezero. Hoteč dvigniti neko desko, ki mu je padla v jezero, je padel v vodo. Na krik so pritekli tovariši delavci in ga potegnili z jezera.
Volk v Dokležovjah
V	soboto, ko je razsajal najhujši snežni me-tež, se je priklatil v vas volk, ugrabil zajca in ga žrl kar sredi ceste, ne meneč se za ljudi, ki so zagnali strašen vrišč in krik, da bi neljubega gosta prepodili.
Šele ko se je najedel, jo je mahnil čez polja proti bližnjim gozdovom. Upamo, da je to osamljen volk, kd je le po naklučju zašel v naše kraje.
Št. Jurij ob južni železnici
Novo sokolsko društvo. Dne 10. t. m. se je vršil v novi šoli ustanovni občni zbor sokolskega društva v Dramljah. Tudi v Dramlje so rinesli sokolsko misel Sentjurčani. Do sedaj je
il	namreč v Dramljah le nekak neoficijelen odsek šentjurskega Sokola. Največ zaslug za utrditev sokolstva v Dramljah imata nedvomno s. načelnica (M. Grudnova) in br. načelnik (Ringador), ki sta skoro vse preteklo leto hodila po enkrat, včasih celo po dvakrat tedensko, vadit v 7 km oddaljene Dramlje. Šentjursko sokolsko društvo je v celjski župi eno najmočnejših in najdelavnejših in postaja nekak , c*»«ter za vzhodni dol župe.
Sokolska maSkerudn. Sokolska popuatna ma-škerada se vrši v nedeljo 15. t. m. zvečer, v vseh prostorih gostilne br. Liške.
Dolenjske Toplice
Poučno predavanje. V nedeljo dne 15. t. m. priredi »Kmetska prosveta« ob 8. uri dopoldne v šoli v Toplicah poučno predavanje. Predaval bo g. dr. Trost iz Novega mesta. Želeti je, da bi bilo predavanje dobro obiskano, zlasti naj pride mladina in mlajši gospodarji.
Vlomi. Ljubna je prijazna vinska gorica, v kateri imajo mnogi posestniki svoje vinograde z vinskimi hrami. V nekatere teh hramov ali zidanic je bilo ponoči ulomljeno ter večje množine vina pa tudi jestvin, ki so bile tam shranjene, pokradene. Tatvino zasleduje orožništvo in je zlikovcem baje že na sledu.
Bled
Kmetijski tečaj. Kmetovalci ga pridno obiskujejo zlasti ob nedeljah. V soboto 14. t. m. bo predaval šolski upravitelj g. Gradnik Rajko kmetijsko računstvo in njega izvedbo, g. Rus
£ a o pripravi sadja za trg. V nedeljo 15. t. m.
o	predaval sreski sanitetni referent dr. Slivnik o prvi pomoči, o postopanju o priliki kuž-nih bolezni. K predavanju, ki je brezplačno, so vabljeni vsi. Tečaj bo v hotelu Union (Beograd).
Nezgoda otroka pod kolesi voza. V ponede-iif", P®Pol«ne po 14. uri se je zgodila na Rečici ( i, X n ne7-K°da. Komaj štirileten otrok *e je obešal na voz; ker se ni dobro držal, je padel pod kolesa voza, ki so mu jih skoraj zmečkala nad kolenom.
Škofja Loka
Mladinske kino predstave je uvedel škofjeloški Sokol preteklo nedeljo po izredno nizki ceni. Z« začetek se je prikazal mladim gledalcem, ki »o dvorano skoro napolnili, dražestni Jaokie Coo-gan v filmu »Mali trobentač«. Zanmlck Sokola toplo pozdravljamo; staršem priporočamo mladinske predstave, ker bo njihova deca našla v Domu le zdravo, poučno, vzgojno in zabavno gradivo.
Dve gledaliiki predstavi. V nedeljo popoldne je agilni dramatični odsek sokolske čete v Ratečah gostoval v Žubnici z veseloigro »Stari grehi«. Mladi diletantski ansambel se je v dovolj težko stvar kar •/. umevanjem poglobil in je bilo vaško prebivalstvo z Ratečani zadovoljno. Udeležba ni bila najlepša. Kranjski dijaki so vprizorili \ deljo zvečer v Prosvetnem domu Veroniko Dese-niško.
Ptit.je krmilnice so postavili nekateri ljubitelji pličie, ki se jih sedaj mali žvrgoleč rod rad poslužuje, ko prekriva naravo debela plast snega. Lepo idejo priporočamo v posnemanje!
Pod vozom gnoja- Te dni je neki voznik s Pu. štla vozil koš gnoja na samostanski vrt. Vso pot je šlo dobro, le pri ostreni zavoju za zidom se je voz prevrnil na voznika.
Pregled motornih vozil vseli vrst bo v torek 24. februarja ob 9. uri dopoldne na Mestnem trgu v Škofji Loki.
Vesti o oddaji centralne kurjave, napeljava vodovoda in električne instalacije za novo šolsko zgradbo niso resnične, ker je krajevni šolski od-,'or * vsemi prizadetimi tvrdkami šele v pogajanjih.
Iz kriminalnega predala
Ljubljana, 12. februarja.
Da ubeži arctaeiji, skočil 15 m globoko
Danes dopoldne se je pripetil na Kodeljevem razburljiv dogodek. V hišo št. 3 se je splazil okoli 9. ure 161etni brezposelni čevljarski vajenec Josip C., brez stalnega bivališča in jo ubral po stopnicah v vrhna nadstropja. Po naključju ga je srečala gospodinja, ki ga je vprašala, kaj išče. V zadregi je odvrnil, da išče stranišče. Gospodinja mu je rekla, da ga ni, C. pa je kljub temu odšel po stopnicah naprej. Ker se je fant zdel gospodinji sumljiv, je odšla za njim in ga opazila, ko je smuknil na podstrešje. Hitro je zaprla za njim vrata in odhitela po stražnika. Fant je med tem opazil, da se je ujel v past in da bi ušel aretaciji, je skočil s podstrešja 15 m globoko. Prav v tistem trenutku pa je prispel stražnik, ki pa fanta ni mogel aretirati, ker je radi silnega padca obležal v snegu. Njegova sreča je bila, da je priletel v sneg, ker bi se drugače prav gotovo ubil. Namesto v zapor, so C. prepeljali z rešilnim vozom v bolnico.
Vlom v gozdne barako
Policija je prejela naslednji prijavi:
V	Zgornjem Mozlju so vlomili 211etni Franc L. in njegov 241etni brat Janez L., oba oglarja iz občine Mirna pri Novem mestu, in še neki tretji oglar, istotako doma nekje od Mirne peči, v gozdne barake odsotnih gozdnih delavcev, zaposlenih pri lesnem trgovcu Semiču Ivanu ter odnesli več kosov perila in obleke, stroj za piljenje žag, več kg Speha, moke in sladkorja in neznanokam pobegnili. Škoda znaša 2950 Din.
Na Fali, občina Činžat, je izvabil T. Janko v škodo Mlinariča Ferdinanda več kosov perila in obleke v skupni vrednosti 1000 Din in neznano kam pobegnil.
Nesreče in nezgode
Klopčič Jožef, 331etni delavec iz Ljubljane, Lipičeva 2, je danes v Vajeniškem domu sekal drva in se po nesreči usekal v levo roko. Tičar Pavla, 91etna posestnikova hči iz Vira pri Kamniku se je danes sankala doma in je tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo.
Hiršman Ivana, 37 let stara, hči posestnika in gostilničarja iz Krtine pri Kamniku, je danes popoldne rezala dotna meso, pri čemer ji je nož spodletel in si je prerezala žile na lev! roki. Komovec Kazimir, 14mesečni sin delavca iz Planine 52, je včeraj dopoldne sedel blizu štedilnika. Iznenada je izgubil ravnotežje in padel na štedilnik. Zadobil je opekline po rokah in na prsih. Vse ponesrečence so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico.
Komenda
Osebna vest. Na osnovno šolo v Vodicah je bil imenovan učitelj g. Ignacij Vodnik.
Kmetijski tečaj. Kar je bilo doslej kmetijskih predavanj, so bila tako zanimiva, da je res škoda, da je od 110 odpadlo kar 30 poslušalcev. Kmetje, ne zamudite vendar lepe prilike za svojo strokovno izpopolnitev! Mnogo dobrih in času primernih smernic vam nudijo res izborni predavatelji-strokovnjaki. Še je čas!
Društvena vest. Prosvetno društvo v Komendi priredi v nedeljo 15. t. m. popoldne v Društveni dvorani ljudsko igro s petjem »Rokovnjači«.
Zagorje
Led na cestah. Mrzlo in v popoldanskih urah toplo vreme je izpremenilo ceste v ledeno polje, kar je za ljudi in živino silno nevarno. Še večja pa je uevarnost tam, kjer so drsalice in teh ni malo. Javni prostori vendar niso primerni za drsanje in sankanje! Brez plezalnih naprav bi že skoro ne prišli do cerkve, tako gladka je glavna cesta. Prosimo, da se tudi tu napravi red.
SneScc pada. Tako vpije "naša docn, ki z radostnimi pogledi gleda v sneg, ki je vedno višji. Tokrat pada na trdo podlago in nam bo gotovo dalj časa vzbujal zimsko veselje, ki je tako že precej po--n o. Tudi smučarji so se razživeli, kajti sedaj jim ne bo treba hoditi samo na Sv. Planino, ko so tudi okoliški hribi, primerni za imuko, pokriti « snegom.
Radvanje pri Mariboru
Ustanovitev Sokola v Razvanju. Na pobudo razvanjske mladine se je v nedeljo ustanovila v Razvanju pri Mani boru nova kmečka sokolska četa, h kaileri je takoj pristopilo 85 kmečkih In delavskih fantov. Za starosto novega Sokola je bil izvoljen Sodski upravitelj g. L. Šijanec, za podstarosto ipa župan g. J. Korošec.
Brežice
Predpustne prireditve. V soboto 14. t. m. bo priredilo Sokolsko društvo v Rajhenburgu v domu običajno sokolsko maškerado. Sviral bode salonski orkester iz Krškega. Na pustni torek 17. februarja pa bo priredilo Obrtno društvo \ Brežicah vsakoletno obrtno maškerado v dvorani Narodnega doma v Brežicah.
Zima. Prav občuten mraz je zavladal zadnje dni. Tako smo beležili v torek zjutraj 11 0 pod ničlo. Snega imamo tudi dovolj.
Šmartno pri Litiji
Snežni zameti. Po Ježenvrhu, Primskovem in Svetokriških hribih še vedno sneži in so ponekod snežni zameti poldrugi meter visoki. Za smučarje je zelo lep teren Primskovo in Javorje.
Običajni vsakoletni pustni korzo prirede tudi letos pri lepem vremenu na pustni torek 17. t. m. šmarski in litijski fantje.
Brivec Matko Piskač, ki je bil v zadnjem spopadu nevarno ranjen, se bo s svojo brivnico preselil v hišo g. Pavla Potiseka za cerkvijo. Ker ima g. Piskač številno družino, ga toplo priporočamo tudi mi.
Obsojen je bil znani lovski priganjač I. Ma-ren iz Male Kostrelnice radi lovske tatvine v škodo Pav. Knafliča pred litijskem okr. sodi-ščen na 10 dni zapora.
Težko je obolel tuk. simpatični trgovec gospod Ivan Leskovec. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
Velike Lašče
Kokošje pečenke »e jim je zljubilo. Pretekli četrtek po no® so neznani zlikovca ukradli g. A. na Karloviei 18 kokoši. Odtrgati so ključavnico in so vzeli celo kokošjo družino e pete-linSloojn vred. 8 kokošim so prerezala glave in jih pometali po vrtu. — Orožništvo zasleduje tatove.
Avtobusni promet Velike Lašče—Nova vas
je zaradi velikega snega začasno prekinijeai. Ker pa zopet sneži, bo gotovo sneg še nadalje oviral vožnjo. Snega je okoli 35 cm, je jato ugoden za smučanje.
Dve poroki isti dan v isti hiši. Dne 12. t. m. sta bala poročena v Ljubljani g. Franc Andol-š e k, sin lesnega trgovca, gostilničarja in župana na Karloviei in gospodična Anica Kova-č i č, trgovska sotrud nica iz Mokronoga ter Ivan Jaki ič, lesni trgovec n« Kouipi in gospodična Kristina A n d o 1 š e k, hterfoa župana na Kar-lovici. Obema p«roma želimo obilo »reče in blagoslova.
‘Rad.io
Ljubljana, petek, 13. februarja. 12.15 Plošče (ruska glasba, »uverture). 12.45 Dnevne vesti.
13.00 Čas, pMče, borza. 17.30 Radio orkester.
18.30 P. dr. R. Tominec: Samostanske naselbine kot kulturni faktor. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura:	Sadje (Krekova gosp. šola). 20.00 Vseuč. prof. dr. Fr. Grivec: Ob SOletniei Fjodora Dostojevskega.
20.30 Samospevi Milana Juga. 21.15 Hawai-jazz.
22.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sobota, 14. februarja. 12.15 Plošče
(mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 18.00 Čas, plošče. 17.30 Radio orkester. 18.30 Šahovska ura, predava Bogo Pleničar. 19.00 Fr. Franc Veber: Filozofija evangelijev. 19.30 Ga. Ortha-ber: Angleščina. 20.00 Operetni večer. 21.00 Radio orkester. Vmes časovna naipoved in poročila. 23.00 Naipoved programa za naslednji dan.
Zagreb, petek, 18. februarja. 12.20 Kuhinja.
12.30 Ploiče. 13.30 Novice. 17.00 Glasba. 18.30 Novice. 20.30 Koncert (Beograd). 22.30 Novice, vreme, sneg. 22.40 Plesna ura.
Zagreb, sobota, 14. februarja. 12.20 Kuhinja.
12.30 Sneg in vreme. 12.35 Plošče. 13.30 Novice.
17.00 Radio orkester. 18.30 Novice. 20.30 Vesel večer. 21.50 Novice, vreme, sneg. 22.00 Vesel večer (dalje).
Beograd, petek. 13. februarja. 11.25 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.80 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Kuhinja. 17.30 Po Evropi. 19.80 Nemščina. 20.00 Narodne neurni. 20.30 Komorna
glasba. 21.80 Komedija. 22.15 Radio orkester.
22.30	Novioe. 22.50 Balalajke — koncert.
Beograd, sobota, 14. februarja. 11.25 Plošče. 12.35 Radio orkester. 13.80 Porodila. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne. 17.30 Popoldanski konc. Radio ork. 19.80 Predavanje. 20.00 Narodne. 20.30 Operetna ura. 21.80 PloSče. 22.10 Novioe. 22.30 Glasba.
Speri
Večina klubov za lige.
Nogometna sezona se bo kmalu pričela. JNS je moral misliti na državno prvenstvo in je prek« podsaveza razposlal vsem klubom, ki pridejo zn to tekmovanje v poštev, poziv, da se izjavijo o načinu izvedbe. Ogromna večina klubov se ji izrekla proti načinu, kakršnega je predlagal savez. Obenem so klubi stavili protipredlog t. j. da ec uvede sistem na lige, kakor je to predlagal inž. Boškj Simonovič.
Navesti hočemo klube, ki so stavili JNS proti-predloge:
Splitski podsavez: podsavez in Hajduk zavračata predlog JNS in zahtevata izredno skupščino saveza in lige.
Ljubljanski podsavez: Ilirija in Primorje zahtevata isto.
Veliki Befkerek: podsavez in Obilic isto; S. K. Vršac pristane na predlog JNS.
Novi Sad: Vojvodina in Mačva zavračata predlog saveza in zahtevata skupščino in lige.
Skoplje: S. K. Jug in S. K. Sparta sta za lige, ako ne bodo, sta za predlog JNS.
Os jek: Gradjanski in Slavija sta za lige. Ako ■e te ne uvedejo, predlagata razvrstitev nasprotnikov po moči in po prometnih zvezah. S. K. Hajduk je za predlog JNS.
Sarajevo: podsavez, Slavija in Sašk za lige, S. K. Hajduk je za predlog JNS.
Zagreb: Hašk, Concordia in Gradjanski za lige. Subotica: Sand in Bačka za lige. V slučaju, da lig ne bo, predlaga Bačka razporeditev v isto skupino: Subotico, Novi Sad, Osjek in Vel. Bečkcrek.
Beograd: BSK in Soko za lige, Jugoslavija predlaga spremenjeni stari sistem po njenem načrtu.
Smuško prvenstvo zagrebškega podsaveza in savske banovine.
Zagrebški zimskošportni podsavez priredi v ne deljo 15. februarja smuško tekmo na 18 km za prvenstvo podsaveza in za prvenstvo savske banovine in to za seniorje, juniorje in dame. Damska progu znaša 5 km.
Naslov prvaka zagrebškega podsaveza doseže lahko le verificiran član ZZSP, prvak Savske banovine postane lahko vsak verificiran član JZSS.
Prijave do petka od 19. do 20. ure pri tajniku ZZSP g. Šetini v prostorih Hrv. planinskega dru štva, Dolac 1. Prijavnina 10 Din, na startu dvojna.
Tekmovanje se vrši v Delnicah, v slučaju ne-povoljnih snežnih razmer bo tekma preložena na Sljcme.
Smuške tekme sokolske župe Kranj.
V	nedeljo 15. t. m. bo izvedel smuški odsek sokolske župe v Kranju smuške tekme za vse oddelke. Člani tekmujejo v patruljnih tekmah na 12 km v trojicah. Vsako društvo lahko postavi več trojic, ki pa morajo biti dobro navežbane. Popoldne isti dan bodo skoki po pravilniku JZSS. Članice, moški in ženski naraščaj tekmujejo na 3 km dolgi progi v teku. Priporoča se vsem tekmovalcem, sodnikom in ostalim sodelujočim, da pridejo že v soboto 14. t. m. zvečer v Kranj, kjer bo zdravniški pregled, seja sodnikov in žrebanje. Vse priprave vodi predsednik smuškega odseka br. Ravhekar Avgust, ki bo dal vsem potrebne informacije. Prijavnine ni.
Izgledi na veliko udeležbo in ugodne uspehe so zelo povoljni, saj imajo skoro vsa sokolska društva na Gorenjskem smuške odseke. Huda borba se obeta zlasti med društvi Bohinj, Bled, Dobrava, Mojstrana, Gorje, Jesenice, Javornik, Kranj itd. Glede polovične vožnje veljajo določbe okrožnice, ki so jo društva prejela. Izda naj se tekmovalcem skupno uverenje, seveda ako šteje 10 čla-, nov, drugače pa naj potuje več društev skupaj.
Smuška tekma v Škofji Loki.
Menda v škofjeloškem okraju že dolgo ni bilo prireditve, ki bi vzbudila toliko zanimanja kakor najavljena smuška tekma škofjeloškega Sokola. Krasna zimska nedelja je izvabila meščane in okoličane k smučarski trasi, ki je potekala na 10 km daljavi za člane in 5 km za naraščaj.
K tekmi se je prijavilo 22 članov in 18 naraščajnikov. Start je bil v Vincarjih, odkoder so [»o 13. uri pričeli startati člani in potem naraščaj. Proga za odrasle je vodila po do 140 m visoko preko škofjeloškega gorovja v Poljansko dolino na Bodovlje in ob Poljanščici navkreber na Bur-jevea, mimo Hribernika v Puštal in skozi Zvezdo za škofjeloški in storološki Kamenitnik na Gasilni dom v Stari Loki, ob Strahlovem gradu na električno centralo in ob Selščici k cilju. Dovolj naporno progo so obvladali razven enega vsi tekmovalci. Prvak Marjan Žigon si je v času 1:12:05 priboril prvo mesto med člani. Ostali smučarji so se plasirali takole: 2. Jesenovec Stanislav 1:20:47. 3. Hafner Feliks 1:27:28, 4. Grundner Viljem 1:29:04, 5. Kojič Sveto 1:29:27 itd.
Naraščaj je do Poljanske doline imel pot članov, potem je ob levem bregu Poljanščice krenil pri Zgornjem Karlovcu in mimo zidovja uršulin-skega samostana nizdoli v Vincarje. Prvo mesto je nepričakovano zasedel Jazbec Slavko s 40:37, sledili so mu Erznožnik Pavel, Kalan Franc, Skra-belj Mirko, Linke Anton, Klobučar Bernard itd.
Za brezhiben potek tekme je izvrstno poskrbel smuški odsek, ki je do podrobnosti organiziral upravno, kontrolno, rediteljsko, okrcpčevalno in sanitetno službo. Naporna 10 km trasa je bilu na vsej progi naznačena in so bile predpriprave jako obsežne. Zahvala vojaškemu poveljstvu, ki je blagohotno umevalo težnje prireditvenega odbo ra in je nudilo sanitetno sodelovanje; vsa hvala, naravno članom smuškega odjeka Sokola, ki so s predsednikom br. Dolencem in vaditeljema br. dr. Prešernom in Sicherlom oskrbeli, da je prva spoitna prireditev Škofje Loke tako lepo uspela.
Posebno pomemben zaključek dnevu je bila svečana razglasitev rezultatov pred gledališko pred. stavo v Domu. Iz rok br. Dolenca je prejelo po pet prvakov iz oddelka članov in naraščaja društvene diplome; br. 2igon in Jazbec pa i« posebej v znak priznanja smuči.
Za 50% znižana zimska obdev
Vr*ta 3652-70
Za V a Je otroke 8nio pripravili za malo denarja toplo in udobno obutev. Prikladni za Solo.
VrsU 2361-75
Otroške snežke iz finega g a b a r de n a. Obvarovali Vam bodo otroke hripe in preklajenja.
VrsU 9891-70
Za naše male generale Imamo celogumaste Skor-njice za neverjetno nizko
cono.
Po vseli deželah je kosila hripa, najmanj pri nas v Jugoslaviji, za kar se imamo zahvaliti nizkim cenam nase gumaste obutvi. — Prehod iz zime v pomlad je za zdravje najnevarnejši. — Izkoristite zato priliko, ki Vam jo prožimo s
ponovnim znižanjem gumaste obutvi.
Namesto do v skladiščimo zimsko obutev, smo sklenili jo roje prodati tudi po znižani ceni, da varujemo odjemalcem nege bolečin. — Vsi Vi, ki imate v družinskem proračunu težave z obutvijo, pridite k nam.
Pri nas morete dobiti obutev skoro zastonj.
Nekatere ženske vrste, ki so začetkom sezone stale Din 199'—, smo znižali na samo Din 99'—. — Otroške z Din 69*—, no samo Din 29'—.
Vrsta 1885-78
Celogumaste snežke s toplo podlogo in patentno za-klopnico. Očuvale Vam bodo nogo tople in suhe v največji vremenski ne-priliki.
VrsU 1365-70
NaS šlager tako z dobrim materialom kakor z nizko ceno. S tem želimo omogočiti tudi najširšim slojem nakup dobrih snežk.
VrsU 7885-87
VrsU 1025-82
V galošah sf obvarujete zdravje in obutev. Prodajamo jih raznih barv.
VrsU 1365-70
Naš šlager tako z dobrim materialom kakor z nizko ceno.
VrsU 1895-81
VrsU 0697-70
Preko gležnja visoke snežke s patentno zaklopnico, okrašene z ogrlico iz mo-dare pliša.
Priljubljeni ruski škornji, ki se nosijo preko čevljev, z mehkimi golenicami, okrašeni z ogrlico iz kri-merja.
Škornji iz tople dvojne klobučine do kolena. Podplat in spodnje strani so narejene iz gume. Pripravne za vae, ki opravljajo poklic v hudi zimi.
610
Gospodarske vesti
X Jugoslavija na praškem sejmu. Na letošnjem XXII. spomladanskem praškem sejmu bo naša država zastopana s posebno turistično in tujsko-prometno razstavo. Poleg tega pa nameravajo naši vinogradniki prirediti večjo vinsko razstavo na oddelku za hotelirstvo. Letošnji praški sejem bo trajal od 22. do 29. marca. Ravnotako se pričakuje tudi za jesenski praški sejem, ki se bo vršil od 6. do 13. septembra, večja udeležba Jugoslovan skih izvoznikov.
X Ventilacija francoskega denarnega trga. Kakor znano, je v zadnjem času priliv tujega kapitala na pariško denarno tržišče zavzel take obli* ke, da je postala ta okolnost tudi francoski nov-čani banki neprilična. Zato se v zadnjih dneh tako živahno ponavljajo razlogi pariških finančnikov, da je treba francoski denarni trg razbremeniti, ker bolujc nad preobilico likvidnih sredstev. \fr lika kopičenja zlata v tresorih francoske banke so po mnenju nemških finančnih krogov imele namen, da se francoski denarni trg izoblikuje v svetovno denarno tržišče, o čemur je »Jugoslovan* v enem zadnjih pariških finančnih pisem tudi izrecno povdarl. Ta manever francoskih finančni, kov se je po mnenju londonskega časopisja deloma tudi posrečil, vsaj za prehodno dobo. Pariz postaja važno mednarodno emisijsko tržišče, kar spričujejo baš zadnje večje finančne transakcije z Romunijo in Nemčijo. Predvidevajo pa se še nadaljni važni posli, ki se bodo sklenili pred-■ ‘doma še v teku meseca februarja in marca. Vprašanje nastaja, ali se je konservativni In skrajno nezaupljvi ton francoskih gospodarstvenikov pod pritiskom razmer že temu novemu kurzu francoske finančne politike prilagodil. O tem vladajo danes še deljena mnenja, verjetno pa je, da bo pritisk zlatih iniljard mnogo pripomogel k potrebni preorijentaciji, In pospešil ventilacijo zlatih rezerv.
X Italijanska industrija v težkih finančnih škripcih. Milanski listi poročajo, da je »Credilo Italiano«, eden največjih italijanskih denarnih za. vodov, ki razpolaga z nad7 miliardami tujih sredstev, odpovedal vse kredite industrijskim pod-jt tjem, ker nameravu usmeriti svojo finančno politiko zgolj trgovskim interesom. Ta sklep italijanskega denarnega zavoda je povzročil med gor-njeitalijanskimi industrijalci obilo ogorčenja, ker se nahaja italijanska industrija vsled splošne gospodarske stagnacije doma in v inozemstvu v skrajno težkem položaju. Pričakuje se intervencija predsednika vlade.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 26. februarja t. 1. ponudbe glede dobave zobatih koles.
Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: One 24. februarja t. 1. pri Direkciji državne stručue zanatske škole tekstilno* pletenja v Sarajevu glede dobave pletilnih strojev.
Dne 24. februarja t. 1, se bo vršila pri Glav* nem sanitetskem skladišču T Zemunu ofertalna
licitacija glede dobave 10.000 kg čistega špirita; dne 26. februarja t. 1. pa glede dobave raznih desinfekcijskih sredstev. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji p« pri istem skladišču).
Dne 24. februarja t. I. se bo vršila pri Pro-metno-komercijelnem oddelku Direkcije državnih železnic v Sarajetvu ofertalna licitacija glede dobavo 200 komadov kožuhov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
Borzna poročila
dne 12. februarja 1931.
Deviina tržišča Ljubljana, 12. februarja. Amsterdam 2279, Berlin 13485—13-515, Bruselj 7 9211, Budimpešta 9 9041, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7 9o98 do 71)898, London 275-95, Newyork 56-66, Pariz 222-60, Praga 167-55—16835, Trst 296 93 do
297-10.
Zagreb, 12. februarja. Amsterdam 22*74 do 22-80, Dunaj 795-98—798-98, Berlin 13-485 do 13"515, Bruselj 792 d., Budimpešta 988-91 do 991-91, London 275-55—276-35, Milan 296-06 do
298-06, Newyork ček 56"56—56-76, Pariz 221-60 do 223-60, Praga 167-55—168-35, Zttrich 1094-40 do 1097-40.
Beograd, 12. februarja. Berlin 13*4850 do 13-5150, Bruselj 790-61-793*61, Curih 1094*40 do 1097*40, Dunaj 795'97-798-97, London 275-55 do 276 35, Milan 295-95—297-95, Newyork 56-56 do 56-76, Pariz 22160-223-60, Praga 167 55 do 168-35.
Duuaj, 12. februarja. Amsterdam 285‘76, Beograd 12-5437, Berlin 169*22, Bruselj 99*20, Budimpešta 124*20, Bukarešta 4*23, Kopenhagen 190*25, London 34*59, Madrid 70*50, Milan 37*25, Newyork 711*65, Pariz 27*90, Praga 21*0587, Sofija 5*1570, Stockholm 190*70, Varšava 79*73, Curih 137*415.
Curih, 12. februarja. Beograd 9*1275, Pariz 20*3125, London 25*17875, Newyork 518, Bruselj 72-275, Milan 27-1125, Madrid 51-30, Amsterdam 207-95, Berlin 123-16, Dunaj 7276, Sofija 375, Praga 15-325, Budimpešta 90-375.
Vrednostni papirji Ljubljana, 12. februarja. 8% Bler 94*50, 7% Bler 84*50, Celjska pos. 160, Ljublj. kred. 125, Praštediona 980, Kred. zav. 170—180, Vevče 128, Split 350—400, Stavbna 40, Kranjska ind. družba 315—315, Ruše 240.
Zagreb, 12. februarja. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86*50—87*50, voj. škoda ar. 421 bi., kasa 421 bi., feb. 417—418, marc, april, maj 416-50-418, junij 416*50—418 (418), 4% agr. obv. 51-25-52-25 (51-50, 51, 51*25, 52), 7% agr. Bler 83-83-25 (83), 8% Bler 92-75-93-25 (93), 7% pos. hipot. 82-625—82-875 (82-75). — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 975—980, Udružena 194-25—194-50, Ljublj. kred. 125 d., Medjunarodna 68-50 d. — Industrije: 8e-čerana Osijek 280—285, Trboveljska 346 do 350, Slavonija 200-202, Vevče 128 d.
Beograd, 12. februarja. 7% Inv. pos. 87 do 87-50, 4% agr. obv. 49-50-51, 7% pos. drž. hip. banke 82-50-82-625, 7% Blaire 83-83-75, 8% Blaire 93, (i% begluške obv. 6850, vojna škoda 420-50, Narodna banka 8120, Tobačne srečke 20—23.
Dunaj, 12. februarja. Bankverein 16-50, Kreditni zavod 47, Dunav-Sava-Adria 15-80, Prioritete 92-40, Trbovlje 44, Leykam 4-20.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 12. februarja. 7% Blaire 83—84-50. Newyork, 12. februarja. 8% Blaire 92—93, 7% Blaire 83—84-50, 7% pos. drž. hip. banke 81-75-83.
Žitna tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišča neizpreme-njeno čvrsta, promet: 4 vagone pšenice.
Novi Sad, 12. februarja. Borza danes ne posluje.
Budimpešta, 12. februarja. Tendenca: neenakomerna, promet: miren. Pšenica: niarc 15-05 do 1509 (15-06-15-07), maj 14'94-15-07 (15-06 do 15-07). Rž: marc 11-18—11-35 (11-33 do 11-34), maj 11-26-11-28 (11-28-11-30). Koruza: maj 12-56—12-62 (12-58—12-60), trans, maj 10—10-05 (10-03—10 05).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet:
1	dopjon merkantilno tesanih tramov.
Ženini in neveste
Žimnico (modroce) peresnice. posteljne mreže, otomane, divano, žimo, cvilh in blaga za preobleko pohištva dobite najceneje pri F. SAJOVIC, Ljubljana,
Stari trg 6	246
mn
oglasi
Oglasi toči j alii e in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do S besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovora priložite znamko.
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulioa In Stari trg
Gg. odvetnike, notarje in trgovce
opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi »Jugoslovana«. — Cena Din 6‘—.
Elegantne maske,
kostume, posodim po Din 100-—. Naslov T opravi „Jugoslovana“.
„JAVOR“
lesna industrija v Logatca ima svoj lokal
za pohištvo
tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice	397
Zakoni v knjiži* cah:
Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beležnikib (notarjih)
12	Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. -Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih
ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«, Gradišče 4.
Agitirajte za Jugoslovana1
Razp
isuje se
614
služba tfajnika in Jnevničarja pri sreskem cestnem odboru v Celju.
Pravilno kolekovane in lastnoročno pisane prošnje s potrebnimi Lu zadostno kole-kovanimi prilogami (zadnjo šolsko izpričevalo, domovinski in krstni list, dokazila o odsluženju oziir. oprostitvi vojaške službe, nravstveno in zdravniško izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da prosilec ni bil obsojen radi kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventuelna službena izpričevala) je vložiti neposredno sreskemu cestnemu odboru v Celju 14 dni od dneva objave.
Pogoji za mesto tajnika so najmanj izobrazba, ki je potrebna za uradnike službe zakonu o civilnih drž. uradnikih (čl. 6., 7. in 10.).
tretje kategorije po
Sreski cestni odbor r Celju, dne 7. februarja 1931.