Političen list za slovenski narod.
P« pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en meaee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja : Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne"
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primorno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzeraši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Letnili XIX.
Štev. ISS.
7 Ljubljani, v četrtek 20. avgusta 1891.
Kam ste zašli?
Tako je v absolutni ljubezni do naroda zaklical nam moniter v Gospodskih ulicah v svoji 184. številki. Ne bi se več obširneje pečali z osebo g. tajnika Pirct, ko bi se ne bila vzdignila proti nam vsa falanga .narodno-naprednega" tabora ter nam podtikala .žalostne naloge, da hočemo zaradi nestvarnega dogodka zasejati strupeno seme razpora v to našo tako lepo razcvitajočo se kmetijsko družbo."
.Slov. Narod" trdi, da smo navidezno porabili članek tržaške .Edinosti" pod naslovom .Kam pridemo?" in s tem skušali uprizoriti agitacije proti kmetijski družbi. To .žalostno nalogo" mi odločno odklanjamo ter opetovanonaglašamo, daje ravno g. Pire posredno pričel s svojo kandidaturo in malovredno agitacijo pravo Herostratovo delo proti kmetijski družbi.
Predno to dokažemo, hočemo ob kratkem odgovoriti na prvi članek čestite .Edinosti" z dne 12. t. m. Ta namreč toži, da smo ji storili dvojno nezasluženo krivico. Prva je, da smo označili njen članek kot zvit in nesramen. Kako pa naj drugače označimo tak način, ko člankar iz zloženega stavka iztrga le odvisnega, ki ima sam zd-se popolnem drug pomen? Ali ni to zvito in nesramno, ker nam na tak način .Edinosti" člankar podtika namene, katerih nismo in ne bodemo imeli? Pišite resnico, kakor je, in nikdar več ne bodete čitali v našem listu jednake opravičene graje! Mi smo pisali: .Za kmetijsko družbo pa bi se utegnili pokazati žalostni nasledki, ker vsled mnogih agitacij mnogi duhovniki nameravajo izstopiti iz kmetijske družbe ter si osnovati lastno kmetijsko društvo.. . . V koristi kmetijske družbe je torej, da čim preje jenjajo v družbi vse politične agitacije." To, go-cioda, glasi se drugače. Ne zavijajte, in tudi mi govdrili bomo z Vami mirneje.
Druga krivica je, katero smo .Edinosti" storili, | ker smo rekli, da dotični članek ni skovan v vredništvu .Edinosti". Iz tega izvaja tržaška koleginja, da jej mi očitamo nerazsodnost in odvisnost od ljubljanskih prijateljev. Kakor mi, tako si tudi .Edinost" ne more prisvajati nezmotljivosti; in da se ona moti v tem slučaju, ko nam podtika agitacijo proti kmetijski družbi, to iz nova nagla-šamo. Da je bil članek miren, to radi priznavamo, osobito, ker v .Edinosti" zadnji čas enacih ne či-tamo, a to ne izključuje, da ni bil zvit, ali da rabimo besedo .Narodovega" slovarja, „perfiden". Vsaka stvar d& se mirno in tudi dostojno zagovarjati, a ob jednem perfidno zvito. In to konstatujemo o dotičnem članku. Ker pa vredništvu »Edinosti" ne odrekamo odkritosrčnosti in resnicoljubnosti, morali smo sklepati iz pisave, da je bil ali dotični člankar napačno poučen in je torej nehote opisal stvar v napačni luči, ali pa je bil ves članek kuka-vičino jajce, kakeršno je bilo že večkrat poslano iz radikalnega tabora v liste izven Kranjske, če pa je ta kopriva v resnici vzrastla na tržaškem zelniku, potem pa ni naša krivda, če ste se opekli.
Dalje se čestita .Edinost" prav nerodno izgovarja, da ni proslavljala g. Pirca, ki jej je toliko pri srcu, kakor lanski sneg. Ne včmo, ali tržaška družica nas smatra tako bedaste in nerazsodne, ali pa je sama toliko pozabljiva, da 12. avgusta ne ve, kaj je pisala 5. avgusta, torej sedem dni preje. Pokličemo jej v spomin njene besede: .Umestno bi morda bilo, da odgovorimo na vprašanje: čegava je v prvi vrsti zasluga na prelepem razvoju .Kranjske kmetijske družbe", kdo je ona gonilna moč, pro-uzročujoča, ali če to ne, vsaj pospešujoča veselo napredovanje? Umestno bi morda bilo to vprašanje, ali mi ga ne stavimo, da bi se nam ne reklo, da pišemo tendencijozno in da nam je namen proslavljati tega ali onega. Greh bi ravno to ne bilo — kajti pohvala bi bila zaslužena."
Torej, kdo je ta .gonilna moč", ki pro-
uzročuje in pospešuje veseli napredek kmetijske družbe in katero brez imena .Edinost" toliko proslavlja? Odgovorite na to vprašanje, potem še-le morete govoriti, da mi zavijamo. V resnici smešen in naiven je ta izgovor .Edinosti", da jej je oseba Piičeva lanski sneg. čemu pa toliko ropota zaradi njega po .Narodu", .Edinosti" in .Novi Soči"? — .Similis simili gaudet", ta latinski rek je v tem slučaju umesten. Verujemo, da Vam je g. Pirca sedaj tako imenitna oseba deveta briga, ali napali ste nas kakor sršenje, ker se mi v sedanjih razmerah protivimo njegovi kandidaturi iz stvarnih, načelnih vzrokov, in ue osebnih, kar hočemo dokazati v prihodnjem članku.
Govor č. g. župnika Ažmana
pri volilnem shodu v Bledu.
Slavna skupščina! Spoštovani volilci radovljiškega volilnega okraja! Če danes tudi jaz izprego-vorim besedo, mislim, da se mi zaradi tega ne bo treba veliko opravičevati!
Ker sem volilec tega okraja in ud .Kat. polit, društva", imam že iz tega dvojnega ozira pravico. Bazven tega pa me opravičuje tudi to, ker so mi razmere našega okraja precej znane in sem tudi v sedanjo volitev več ali manj zapleten!
V kratkem — 10. septembra — bomo volili v Radovljici novega poslanca za deželni zbor namesto prerano nam umrlega rojaka in poštenjaka dr. Po-klukarja.
Koga bomo volili in kako bomo volili?
Na to vprašanje ne bo težavno odgovoriti!
Naš radovljiški politični okraj je eminentno konservativen in je, kakor zgodovina zadnjih 20 in več let priča, vedno konservativno volil. In ravno zaradi tega je bil naš okraj vedno na dobrem glasu, ravno zato je slovel do sedaj in konservativna stranka se je lahko na nas zanesla. Vsi poskusi — kakega liberalca nam vriniti, so bili
LISTEK.
Ponoini kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
.Pokažite mi njiju vagon, rad bi se poklonil vaši gospodi!"
.Prav rad, prav rad, gospod!" dč agent in hiti ven.
„A gospod doktor, Bog vas živi!" vpije lord Pinade, kojega ni veselila lorda Pilfererja družba. .Kako ste?"
.Hvala vam! Nadejam se, da se dobro počutite! — Poklanjam se vam, lord Pilferer!"
.Gospod doktor, vstopite tu-6Čm k nama, da se kaj zmenimo," dd prisrčno škof; .dolgo je že, da se nisva videla!"
.Bojim se, da bi ne nadlegoval?"
.Gotovo ne! Nasprotno! Kupej je najin. Ali se peljete v Dublin?"
.Žal, da ne! Samo do Corka, in moja potnina je v pušilnem kupžji."
.Nič ne d£; vsaj jedno ali dve uri boste nama sodruževali."
.A moja potnina ?"
.Blumfield bo pazil milijo in sedel na vašem prostoru."
„Gotovo, gotovo!" hiti lord Pilferer; .kako skrben mož ste, milostljivi, — za vse skrbite!"
Pressmannu je bilo prav ljubo, da se ni vozil z gospodoma, pušil je sedaj po volji.
Vlak se še premaknil ni, ko je doktor že začel pogovor o vstaji, o kateri mu je Blumfield jel pripovedovati, ter prosil, da mu škof nekoliko stvar pojasni, ker ničesar o tem ne vč. Škof bil je takoj pripravljen, ubozega doktorja, ki vedno le pri svojih bazaltih tiči, prav temeljito poučiti in pojasniti mu vse razmere. .Ljubi doktor," začne svoj razgovor, .tri leta živite že v Irskej in gotovo ste že imeli priložnost spoznati surovost, neotesanost ljudstva; njega nagnjenost k pijančevanju, in stavim —"
.Jaz tudi stavim sto funtov!" kliče lord Pilferer.
.Saj ne veste, kaj hočem reči."
.Nič ne de, stavim sto funtov!"
.Dobro, veljii! Gospod doktor bode razsodil."
.Stavim, da niti ne slutite njih globoke zavrže-nosti in podlosti, njih lenobe in pijančevauja!"
.Ali res ne slutite tega, doktor ?" vpije Pilferer.
.Nikdar nisem mislil na to!" zavrne doktor.
.Potem sem vam dolžan sto fantov!" d6 lord Pilferer in zaznamova svoto v knjižico.
„Čut vzburjenosti je skriti plamen, ki je plapolal v pokvarjenih srcih že za časa, ko so naši
pradedi posedli deželo. Prva zarotba vršila se je že leta 1760, in zarotniki so se zvali „\Vhiteboies" ali .Levelers"."
.Čudna imena za vstaše!" pripomni doktor.
.Sami si niso dali teh imen; drugi so jih tako imenovali, ker so v posebno znamenje nosili bele košulje nad vrhnjo obleko — in ker je bilo njih prvo dejanje, da so ograje podirali, ki so posestva ločile."
.Artur Young, njih zgodovinar, popisuje nam jih kot ljudi, ki tropoma prehodijo vso deželo, silijo ljudi, da prisežejo, da jih ne bodo izdali; zahtevajo od gospodarjev denarja, silijo mojstre, da jim dado učencev, požigajo bivališča, in imajo svoje veselje na tem, da svoje žrtve, ko so jim jedno uho odrezali, do glave zakopljejo v barje. Kakor plamen hitro se je razširila ta družba; imeli so mej seboj advokate, sodnike in sodnijo, posle, redarje in ra-
. Ali jih ni n;hče izdal ?"
.Nikdar! Udje so bili zvezani s strašno prisego ; prelomljenje prisege se je kaznovalo s smrtjo. Pod jednako kaznijo so prisegali slepo ubogati vse, kar jim družba veli; imeli so strašen zakonik. Ako je posestnik zahteval najemnino, ki se je tem roparjem zdela provisoka, našel je nekega dnd na svojih durih nož in listek, na katerem je stalo: .Na-
zastonj in so odleteli in izpodleteli na naši značaj- | nosti. Zgodovina zadnjih let pa nam tudi priča, da | ni bilo slabo za nas, ker smo konservativno volili, in od nas izvoljeni poslanci so nas tudi častno zastopali! — Zato res ne vidimo povoda — zakaj da bi naenkrat od tega načela odstopili in zdaj drugače kakor konservativno volili.
Da je pa naš okraj tako uaroduo-konservativen, povejte, komu gre zasluga? Ne da bi hotel povzdigovati stan, kateremu sam pripadam, le v zgodovini našega okraja potrjeno resnico poudarjam, da je to kolikor toliko zasluga duhovščine tega okraja!
Iz izkušnje govorim. Osemnajst let že hodim volit v Radovljico in razven enkrat sem bil pri vseh volitvah za deželni in državni zbor. In tu sem opazil, da nas je bilo med volilnimi možmi iz našega stanu vedno največ — navadno tretjina ali še več! To je res častno za nas, ki smo bili izvoljeni za volilne može — častno pa tudi za vas, ki ste nas volili! S tem ste pokazali, da uam zaupate, da se na nas najbolj zanašate in da v politični boj brez nas ne hodite!
Velespoštovani volilci radovljiškega okraja! Hvala vam presrčna iu očitna za veliko zaupanje, katero v nas stavite; bodite pa tudi prepričani, da se hočemo tudi v prihodnje vašega zaupanja vredne skazovati!
Vedite pa tudi, da uam vaše zaupanje naklada veliko odgovornost, in ne majhnega truda in ne malih troškov.
Ce vam namreč mi v političnih vprašanjih kaj svetujemo, če vam kakega poslanca za deželni ali državni zbor priporočamo, moramo pač poprej dobro pomisliti, da bi iz tega pozneje ne prišla po naši krivdi kaka škoda nad vas, naj si je že materijalna ali mordlna.
In tu se zopet lahko sklicujemo na dolgoletno izkušnjo! Sij ste daues tukaj odlični odrasli, izkušeni, nekateri že zelo poštami možje našega okraja in vas brez strahu lahko vprašam : Kdaj so duhovniki delali v vašo škodo? kdaj so vas z lažjo slepili? kdaj z raznimi spletkami motili? — Vedoma in hote vas v časnih, političnih rečeh niso nikoli zapeljali. Ampak nasprotno morate pripoznati, da so vam duhovniki tudi v časnih rečeh dobre svete in lepe zglede dajali, da so se vselej za vas in vaš blagor potegovali, da so bili ob času nesreče prvi, ki so vas tolažili, ki so vam s svetom in dejanju priskočili ali pa zdatnih podpor izprosili!
Zato bi nas pa res moralo boleti, ko bi se zdaj vi od nas obrnili, ko bi se v političnih rečeh in pri volitvah nasproti postavljali in nasproti glasovali nam, ki z vami nosimo enaka in še večja bremena, ki z vami vred čutimo resen položaj našega časa!
Spoštovani možje in volilci! Dajte se posvariti in ne verjemite vsakemu, ki vam le časno blagostanje, gospodarski napredek in kdo ve kaj še vse obeta! Saj vam tudi mi vse to želimo in privoščimo in po svoji moči k temu pomagamo. Ali to vedite, da samo časno blagostanje človeka ne stori srečnega ! To vedite, da ves sedanji napredek, vsi stroji in vse iznajdbe revščine in nesreče ne bodo pre-
zuanja Vam se, da ne trpimo, da bi najemnik plačeval to svoto. Kdor ne bo ubogal, bo strogo kaznovan."
.To je preveč, v istim," meni doktor. „Jaz bi se ne bil brigal za to."
»Odrezali bi vam bili potem ušesi, požgali bivališče, črede otrovali —"
.Pa bi jih bil zatožil sodišču!"
.Koga?"
.Hudodelce in priče!"
.Hudodelci so bili neznani, priče bi ne bile govorile; poznale so predobro zakonik ,sinov noči' in točko, ki se glasi: .Kdor whiteboy-a zatoži ali zoper njega priča, zapade smrti."
„Za vraga! Kaj je delalo sodišče?"
.Kar dela še dandanes. Priča, ki kaj pove, hrani se do dne obravnave na varnem kraju. Ko jo tožba zvršena, spremi jo redarstvo do meje grofije, da jo varuje; kajti vsakemu, ki pričuje, ne ostaja druzega, nego prognanstvo ali smrt!"
.No, potem bi jaz tudi ne bil rad povabljen, in ljubše mi je ostati v svojej hišici in pri svojih bazaltih."
„Varnejše je gotovo," odgovori škof. „Žal, da mi posestniki ne moremo tako storiti. Dovolite mi, da nadaljujem.	(Dftlje sledi.)
gnale! Vedite, da kristijan ne potrebuje samo kruha, ampak tudi prave žive trdne vere, ki ga podpira in osrčuje takrat, kadar je trda za kruh!! Zatorej ne verjemite takim, ki vam srečo obetajo brez vere, ali pa na podlagi take vere, katero so si sami vravuali! Razven gmotuega napredka, kar naši nasprotniki vedno poudarjajo, katerega pa tudi mi, kakor sem rekel, ne oviramo, ampak po moči podpiramo, imamo še kaj višjega, za kar se mora pravi ljudski zastopnic potegovati. Kaj pomaga, če je kdo še tako učen, če si zna še toliko pridobiti, če pa nima krščanske verske podlage in krščanskih načel, ki ga uče, pridobljeno v krščanskem duhu uporabljati, ampak to porablja velikokrat v svojo in drugih pogubo ?
Kakor že gledamo in sučemo to reč, tudi v politiki je treba vere in vesti! — iu zatorej naš poslanec ne more biti, ki mu je vera postranska stvar, ali pa, ki vero pač ima na jeziku, v javnem in osebnem življenju pa jo prezira ali ji celo nasprotuje!
Torej rečem: Naš poslanec mora biti veren, konservativen mož!
Naš poslanec mora biti drugič zanesljiv, z na čajen mož, ki nas v odločilnem trenutku ne bo zapustil, ampak vselej neustrašeno branil naše koristi, materijalne in moralne.
Naš poslanec mora imeti srce za naše ljudstvo, da ne išče morebiti le svojih koristi in svoje časti, mora biti mož nesebičen !
In takega moža imamo med sabo, v svoji sredi. Ta mož je naš domačin, naš rojak, posebno velik dobrotnik bohinjske doline, ta mož je župnik in duhovni svetnik gospod Janez Mesar iz Bob. Bistrice!
Nočem in ne smem navajati njegovih zaslug, saj so tako znane ne le po Gorenjskem, ampak po celi deželi; pa tudi njemu samemu ne bi bilo všeč. In če tega zaslužnega moža, ki vseh 36 let svojega duhovnega življenja tako nesebično dela za svoj rod, če tega moža za poslanca priporočam, potem mislim, da ga ni na Gorenjskem moža in zvedenega volilca, ki bi si upal reči: Tega ne maramo, ali zato ga ne maramo, ker nosi duhovsko suknjo !
Tu se gre, dragi sorojaki in sovolilci, za konservativna, krščanska načela, in da nam to dobro zastopa, potrebujemo zanesljivega moža, ki se je takega že izkazal! Res, da naš poslanec ima le en glas, pa ta glas mora biti čist, brezsebičen. Kakor so čiste in bistre naše vode, glas našega poslanca mora biti trden in neomahljiv, kakor gore, ki nas obkrožujejo. Glas našega poslanca mora biti vselej zraven glasov drugih konservativcev in mora pomagati našim pravičnim, konservativnim načelom k zmagi!
Vi mi torej lahko imenujete kandidata, ki je bolj učen, kakor on, bolj spreten govornik, kakor on, — ali bolj zanesljivega, bolj značaj-nega, bolj častitljivega in bolj stanovitnega nima naš okraj, kakor je g. Mesar.
Zato mislim, da mi ne bode nobeden oporekal, ampak da bote vsi pričujoči in drugi gorenjski volilni možje z menoj vred rekli in zaklicali:
Gospod Mesar bodi naš poslanec za deželni zbor namesto ranjkega Poklukarja. (Živahno odobravanje in pritrjevanje.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. avgusta.
SotrauJ® dežele.
Novo komunikacijsko ministerstvo. Že več mesecev se govori, da se osnuje komunikacijsko ministerstvo. Kot novi minister imenuje se Bilinski. Nemški časnikar je bil pri Bilinskem in skušal poizvedeti, če je na tem kaj resnice. Poljski politik je priznal, da je Taaffe že predlagal cesarju osnovo novega ministerstva. Da mislijo nanj, to pa ni povsem resnično, kajti mej državnozborskimi počitnicami se ne misli ničesa ukreniti v tej zadevi. Iz vsega razgovora je razvidno, da se je o tej zadevi že razgovarjalo in da je Bilinskemu stvar precej dobro znana. Dokler pa ni deiinitivno imenovan, pa seveda on ne bode priznal, da se njegova oseba jemlje v poštev, ker še ni izključeno, da kak drug postane minister; levičarji namreč vse sile napenjajo, da bi kakega svojca postavili na ministerski stol.
Poljaki. Poljski politiki so se baje začeli bolj zanimati za slovanske prebivalce v Šleziji. Državna poslanca dr. Levicki in grof Koziebrodski pojdeta v filezijo, da se na licu mesta prepričata, kake so razmere v Šleziji. V Tešinu je bil te dni shod poljskih zaupnikov, ki je sestavil nekak program o iz-vedenju jednakopravnost! v Šleziji. Ta program
bodo izročili poljskima poslancema, poslednja dva ga pa predložita poljskemu klubu.
Protisemiti v Pragi. Židovske liberalce jako jezi, da so Čehi prijazno vsprejeli protisemite v Pragi. Liberalna glasila zabavljajo dan na dan. Na prvi pogled je ta jeza jako smešna, ali če se stvari bolje premislijo, pa spoznamo, zakaj tako zabavljajo. Prihod protisemitov v Prago je prvi korak do sporazumljeuja kristijanskik Nemcev in Cehov. Židje se bojd, da bi se sporazumeli avstrijski narodi njim za hrbtom. Ko bi minol narodni prepir, je naravno, da bi vsi 8e bolj zanimali za gospodarsko vprašanje in skrbeli, da se avstrijski narodi otresejo zavisnosti od Židov. Dokler je kristijansko prebivalstvo nejedino, lahko ga izsesavajo židje, ali če se napravi sloga, bodemo se pa lahko z uspehom branili proti židovstvu in zlati ča3i za Abrahamove potomce bodo minoli.
Tmanje države.
Francija in Rusija. V Rusiji so se odločili za puške-repetirke malo manjšega kalibra, nego so francoske. Rusi torej ne bodo mogli rabiti francoske municije. .Standard" iz tega sklepa, da z rusko-francosko zvezo ni nič, kajti ko bi Rusi na to računali, da se bodo kdaj bojevali na strani Francozov, gotovo bi vveli take puške, da bi mogli rabiti tudi francosko municijo. S tem bi se jako olajšalo preskrbovanje municije, ker bi si jo vsaka vojska lahko izposodila pri drugi.
Srbija in Rusija. Na prošnjo Srbije bodo v ruske visoke šole vsprejemati Srbe, ki so dovršili srbske srednje šole. Letos pojde na rusko vseučilišče 65 Srbov. Dosedaj so odhajali navadno na nemška in francoska vseučilišča.
Rusija in Turčija. Rusi zahtevajo, da se odstavi poveljnik dardanelskih utrdb, ker je zadržal rusko ladijo .Moskvo", in poleg tega še plačajo Turki veliko odškodnino. Ladija je peljala čaj, in dotična firma ima baje veliko škodo, ker ladija ni došla ob pravem času. Po poročilih iz Carigrada je poveljnik imel popolnoma pravico ustaviti rusko ladijo, kajti rezervisti bili so še v vojaški obleki in torej vsekako morajo veljati za vojake. Na ruska zahtevanja še Porta ni odgovorila in se bode najbrž posvetovala z drugimi diplomati. Ruska diplomacija napenja vse sile, da bi dosegla svoj namen. Gre se namreč za to, da bi Rusi svobodno smeli prevažati vojake skozi morske ožine in potem mogli v ugodnem času veliko vojno silo zbrati kje v ob-ližju Carigrada.
Balkanska zveza. Bolgarski list „Plovdiv" piše, da je balkanska zveza zaradi nasprotja mej Bolgari, Srbi in Grki zastran Makedonije nemogoča. Bolgari vidijo v Makedoniji milijon Bolgarov, Srbi pa trdijo, da so vsi Makedonci sami Srbi. Balkanska zveza, katere bi se udeleževali Srbi in Bolgari, more biti k večjemu na papirju, ne pa v resnici. Naj se časopisi in nekateri diplomatični krogi tudi bavijo s to zvezo, ali vendar vse ostane prazna iluzija, dokler balkanske države ne popusta nasprotujočih si namenov. S tem bolgarskim glasom se popolnoma strinjamo, ker tudi nikdar nesmo nobene važnosti pripisovali poročilom o balkanski zvezi.
Mejnarodni shod socijalistov v Bruselju. Od shoda izključeni anarhisti prirede pojutršnjem svoj shod, na katerem se bodo razgovarjali, če ima shod v Bruselju sploh še pravico imenovati se so-cijalističem, ko so izključili one, ki se zmatrajo za jedro socijalistične stranke.
Izvirni dopisi.
Iz Istre, 16. avgusta. Neustrašeno, s samozavestjo in saroozatajo borili smo se letos istrski Slovenci in Hrvatje za narodno ravnopravnost in da bi pri volitvah istrskim poslancem priborili zmago. Veliko napora in skrbi nas je to stalo, toliko bolj, ker tudi naši nasprotniki so vihteli hujše sablje nad nami ter rabili sredstva ne samo dovoljena, nego i podla. A ipak izgubljevali so krnjeli in šarenjaki trdnjavo za trdnjavo in našinci so si na premnogih postojankah letos vprvič osvetili slavno svoje slovensko lice,
Kar pride strel kakor z jasnega neba ter podere naše slavne zgradbe samih zmag, pal je naš slovensko-hrvatski poslanec dr. Laginja, ter zajahal belca framasonski dr. Vergottini leteč v Beč.
Ves svet, in mi sami smo se temu čudili. Pa le čakaj — še hujše ima priti! IIoc initium fuit dolorum. Kakor sedaj ljudje tišje z žveplom škrop<5, tako je sam črni peklenšček krnjele z lažjo poškropil, ti pa zdaj zopet Slovane z lažjo in s svinčenkami škrope, ali vsaj z blatom.
Ali morda ni res? V osmih krajih Istre, posebno poreškega okrajnega glavarstva, najbolj v Višnjanu, Oprtlju iu v Bujah. A kar je bilo naposled vso n&dkrililo, to je bilo ne le grdo, uego ostudno peklensko vedenje talijanske mladine pri procesiji k cerkvi Matere Božjo blizu Buzeta. Ti talijančiči so pobožno moleče Hrvate med procesijo z gnilimi jajci in limouami, z blatom in kamenjem ometavali, na noge jitn stopali, suvali jih, ter so celo iz Boga,
Matere Božje in vernikov tako grdo norčevali, da se , pero etrese, kaj tacega zapisati. Okolu Poreča imajo ' velike sitnosti ter so trosijo velike laži glede poškodovanja vinogradov. Taiijanski kupčevalci se dalje hočejo maščevati nad Hrvati ter se med seboj v škodo Slovenov zvezati. Kedor bi prelomil besedo, mora plačati globo. Hud terorizem vlada po pokrajini. V V. pride neka žena nekaj kupovat. „Ako nesi s Hrvati", odgovori ji prodajalec, „dobiš, če pa si, ne dobiš nič." V S. V. blizu Vodnjana, kjer je bila pred kratkim občinska volitev, volili so vsi, tudi nemaniči, ki nemajo pravo glasovanja, mnogim Hrvatom so pa glasovanje zabranili, akoprem imajo pravico po zakonu.
Vidite, dragi kranjski bratje, take kislice mi v kršni Istri sedaj okušamo. Mislimo, da naše kislice prekosi še vaš ljubljanski pelin.
Ce sme sam deželni glavar istrski reči: „V ! Istri ui potreba znati jezika Slovenov" — kam bomo še prišli?!
Od teh kislic in tega vrenja so bili nekoji na-šinci omamljeni, da so se pri štetji ljudstva dali zapisati za Talijane. Ali ipak Hrvatov iu Slovencev so našteli skoro 200.000, Talijanov pa le malo preko 100.000, dakle našiuci so se pomnožili v lojletih za več kakor 20.000, oni pa le za 5000. l)a ga ni bilo tacega pritiska in Bploh tacih čudežev (!) v Istri, videl bi ti bil še vse lepše številke!
Rodoljub.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
Zbornični tajnik poroča o vlogi občinskega zastopa v Kropi, da bi zbornica priporočala njegovo prošnjo do vis. c. kr. deželne vlade, naj bi se dovolila podpora za vvedbo čevljarstva v Kropi. Poročevalec je najprvo izpregovoril o žrebljarstvu v Kropi in o razmerah v tem nekdaj cvetočem obrtnem kraju, poudarjal potem, da se je zbornica že večkrat potezala za ustanovitev kakega novega obrta v Kropi, ter da bi bila že skoraj tamkaj nastala strokovna šola, ki bi bila vsekakor zadoščala svojemu namenu in začela izdelovanje novih izdelkov, naposled pa naglašal, da se je tudi enketa pri c. kr. deželni vladi razgovarjala o obrtnih razmerah. Po teh besedah je omenil, da bi bilo po mnenju od-sekovem čevljarstvo, katero nasvetuje občinski zastop, koristno Kropčanom in da je zatorej podpirati prošnjo. Poročevalec zategadelj stavi v imenu odsekovem naslednja predloga:
1.	Zbornica naj se blagovoli zaradi izdelovanja čevljev v Kropi obrniti do strokovnjakov, da izreko svoje mnenje.
2.	Prošnjo občinskega zastopa v Kropi je pri visoki c. kr. vladi in pri visokem deželnem odboru kranjskem podpirati. — Predloga sta bila soglasno vzprejeta.
Gosp. zbornični svetnik Skabrne poroča, da je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo poslalo zbornici naslednji dopis:
„Ker se je že večkrat primerilo, da so izdelovalci sodavode naznanili obrtnemu oblastvu, da bodo na raznih mestih v svojem kraju sodavodo in tudi limonado točili ali sami ali pa v njih imenu ta-mošnji prodajalci, nastalo je vprašanje, je-li ta obrt svoboden, ali treba zanj kot prodajo okrepčav po smislu § 16, črka f zakona z dnd 15. marcija 1883. 1., drž. zak. št. 39, prej dobiti dovoljenje. Predno se o tem odloči, dobro bi bilo zvedeti mnenje častite zbornice o tej reči ter razmere, ki so gledč tega obrta v tamošnjem zborničnem okraju."
Z razpisom z dne 2. junija 1885.1., št. 18.361, je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo dogovorno z visokim ministerstvom za notranje reči naznanilo političnim deželnim oblastvom, da sodavoda, ki se izdeluje od naravne studeučnice in impregnuje s pritiskom 4 do 8 atmosfer z ogljikovo kislino, ni niti umetelno napravljena raztopina rudninskih soli, niti umetelna rudninska voda, narejena po naravnih zdravilnih studenčnicah, in da izdelovanje sodavode ne spada k obrtu izdelovanja umetelnih rudninskih vod, kateri je označen v § 15. zakona z dne 15. marcija 1883. I., drž. zak. št. 39. Iz tega je sklepati, da sodavoda ne spada k tistim umetelno narejenim rudninskim vodam, za katerih izdelovanje in prodajo je po ravno navedenih zakonskih določbah dobiti dovoljenje. V Ljubljani prodajejo sodavodo, limonado in sodavodo z malinovcem, ne glodč na gostilne in kavarne, ki jo točijo, poletenske mesece po cestah in ulicah na kozarce, in sicer
vozijo to okrepčavo prodajalci samotež na posebnih dvokolnih vozph okoli po mestu. Sodavodo in limonado prodaja poletenski čas tudi ena točilnica na nekem izprehajališču. Da bi izdelovalci sodavode v Ljubljani ali v katerem drugem kraju na Kranjskem točili na raznih mestih edino le sodavodo ali limonado, tega zbornica ni mogla zvedeti. Sodavoda in limonada se torej prodajata na povedani način le poletenske mesece in ne zelo veliko. Ako bi za točenje sodavode in limonade kot prodajanje okrepčav po smislu § 16, črka f zakona z dne 15. marcija 1883. 1., drž. zak. št. 39, bilo treba dovoljenja; bilo bi tako rekoč prepovedano točenje, ker bi pač nobenemu ne prišlo na misel prositi dovoljenja, ko bi glede na določilo § 19 ravno navedenega zakona mogel imeti največ dve prodajališči, iztržil bi komaj toliko, da bi bilo dosti za davek, opravo in režijo. Vrhu tega bi bilo točenje zelo vtežkočeno, ker po § 19 mora praviloma tisti, ki ima dovoljenje, sam osebno točiti in ker treba, da dovoli obrtno oblastvo le iz važnih razlogov, da sme točiti kak namestnik ali zakupnik. Z ozirom na te okolnosti se odsek ne more izreči za to, da bi bilo za točenje sodavode in limonade treba dovoljenja in zatorej predlaga:
Častita zbornica blagovoli v gori omenjenem smislu predložiti svojo izjavo. — Predlog je bil vzprejet.	(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. avgusta.
(Deputacija „kat. polit, društva" pri deželnem glavarju.) Danes ob 12. opoldne poklonila seje novemu deželnemu glavarju g. Otonu Deteli deputacija „Katoliško političnega društva" pod vodstvom predsednika preč. gosp. kanonika Kluna. Gosp. kanonik Klun izrazil je v imenu društva veliko radost in zadoščenje, da se je deželnim glavarjem izbral podpredsednik društva, ki je vsikdar z vso odločnostjo zastopal katoliško-konservativna^načela. Prosil je gospoda glavarja, da bi i nadalje ohranil društvu svojo naklonjenost v prospeh skupne svete stvari. Konečno zaklical je gospodu glavarju srčui „Bog živi!", kateri klic so živahno ponavljali vsi člani deputacije. Gospod deželni glavar, ki je bil vidno ginjen, zahvalil se je srčno za izraz prijaznih čutil. Izrekel je svojo posebno radost, da so ga prišli pozdravit ljubi mu politični tovariši. Potem je gospod deželni glavar nadaljeval prilično tako-le: „Jaz se nesem poganjal za podeljeno mi čast in je tedaj tudi nesem pričakoval. Bil sem popolnoma iznenaden s tem imenovanjem. A razveselil sera se iz srca tega imenovanja, ne radi svoje osebe, marveč radi tega, ker je to imenovanje častno priznanje z najvišjega mesta, da sta naše društvo in naša stranka na pravem potu, da so katoliško konservativna načela, za katera se bojujemo, edino prava, katera morejo dovesti slovensko ljudstvo do dušnega in gmotnega blagostanja. Jaz svojih katoliško-kon-servativnih načel nikdar nesem zatajil in jih tudi v bodoče ne bodem. Tudi kot deželni glavar bodem po najboljših močeh podpiral rodoljubno delovanje „Katoliško-političnega društva" iu nasprotno prosim Vas kot svoje prijatelje, za Vašo podporo pri svojem težavnem poslu." — Konečno poslovil se je gosp. deželni glavar najsrčneje od deputacije, katera je odšla z veselim prepričanjem, da na čelu samostalne deželne uprave stoji mož, kateri bode z gorečnostjo vsikdar varoval staro naše geslo: Vse za vero, dom, cesarja!
(„Sl»venski Narod" in shod „Katoliško političnega društva" na Bledu.) O zadnjem sijajnem in obilno obilno obiskanem shodu „Katoliško-poli-tičnega društva" „Narod" vedno večjo budalosti in neresnice trosi med svet. Tako n. pr. pripoveduje, da je bilo na shodu „okoli trideset duhovnikov, nad polovico ljubljanskih", dasi je bilo v resnici iz Ljubljane le šest duhovnikov. — Predsedniku »Katoliško - političnega društva", kanoniku Ivlunu, očita „Narod" da se ni predstavil poslušalcem (!!), o poslancu P o v š e t u porogljivo omenja, da je „v svojem zelf dobro priučenem govoru poudarjal uspešno (?-)r'delovanje konservativne stranke". Duhovniki, ki so bili na shodu, so „Na-rodu" ob tej priliki le »gospodje v dolgih suknjah" — Kako zanesljive poročevalco pa ima „Narod", vidi se iz besed: „Za g. Povšetom govoril je gor-jauski župnik Ažman, . . . priporočevaje navzoč-n e g a g. župuika Mesarja kandidatom za doželno-zborske volitve. ... Na to se navzočnim zahvali kandidat župnik Mesar na izredni časti in za izka-
zano mu zaupanje, zatrjevaje volilce, da mu bode vedno skrb, njihove prošnje in pritožbe na mero-dajnih mestih podpirati in priporočevati." — Vse to piše „ Narod" od besede do besede, dasi v resnici g. Mesar niti navzoč ni bil pri shodu na Bledu, ker je bil po svojih službenih poslih zadržan. — Take budalosti in ueresnice kvasi torej „Narod" svojim čilateljem. Nekoliko več spoštovanja do čitateljev bi vendarle smeli pričakovati od glasila slovenske inteligencije (!), da bi ne trosil med svet debelih lažij, ki se lahko primejo z obema rokama. — Le nekaj še pristavimo: „Narod" je pisal, da jo bil v nedeljo na Bledu velik „dirindaj", ter našteval posamezne osebe, ki so prišle ta dau na Bled. Omenim, da je pri tem naštevanju pozabil imenovati tudi g. Pire a, vrednika Železnikarja, V. Jana iz Spod. Gorjan, ki se je nekda prej vozil z g. Pircem in prišel k shodu gotovo nahujskan in treh drugih ogleduhov, kateri so skušali narediti „dirindaj"
(Z Breznice) se nam poroča: Danes dnč 19. t. m. smo volili volilne može. Pirčeva stranka si je obetala najboljšega vspeha, ker upala je, da pro-dere vsaj z dvema volilnima možema. Tudi g. Pire je že cel mesec pravil okrog, da ima na Breznici dva glasova gotova, a se je varal. Izvoljeni so gg. : Župnik Potočnik z 49, J. Debevec in M. Cop z 48 glasovi; nasprotniki so dobili po 13 glasov. Nesrečna številka!
(Priznanje.) Kakor se nam poroča iz Bleda, bila je pred nekaterimi tedni gspdč. Sidonija Da-mec, vzgojiteljica pri znanem dunajskem trgovcu Mauthnerju, v veliki nevarnosti. Opoldne se je šla kopat in se iz grajskega kopališča spustila v jezero. Nenadoma pa je opešala, začela se utapljati in klicati na pomoč. Slučajno je slišal krik g. dr. Josip Sernec, odvetnik v Celji, brez pomisleka oblečen skočil v jezero in tako sam v nevarnosti rešil go-spodičino. Deželna vlada kranjska je z odlokom z dud 12. t. m. pogumnemu rešitelju izrekla pismeno svoje priznauje in zahvalo.
(V Pragi) je bil dne 15. in 16. t. m. shod zveze češkoslovanskih gasilnih društev, kateri načelnik je dr. Figar iz Hrudima. Zbralo se je nad 13.000 ognjegascev. Čudno se nam zdi, da zveza kranjskih gasilnih društev ni poslala nobenega zastopnika k temu shodu, in da bode v kratkem k shodu nemških ognjegascev na Češkem poslala štiri zastopnike, kakor se nam poroča, Pri tem shodu ste bila tudi gospod Anton Belec, stotnik gasilnega društva iz Št. Vida nad Ljubljano, in poveljnik gasilnega društva v Reki, g. V. Mayer, katera so Cehi kot zastopnika Slovencev in Hrvatov navdušeno vsprejeli in odlikovali z veliko pozornostjo.
(Vojaške vaje.) Danes je prišla v Ljubljano 55. pešbrigada pod poveljništvom generalnega majorja barona Comersa, ki je imela vaje pri Postojni. Brigada sestoji iz štirih bataljonov 97. in treh bataljonov 87. pešpolka, četrte škadrone 8. hu-zarskega polka, težke baterijske divizije štev. 25 in sanitetnega oddelka št. 9. Jutri se vojaki tukaj od-počijejo, v soboto pa odidejo k velikim vajam v celjski okolici.
(Iz Wiirishofena) se nam poroča: Tukaj začasno bivajoči Avstrijci smo imeli na rojstveni dan presvetlega našega cesarja slovesno službo božjo. Cerkev je bila do zadnjega kota napolnjena. Zahvalno pesem in avstrijsko himno je pelo vse ljudstvo v cerkvi, kar je nas Avstrijce ganilo do solz. — Od 16. sušca t. 1. je prišlo semkaj nad 8450 gostov.
(V nršulinskem samostanu v Škof ji Loki) naredile so danes slovesno obljubo tri novicinje in sicer : s. Stanislava For tu na, s. I va n a Kal a n in s. Julijana Kalan. —V soboto, dn^ 22. t. m., bode v istem samostauu volitev prednice.
(Družba sv. Cirila in Metoda) prejela je 6 gld. 7'/j kr., nabranih v veseli družbi ob godovanju g. Ign. Tomšiča na Vrhniki. Želimo, da posnemajo tudi druge, ob jednakih prilikah zbrane vesele družbe, zavedne Vrhničane, katerim kličemo: „Ži-veli!" — Poprava: V naši zahvali gosp. Pavlu Turku se mora glasiti konec: „Zahvaljujoč se za lepi dar, priporočamo našo družbo tudi drugim slovenskim občinskim odborom."
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Deiinitorij frančiškanske provincije,) ki je včeraj tukaj zboroval, določil je naslednje: V Paznu je gvardijan P. Hugo Novljan, v Nazaretu P. Ata-uazij Krajuik, v Karlovcu P. Avselij Kaafelj, v Jaški P. Gotfrid Hlebec. — V Gorico pride P. Vasijan Zemljak, v Samobor P. Eduvard Rtvstehar,
na Klanjec P. Bonifac Pavliček, v Nazaret P. Žiga Žega, v Brežice P. Metod Poljanšek.
(Strela) je udarila dne 19. avgusta popoldne v Smartinem dobrovske župnije v Gradišnikov kozolec. Ljudje so hitro pritisnili in pogasili. Treščilo je tudi blizu tam v koruzo ter naredilo veliko jamo.
(Zasačen begun z ljubljanskega grada.) Minole dni se je potikal okoli Beljaka iz ljubljanske kaznilnice na Gradu ubegli kaznjenec Karol Schu-8 ter, ter v kaznjenčevi obleki pri ljudeh in leto-viščarjih prosjačil iu jih nadlegoval prav objestno. Vse je bežalo pred ujim; toda 15. t. ra. ga orožniki zasačijo v neki gostilni. Povedal je tudi, da je ž njim zajedno pobegnil iz kaznilnice ljubljanske neki Wagner ter bežal na Predarelsko.
(Za gradnjo novega poštnega in finančnega poslopja v Trstu) razpisalo je ravnokar trgovinsko ministerstvo ponudbe. Gradnja poštnega poslopja je proračuujena na 498.560 gld., finančnega poslopja na 890.900 gld. Varščina znaša 44.500 gld. in je dotične ponudbe vposlati najkasneje do 23. septembra t. I. poštnemu in brzojavnemu vodstvu v Trstu.
(Podzemeljska jama „Babji zob".) V četrtek dne 27. t. m. priredi blejski odsek avstrijskega hri-bolaškega društva velikansko razsvetljavo podzemeljske jame (špilje) „Babji zob"; gorelo bode 1000 sveč in brezštevilno bengalskih plamenov. Odhod je od belškega mostu ob 8. uri dopoldne. Vstopnina za odrasle je 1 gld. Ob neugodnem vremenu bode razsvetljava preložena na dan 29. t. m.
(Prodaja sodavode je prost obrt.) C. kr. ministerstvo za notranje reči je odločilo sporazumno s c. kr. ministerstvom za trgovino, da je prodaja sodavode, ako se tudi meša s sadnim sokom ali limonado, prost obrt, ter da se ne sme prištevati k onim gostilničarskim in krčmarskim obrtom, za katere je treba po smislu § 15., točka 15, in § 16. obrtnega reda dopustila ali koncesije.
(Vabilo) na veselico, katero priredi bralno društvo pri Mariji Devici v Polji v nedeljo, dne 23. avgusta t. I. v gostilni gospoda Janeza Gostinčarja na Vevčah. Čisti dohodek namenjen je za napravo društvene zastave. — Vspored: 1. Streljanje za dobitke. 2. Šaljiva loterija. 3. Gledališka predstava: „Bob iz Kranja", 4. Petje. 5. Prosta zabava. Med posameznimi točkami svira godba. Začetek ob polu 4. uri popoldne. — Vstopnina k veselici 10 kr. za osebo. — K predstavi I. prostor (sedež) 50 kr., II. prostor 30 kr., III. prostor (za stati) 15 kr. — Ob neugodnem vremenu preloži se veselica na naslednjo nedeljo.
Zagreb, 19. avgusta. Zaradi znanega dogodka v Gospicu se je proti občinskemu zastopu pričela disciplinarna preiskava.
Budimpešta, 19. avgusta. Kraljeva ku-rija je danes obsodila Farkaša na pet, Piis-poky-ja na polpeto, Soboviča na štiri in ženo Felkessyjevo na poldrugo leto-ječe. Odškodnina je določena na 470.000 gld.
Solun, 19. avgusta. Roparski vodja Stojan Mohadijan zahteva 2000 funtov odškodnine za vjetega italijanskega podanika Sollinija.
Carjigrad, 20. avgusta. Predvčeraj zjutraj se jo peljal nadzornik Sollini z jednim Bolgarom in tremi delavci proti Solunu po opravkih. Opoldne je tovorni vlak iz Stru-mice v Demirkapu našel blizu 115. kilometra prazen voz, poleg njega mrtvega delavca in štiri ranjence. Nekaj ur pozneje je v Demirkapu prišlo Sollinijevo pismo, da roparji zahtevajo 2000 funtov odškodnine; če se ne pošlje v 11 dneh, bodo ga roparji umorili.
Kiel, 19. avgusta. Pri včerajšnjem obedu je napil nemški cesar na zdravje svojega zvestega zaveznika, cesarja avstrijskega.
Peterburg, 19. avgusta. Uradni list poroča: Povodom končanih vojaških vaj je bil v Krasnem selu zajutrek, pri katerem so bili car, carica, grška kraljica, veliki knezi in kneginje. Oar in drugi udeleženci so imeli na čast rostvenega dne avstrijskega cesarja avstrijsko rede. Oar je napil na zdravje avstrijskega cesarja, godba je za-svirala avstrijsko himno.

Piccoli-jeva tinktura za želodec lž
3K5* je mehko, toda ob onem uplivno, delovanje pre- "£3X jGJT bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, "£X5 St'Jf kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Oena XS SRJT steklenici 10 kr.	(300-1641
Vremensko sporočilo.
Ca«
opazovanja
19
77 n. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee.
Stanje
zrakomera t mm
733-0 731-9 731-5
toplomera po Cslzija
19 8 19 2
V »ter
brezv. si. zapad
Vreme
megla oblačno
>
<0 „ lis
•g®* B
»S
334 dež
Srednja temperatura 18 5°, za 0'3° pod normalom.
Telegrami.
Praga, 20. avgusta. Cesar je ukazal zahvalo izreči deželnemu odboru za voščila ob rojstvenem dnevu. Razstavo je doslej obiskalo poldrugi milijon ljudi.
Tuje i.
18. avgusta.
Pri Maliču . Nani in Carniel, trgovca; Franz, poročnik; Halphen, nadporoč-nik, iz Trsta. — Haselstein, Ruthmayer, zasebnika; Frank, Pollak, Markowsky, poto-valei; Aderone, Ahvenda, Kien, trgovci, z Dunaja. — Smutni, mornarski uradnik, s soprogo; pl. Barry, poročnik; dr. Gruber, zdravnik, iz Pulja. — Piner, trgovec, iz Monakovega — Rudesch iz Ribnice. — Mali", zasebnik, iz Radovljice. — Branko, dvorni svetnik, s soprogo, iz Zagreba. — Šavnik, trgovski pomočnik, z Vrhnike. — Orendi, tovarnar, iz Kron-stadta. — Marquaritz iz Štutgarta. — Mayer iz Vipave.
Pri bavarskem dvoru-. Sparuz, mizar iz Bistrice.
Pri Juinem kolodvoru: Orlandini, Radošič, in Goreč, župnik, iz Istrije.
—	Freund, iz Berolina. — Kinzle s sestro, iz Ljubna.
—	Sorko, gostilničar, z Reke.
Pri avstrijskem caru:
Goss, učitelj, iz Predaselj.
—	Zeischeg iz Merana. — Tratnik s soprogo iz Idrije-
Št. 16.108.
Razglas.
(o
Pri podpisanem mestnem magistratu prodala se bode v petek, dne 21. t. m., ob 10. uri dopoldne
razkladnica prodajalnice
v bivši Oaletovi hiši po javni dražbi proti takojšnjem plačilu in odstranjenju.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn6 19. avgusta 1891.
ppAnker",
zavarovalna družba za življenje, v zagotovitev rent in za zavarovanje proti nezgodam na Dunaju.
—^ Ustanovljena leta 1857.
Jamstveni zaklad av. velj.....gld. 41,389.671'—
Stanje zavarščin z dnem I. julija 1891 „ 204,921.639.41 Izplačila do I. julija 1891 . .	„ 82,734.82811
Družba vsprejema:
Zavarovanja za življenje v vseh mogočih kombinacijah. Zavarovanja glavnic do določene starosti.
Zavarovanja za osiguranje rente. Zavarovanja proti nezgodam. Zavarovanja na dobitev dote pri otrocih.
Zavaruje v slučaju vojne brez posebne odškodnine, izimši aktivnemu vojništvu podrejeno osebe.
Dobitlli delež osiguran pri vseh kombinacijah vkljub nizki zavarščini.
Glavni zastop za Kranjsko
J. J.
pri
v Ljvibljaiii
mm
i i i i i i x xi ix ix
13 u n a j s k a borza.
Dn6 20. avgusta.
Papirna renta 5%, lti% davka ....	91	gld. 35 kr.
Srebrna ronta 5%, 16% davka ....	91	„	35 „
Zlata renta davka prosta.....110	„	70 „
Papirna renta 5%, davka prosta ....	102	„	10 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1016	„	— „
Kreditne akcije, 160 gld........178	„	— „
London, 10 funtov stri........118	„	10 „
Napoleondor (20 fr.)................9	„	40'/,..
Cesarski cekini....................5	„	63 „
Nemških mark 100 ....... . .	58	„	121/,,,
Dne 19. avgusta.
Ogerska zlata renta 4%.......103 gld. 45 kr.
Ogerska papirna renta 5%......101
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečko 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4
Zastavna pisma
4'/.%
135 148 180 97 100
Kreditne srečke, 100 gld.......188
St. Genois srečke, 40 gld.......60
25 75
20 25 75
Ljubljanske srečke, 20 gld.......20	gld.7 5	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„	—	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......20	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld........59 „	—	„
Windischgraezove srečke, 20 gld..........49	„	50	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	147	„	—	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2715	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	92	„	—	„'
Papirni rubelj . . ...............1
Laških lir 100..........45
21'/,
95
MERCUR'menjarničnadelniška
_________ družba na Dunaju,
*	V I., Wollzeile štev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Itn/.mi naroČila izvrštf Re lmjtočucjc.
Za nalaganje glavnic pHporočamo: 4% gallske proplnaoljske zadolžnice. 4'/, % zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oljonalne banke. 4Vj% komunalne obveznloe ogerske hlpotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Kreditne promese
a 41/, erltl. lil dO Itr. kolek. Glavni dobitek
goldinarjev li®®®®® avstr. velj.
Žrebanje je že dne 1. septembra!