RAZMIŠLJANJA OB PRA2NIKU OBČINE CENTER
Status quo
1 Vprašanje zastavljeno v naslovu, se nam samo po sebi vsiljuje ob sklenitvi »javne razprave« ob osnutku amandmajev k ustavi SR Slovenije, ki v občini Ljubljana Center sovpada s proslavo letošnjega občinskega praznika.
Kljub, lahko bi rekli plebiscitarno izraženim zahtevam državljanov naše republike, ko smo lani morali pospešeno sprejemati dopolnila [k ustavi jugoslovanske federalne države, da si bomo pri pripravi nujnih sprememb ustave SR Slovenije morali vzeti dovolj časa za preudarek in dogovor, namje ponovno vsiljena časovna stiska, ki ne obeta nič dobrega. Tik pred določitvijo predloga ustavnih amandma-jev za obravnavo na julijski seji skupščine SR Slovenije, so ostala odprta najbolj eksistencialna vprašanja nadaljnega razvoja sloven-ske državnosti, med katera je potrebno na prvem mestu šteti zlasti skupščinske volitve.
V takšni pat poziciji se že javljajo pragmatični predlogi, da bi pospešili sprejemanje tistih amandmajev, o katerih je najširše soglasje že bilo doseženo, preostala vprašanja pa bi prihranili za oblikovanje nove slovenske ustave. če upoštevamo, da so to amand-maji, ki so marijivo povzeti po dopolnilih k zvezni ustavi, karje prav in ustavnopravno nujno, potem dejansko nismo uspeli storiti tistega, kar demokratična javnost upravičeno zahteva in pričakuje.
Tudi v skupščini naše občine smo določili osnove ustavnih spre-memb, za katere se bodo naši delegati zavzemali v Skupščini SR Slovenije, med nje sodi na prvem mestu zahteva po referendumskem sprejemanju ustave. Ustavni referendum je za nas predvsem sim-bolno dejanje, s katerim si suvereni narod sam določa svojo državno ureditev in odnose z drugimi narodi. Pri uveljavitvi referendumskega instituta, je možna sprememba družbene ureditve v SR Sloveniji le na isti način, to je s svobodnim neposrednim izjavljanjem vseh volilcev, kar je po mojem globokem prepričanju poglavitna medna-rodnopravna garancija slovenske državne integritete.
Nadalje se zavzemamo za prenovitev volilnega sistema, ki bi moral omogočiti neposredno kandidiranje tistih drzavljanov, katerih kandi-daturo bi predhodno podprlo določeno število volilcev istega volil-nega okoliša. Takšna krajevna »volilna skupnost« bi bila prav gotovo najbolj avtentična »delegatska baza« svojemu delegatu, če bi le ta uspel na volitvah. Novonastale politične zveze morajo biti le ena od izpeljav družbene pluralizacije, nikakor pa ne edina realna alterna-tiva.
Skokovit razvoj notranjih odnosov, zlasti na Poljskem in v Madžar-ski, asociativno deluje tudi na naše razmisleke. Nekritično prevzema-nje modelov, ki se pod pritiskom njihove demokratične javnosti oblikujejo v teh državah pri nas, ne bi bilo povsem upravičeno in produktivno. Naša skupna naloga je torej, na izkušnjah naše samou-pravne demokracije razviti nove modalitete, ki bi pospešile procese nadaljnega vsestranskega družbenega razvoja.
Status quo torej ni (več) možen!                                Borut Plavšak