Primorski dnevnik NEDELJA, 7. FEBRUARJA 2016 št. 31 (21.571) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD V primorskijport —postani naš sledilec - manjšina - Na 4. strani Iz Rima dobra novica za naše gledališče trst - Na 6. strani Cosolini na čelu tržaške barke Predstavili levosredinsko koalicijo sovodnje - Na 17. strani Pustarji upajo v ugodno vreme Danes bo 19. Sovodenjski pust italija - Krepi se domneva, da je Giulio Regeni bil žrtev pripadnikov državnih aparatov Egipt, režim v zadregi gorica - Sinoči osrednja proslava »Kultura! Tela je prava pot« RIM - Krsta s posmrtnimi ostanki 28-letnega Giulia Regenija je včeraj nekaj pred 14. uro iz Egipta prispela na letališče v Fiu-micinu, od koder so jo prepeljali v klinični center univerze La Sapienza za ponovno obdukcijo. Svojce je na letališču pričakal pravosodni minister Andrea Orlando, ki se je z njimi zadržal dobro uro in jim zagotovil, da bo Italija od Egipta zahtevala vso resnico o umoru. Ozadje zagonetne smrti mladega furlanskega raziskovalca in novinarja medtem dobiva nekoliko jasnejše obrise, ki dajejo misliti, da gre storilce iskati v policijskih aparatih. V Kairu so med drugim de-mantirali, da bi dva v petek aretirana bila povezana z umorom. Minister za zunanje zadeve Paolo Gentiloni je včeraj brez dlak na jeziku povedal, da italijanska vlada sploh ne verjame, da sta Regenija ubila navadna kriminalca in zahteva od egiptovske vlade sodelovanje za odkritje vse resnice. Na 2. strani zakon cirinna' Beppe Grillo razburil somišljenike RIM - Beppe Grillo je včeraj presenetil javnost in razburil številne somišljenike Gibanja 5 zvezd z napovedjo na svojem blogu, da naj bi senatorji gibanja prihodnji teden svobodno, »po vesti« glasovali o vprašanju posvojitve partnerjevih otrok v istospolnih zvezah. Napovedi se veselijo v katoliških krogih. Po drugi strani se je Grillu uprla baza gibanja, ki mu očita, da se obnaša kot nekdanji krščanski demokrati. Na 2. strani OPČINE - 49. Kraški pust Veselje medvejskih super herojev gorica - Table Rjave in tudi slovenske GORICA - V decembru smo napovedali premik na področju slovenskega in furlanskega poimenovanja raznih predelov goriške občine, vključno z mestom. Ne gre za označevanje ali prevajanje s slovenskimi imeni posameznih ulic in trgov, temveč za priklic nekaj stoletij starih oznak, ki izvirajo iz ljudskega izročila. V petek se je na goriškem županstvu sestala strokovna komisija, ki ji je konzulta naročila, naj sestavi predlog s štiridesetimi imeni. Imena bodo izpisana na tablah rjave barve, ki jih bo pristojna tehnična služba namestila - upajmo še letos - na ustrezne točke hkrati s furlanskimi in italijanskimi. Na 16. strani t ODPRTO VSAK DAN OD 9:00 DO 22:00 (Iudi SrtlltilC» nedelje in prü/.nikc) inrKÜtBO-pluietXDm Tel.: OÖ3SO 4L 754 737 NAKUPÜVALM Ct> ä'KK KAKS1KA. STJRNKOVA U SEŽANA ¿ios) « TRAJNA ODSTRANITEV DLAK. ODSTRANITEV VASKULARNIH IN PIGMENTNIH NEPRAVILNOSTI Z ELOS™ tehnologijo Salon: Ul. Petra Koslerja 10, Sesana BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE TEL.: 00386 41 973 550 PEKARNA SLAŠČIČARNA PECCATI r»i GOLA PUSTNE DOBROTE: ^ ^ 1 ŠTRAUBE ? — FANCLI '' x KROFI KREME ^ ♦ ...IN RAZNE SLAŠČICE TRST - Ulica Roma, 28 Tel. 040 369752 violeta bulc Več Evrope in več zasebnih investicij TRST - Evropska komisarka za prevoze iz Slovenije Violeta Bulc (na sliki) v intervjuju za Primorski dnevnik govori o čezmejnih prometnih povezavah in tudi o »problematičnem« drugem tiru železnice Koper-Divača. Bulčeva pravi, da bi morala Slovenija boljše izkoristiti evropska sredstva in za infrastrukture privabiti več zasebnega kapitala. Članica Evropske komisije bo jutri na sedežu Dežele sodelovala na posvetu o prometnih povezavah med Slovenijo in FJK. Na 5. strani Lani v FJK za desetino več umrlih kot leto prej Na 4. strani Vidalijev »opomin« Francescu Russu Na 6. strani Naši v drugih okoljih: 5 let v Aziji in Oceaniji Na 9. strani Ultralahko letalo pristalo ... v Soči Na 19. strani Končala se je dolga pozitivna serija Brega Na 26. strani Novo odprtje gostilne iL NUOVO PETTIROSSO' Brankovič Sanela TIPIČNE KRAŠKE IN SRBSKE JEDI Sv. Križ 16 Devin Nabrežina ^ Tel. 342 1275579 340 9956331 9771124666007 2 Nedelja, 7. februarja 2016 AKTUALNO / italija - Utrjuje se prepričanje, da je Giulio Regeni bil žrtev pripadnikov državnih aparatov Stopnjuje se pritisk na Egipt za razkritje resnice o umoru Svojci so s posmrtnimi ostanki sina pripotovali v Rimu, kjer so včeraj izvedli novo obdukcijo RIM - Krsta s posmrtnimi ostanki 28-letnega Giulia Regenija je včeraj nekaj pred 14. uro iz Egipta prispela na letališče v Fiumicinu, od koder so jo prepeljali v klinični center univerze La Sa-pienza za ponovno obdukcijo po tisti, ki so jo izvedli v Egiptu. Svojce je na letališču pričakal pravosodni minister Andrea Orlando, ki se je z njimi zadržal dobro uro in jim zagotovil, da bo Italija od Egipta zahtevala vso resnico o umoru. Ozadje zagonetne smrti mladega furlanskega raziskovalca in novinarja medtem dobiva vse jasnejše obrise, ki dajejo misliti, da gre storilce iskati v policijskih aparatih oziroma tajni službi, na katero se diktatorski režim naslanja za represijo političnih nasprotnikov, med katerimi se je hote ali nehote znašel tudi nesrečni Giuliu Regeni. Po dimni zavesi, ki so jo v prvih dneh dvignile egiptovske oblasti, da bi prikrile, kaj se je pravzaprav zgodilo z mladim italijanskim državljanom, prihaja na dan vse več drobcev resnice, ki oblikujejo srhljivo sliko »političnega« umora in mečejo temno senco na egiptovsko politično oblast. Minister za zunanje zadeve Paolo Gentiloni je včeraj brez dlak na jeziku povedal, da italijanska vlada sploh ne verjame, da sta Regenija ubila navadna kriminalca, ki naj bi ju policija v Kairu aretirala predvčerajšnjim. »Daleč smo od tega, da bi ti dve aretaciji pojasnili, kaj se je zgodilo. Mislim, da je v iskanju resnice potrebno še veliko dela in upam, da ga bomo lahko izvedli skupaj,« je Gentiloni včeraj komentiral aretacijo dveh domnevnih storilcev, ki je vse bolj videti kot ponoven poskus režimskih sil, da bi krivdo naprtile grešnima kozloma in tako zavarovale prave storilce. Da je poskus spodletel priča sinočnja vest iz Kaira, kjer je ministrstvo za notranje zadeve demantira-lo, da bi bila aretirana dvojica povezana z Regenijevim umorom. Dopisniki italijanskih medijev v poročilih iz Kaira te dni razkrivajo, da so za egiptovsko politično policijo in tajno službo Mukhabarat pri represiji tako islamistov kot aktivistov demo- kratične opozicije ugrabitve, mučenje in umori običajna praksa. Vse več je pričevanje prijateljev, da so Regenija 25. januarja, na dan obletnice strmoglavlje-nja Mubarakovega režima, aretirali po-licijsti, ki naj bi ga nato vsaj dva dni okrutno mučili in nazadnje ubili. Na truplu naj bi bilo več deset zlomov, cigaretne opekline, znaki vbodov in drugih oblik trpinčenja. Novinar spletnega časopisa Huffington Post Andrea Purgatori iz Kaira poroča, da naj bi Re-genija policija aretirala skupaj s kakimi 40 oporečniki. Zanj ni dvoma, da so ga ubili pripadniki državnega aparata, vprašanje je le, ali so bili egiptovski vrhovi vključno z generalom Al Sisijem s tem seznanjeni ali pa ne. Dopisniki Repubblice so zbrali pričevanja, ki potrjujejo domnevo političnega umora. Organizacija Human Rights Watch ocenjuje, da je policija ob koncu januarja izvedla vsaj 6000 hišnih preiskav in kakih tisoč aretacij. 490 ljudi še pogrešajo, v letu 2015 pa so odkrili vsaj 16 trupel s sledovi mučenja. Tudi italijanski detektivi, ki so jih iz Rima poslali v Egipt, da bi odkrili resnico o umoru, posvečajo vso pozornost domnevi političnega umora. Regeni je razkrival in poročal o zablodah režima. Njegov zadnji članek, ki ga je post-humno objavil dnevnik Il Manifesto, je bil na neki spletni strani objavljen že enajst dni prej in je morda pritegnil pozornost politične policije. Vprašanje je, ali bo egiptovska diktatura dovolila, da pride resnica na dan. Italijanska vlada zato stopnjuje pritisk na Al Sisija. V to smer gredo odločne izjave ministrov, pa tudi politični in ekonomski pritisk, ki ga Italija lahko izvaja na egiptovski režim. Prav v prihodnjih dneh naj bi podpisali dogovor za izkoriščanje ogromnega najdišča zemeljskega plina, ki ga je družba Eni lani odkrila pod Sredozemskim morjem pred obalo Egipta. Posel naj bi bil samo v prvih treh letih vreden 7 milijard evrov, v naslednjih letih pa najbrž še veliko več. Grožnja zaustavitve projekta bi bila prvovrstno sredstvo pritiska na Al Sisi-jev režim. (mm) zakon cirinna' Grillo razburil somišljenike G5Z glede posvojitev RIM - Beppe Grillo je včeraj presenetil javnost in razburil številne somišljenike Gibanja 5 zvezd z napovedjo na svojem blogu, da naj bi senatorji gibanja prihodnji teden svobodno, »po vesti« glasovali o vprašanju posvojitve partnerjevih otrok v istospolnih zvezah. Napovedi se veselijo v katoliških krogih. Minister Angelino Alfano je zmagoslavno izjavil, da je »vse še odprto« in sluti možnost, da bi bile posvojitve zavrnjene. Po drugi strani se je Grillu uprla baza gibanja, ki mu očita, da se obnaša kot nekdanji krščanski demokrati. Glasnica poslanske skupine G5Z Chiara Di Benedetto je njegovo stališče označila za »patetično«, na desetine somišljenikov pa je na socialnih medijih ocenilo, da gre za »sramoto«. Grillo naj bi s sporno potezo skušal obdržati konsenz desnih in katoliških volivcev, velika večina somišljenikov in izvoljenih predstavnikov gibanja pa je glede civilnih pravic liberalno usmerjena in se zavzema za odobritev zakona Cirinna. Krsto so v Rimu prepeljali v kliniko univerze La Sapienza za novo obdukcijo ansa amsterdam - Na zasedanju zunanjih ministrov EU in drugih držav Svarila pred tokom beguncev • v in nezavarovano južno mejo AMSTERDAM - Zunanji ministri EU so na neformalnem zasedanju v Amsterdamu opozorili, da se bo tok beguncev in migrantov verjetno še okrepil po ofenzivi na sirski Alep in na sploh s pomladjo ter da meje na jugu Evrope niso dovolj zavarovane. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je kolegom predstavil slovensko pobudo o krepitvi nadzora na meji med Makedonijo in Grčijo. »Vsi ugotavljamo, da lahko eskalacija migracij povzroči določeno nestabilnost na Zahodnem Balkanu, zato je treba nujno ukrepati. Enotne evropske rešitve v tem trenutku še ni, se pa dela na tem,« je po zasedanju povedal Erjavec. Nemčija je obljubila polno finančno podporo za vse te ukrepe, komisar za evropsko sosedsko politiko Johannes Hahn pa je opozoril, da bodo morali pri reševanju migracijske krize bolj intenzivno sodelovati tudi ministri za finance. Grčija pričakuje po njegovih besedah močnejšo podporo, pri čemer je Erjavec izpostavil dogovor, da je treba takoj okrepiti evropsko agencijo za zunanje meje Frontex, in da Grčija potrebuje 2000 ljudi v okviru Frontexa, želi pa tudi več patruljnih čolnov. Po neuradnih informacijah naj bi se najbolj iskrilo med Grčijo in Avstrijo. Slovenija poleg krepitve nadzora na grško-turški in grško-ma- kedonski meji izpostavlja tudi potrebo po opredelitvi skupnih meril za sprejemanje oziroma vračanje prebežnikov na meji. Avstrijski zunanji minister je po zasedanju dejal, da se EU očitno ne zaveda, kako resne so razmere. Madžarski zunanji minister Peter Szij-jarto je dejal, da je frustrirajoče, kako vsi govorijo o nujnosti zaščite zunanje meje, zgodi pa se nič. Če Grčija ni pripravljena ali zmožna zavarovati schengna, potrebujemo novo obrambno črto, to pa sta očitno Makedonija in Bolgarija, je dejal. Zunanji ministri unije so o migracijah razpravljali skupaj s kolegi iz kandidatk za članstvo v uniji - Turčijo, Srbijo, Makedonijo, Črno goro in Albanijo. Ob robu je bil tudi sestanek držav na balkanski migracijski poti. Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je v odzivu na kritike zaradi zaprtja dela turške meje za sirske begunce zatrdil, da bo Turčija še naprej izvajala politiko odprtih mej za begunce iz Sirije. Po ofenzivi na Alep jih pričakujejo do 60.000. Komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn je opozoril, da mora država spoštovati mednarodno pravo in sprejeti begunce. Tudi visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini pa je spomnila, da so tri milijarde evrov pomoči Turčiji namenjene prav za zaščito prosilcev za azil. (sta) tajvan - Potres z magnitudo 6,4 je v nočnih urah stresel južni del otoka Žrtve in pogrešani v potresu Največ žrtev v 17- nadstropni stanovanjski stolpnici, iz katere so reševalci kljub vsemu rešili več sto preživelih TAIPEI - Potres z magnitudo 6,4, ki je včeraj ponoči po krajevnem času stresel Tajvan, je zahteval najmanj 14 smrtnih žrtev, več kot 484 ljudi je bilo poškodovanih. Po ocenah krajevnih oblasti je 155 ljudi še pogrešanih, med temi 47 otrok. Najhuje prizadeto je skoraj 2-milijonsko mesto Tainan na jugu otoka, kjer se je zrušila 17-nadstropna stanovanjska stolpnica, v kateri je živelo okoli 250 ljudi in še drug bližnji stanovanjski blok. Potres, ki je območje stresel ob 3.57 po krajevnem času, je porušil ali poškodoval še več drugih zgradb v Tainanu. Po podatkih pristojnih služb je v porušeni stolpnici umrlo pet ljudi, med njimi deset dni stara dojenčica. V drugem delu mesta z 1,8 milijona prebivalci je umrla 56-letna ženska, na katero je s strehe padla vodna cisterna. 40-letnega moškega, ki so ga našli v poškodovanem hotelu, pa je pod seboj pokopalo pohištvo. Reševalci so včeraj popoldne rešili več ljudi, ki so bili več kot deset ur ujeti pod ruševinami zgradbe v četrti Yungkang. Iskanje pogrešanih se nadaljuje. V reševalni akciji sodeluje 4880 reševalcev, med njimi 500 gasilcev, 2500 policistov, 800 vojakov in drugi, pomaga pa jim tudi 24 reševalnih psov. Več kot 484 poškodovanih so sprejeli v bolnišnicah na jugu Tajvana. Potres je prebivalce presenetil sredi spanja. Reševalci med iskanjem preživelih pod ruševinami stanovanjskega bloka v mestu Tainan ansa Mnogi so v paniki zbežali na ulice. Zaradi potresa so začasno prekinili obratovanje hitre železnice na njenem južnem delu. Tresenje tal so čutili po vsem otoku. Presenetilo je tudi zvezdnico Madonno, ki je v okvi- ru turneje obiskala Tajvan. Tajvanski predsednik Ma Ying-jeou je obiskal prizadete predele v Tainanu. Septembra 1999 je Tajvan prizadel potres z magnitudo 7,3, ki je zahteval več kot 2400 življenj. (sta) Shodi Pegide po Evropi DRESDEN - Na shodu pro-tiislamskega gibanja Pegida v Dresdnu se je včeraj zbralo okoli 8000 ljudi, kar je precej manj od napovedi. Protestnih dogodkov nasprotnikov Pegide pa se je udeležilo okoli 2500 ljudi. Za varnost je skrbelo okoli 1000 policistov, o incidentih pa ne poročajo. Številni protestniki so nosili napise, kritične do nemške kanclerke Angele Merkel, ki je med Nemci vse manj priljubljena zaradi prevelike naklonjenosti beguncem. Somišljeniki Pegide so pripravili shode tudi v nekaterih drugih evropskih mestih, med drugim v Pragi, Dublinu, Amsterdamu, Birminghamu in francoskem pristanišču Calais, kjer se zbirajo mi-granti, ki si želijo čez Rokavski preliv v Veliko Britanijo. V Pragi se je na shodu, ki sta ga organizirali dve skrajni desničarski skupini, zbralo okoli 5000 ljudi. Izbruhnili so nemiri. V središču Calaisa se je zbralo okoli 150 ljudi. Shod ni bil dovoljen, po prerivanju s policisti pa je bilo okoli 20 protestnikov aretiranih. DAN SLOVENSKE KULTURE Nedelja, 7. februarja 2016 B GORICA - »Nikamor se ne gre brez skupne vizije!« To opozorilo je sinoči izzvenelo kot poziv celotni naši skupnosti z odra Kulturnega doma v Gorici, kjer je potekala osrednja proslava Slovencev v Italiji ob dnevu slovenske kulture. Pred tem so v dvorani odmevale prav tako pomenljive besede Alda Klodiča, kateremu je bila letošnja prireditev posvečena: »Te hudi nieso samo na enim kraju kot tudi pametni ne. Življenje po naših dolinah je še mogoče, četudi je tež-kuo razbit tisti led, ki gleda zmieram vse zadušiti. Katero je kladvo? Kultura! Tela je prava pot. Kar zganeš an kamen v bregu, se začne tacit an je težkuo ga vstavit. An kamen zdere druge kamne an rata plaz ... Kar počistiš garbido, najdeš stazo. Če veliko ljudi hodij po nji, ostane čista ...« Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij sta izvedbo letošnje prireditve zaupala Inštitutu za slovensko kulturo iz Špetra, ta pa je k sodelovanju povabil številne, ki v dolinah pod Ma- tajurjem gojijo slovensko besedo. Na odru so zapeli in zaigrali Otroški zbor Mali lujerji, pevski zbor Faj-nabanda, članice in člani Beneškega gledališča, Mali orkester in solopevci Glasbene matice, gledališka skupina špetrske dvojezične šole ter tržaška solista Mojca Milič (sopran) in Goran Ruzzier (bas). Program, ki ga je režirala Elisabetta Gustini (sceno zanj pa izdelala Luisa Tomasetig), je ponudil izbor pesmi in misli Alda Klodiča (1945-2015), neutrudnega beneškega kulturnega delavca, pesnika, soustanovitelja dvojezične šole, ki je skušal v krajevno kulturno življenje vključiti čim več mladih. Med recitiranimi verzi so bili tudi tisti pustita nam rože po našim sadit, ki so jih organizatorji izbrali za naslov celotne prireditve, ter glasbena pravljica o Kraljici Vidi, ki je rešila beneški rod pred Atilo in nastopajočim prislužila res dolg aplavz. Nataša Paulin, predstavnica komisije za priznanja, ki sta jo ustanovili Skgz in Sso, je pojasnila, da so vse fotografije bumbaca prejeli dvanajst kandidatur zaslužnih posameznikov in skupin. Odločitev je naposled padla na Hilarija La-vrenčiča, Igorja Pisona in Deziderija Švaro. Priznanja sta izročila predsednika Walter Bandelj in Rudi Pav- šič (utemeljitve objavljamo posebej). Slavnostni govornik je bil Rezijan Sandro Qua-glia (njegov govor je v celoti dostopen na www.pri-morski.eu), ki je spomnil, da vodi iz Rezije v Slovenijo le zelo slaba pot, ki je prevozna samo poleti, kar ovira kulturne in gospodarske stike z Bovčani. Da govorijo rezijanščino predvsem priletni in stari ljudje, a da jo večina otrok in mladih razume: edino možnost, da bi narečje ohranili pri življenju, vidi v poučevanju slovenskega knjižnega jezika, pri čemer bi lahko veliko naredili predvsem šola in Cerkev, »če bi le nudila slovenskega ali vsaj dvojezičnega duhovnika, kot ga na primer imajo v Kanalski dolini). Opozoril je, da so Re-zijani, ki se prepoznavajo kot del slovenske manjšine, še danes tarča napadov predvsem preko interneta in medijev: rezijanski slovenski kulturni delavci potrebujemo moralno pomoč in strukturalno podporo, se je glasil njegov jasen in odločen poziv vsem nam. Poljanka Dolhar Utemeljitev priznanja Dezideriju Švari Deziderij Švara ima za seboj dolgo slikarsko pot, ki se je nadgrajevala ciklično vse do sedanjega rezultata ko - kot je zapisal kritik Claudio H. Martelli - »mojstrsko doseže nivo ravnovesja med tem, kar vidi z očesom, tistim, kar čuti njegova duša, in onim, kar ima v mislih njegov um«. Prehodil je umetniško pot od odziva na postimpresionistične likovne govorice, preko ekspresionističnega navdiha, geometričnega ab-straktizma do kompromisa med figuralnostjo in abstraktnostjo, v katerem je zaznavna sredozemska stvarnost, odsev neke simbolne krajinskosti, ki nam je domača in v nas vzbuja prijetna čustva. Po tako dolgi ustvarjalni poti z neštetimi izkušnjami je Švara osvojil pomembno mesto ne le med slovenskimi likovniki, pač pa med sodobnimi slikarji v naši deželi in je s svojim prepoznavnim slogom pravi ambasador neke duhovne svetlobe. Svetloba - luč mu je vselej glavni element, ki definira njegovo barvno zasnovo, ni le likovna prvina, pač pa znanilka umetnikovega estetskega sporočila - duhovne luči in potrebe po notranjem miru in urejenosti - skozi prosojnost barvne snovnosti, katero razporeja in dinamično razgiba v brezčasno dimenzijo. Šest desetletij dolga ustvarjalna pot razkriva slikarjevo neutrudno likovno raziskovanje in odkrivanje umetnosti, v potrditev notranje resnice ob osebnem zorenju in dozorevanju. V samoizpovedovanju skozi umetnost slikar izžareva epopejo nekega z eksistenčnimi krizami prežetega življenja in osebnega prepričanja; njegovo umetniško izpovedno izražanje sublimira v harmonično trajnost zaradi neposrednosti, intime in iskrenosti sporočila. Utemeljitev priznanja Hilariju Lavrenčiču Hilarij Lavrenčič je bil že od majhnega povezan z glasbo. Glasbeno se je najprej izobraževal v svojem domačem okolju, nato pa je svoje znanje nadgradil najprej z diplomo iz klavirja, nato pa še iz zborovske kompozicije in dirigiranja. Poklicno deluje kot korepetitor v tržaškem opernem gledališču, dejaven pa je tudi na pedagoškem področju, kjer je s svojim znanjem pripomogel h glasbeni izobrazbi marsikaterega danes uveljavljenega glasbenika, skladatelja in dirigenta. Pod njegovo taktirko so na Goriškem zaz-venele kantate Jeftejeva prisega, Oljki in Soči, ni pa prezrl ostalih vokalno instrumentalnih žanrov kot na primer operete in oratorija. Hilarij La-vrenčič se uspešno predstavlja tudi kot skladatelj: njegove priredbe ljudskih pesmi so pravi biseri, ki sodijo v železni repertoar vseh najboljših slovenskih zborov. Leta 1985 je prevzel vodstvo domačega zbora Hrast, s tem sestavom pa je na zgleden način pokazal, do kod lahko seže delo vrhunskega zborovodje: s premišljeno izbiro programov, delom na vokalni tehniki in občutljivo interpretacijo je Hilarij Lavrenčič povzdignil zbor Hrast na evropski nivo. To pa dokazujejo odlični rezultati na tekmovanjih Naša pesem v Mariboru, Cesare Augusto Seghizzi v Gorici, državnem tekmovanju v kraju Vittorio Veneto in še na turnejah po Franciji, na Madžarskem, v Avstriji in Belgiji, kjer je uspešno promoviral stvaritve naših skladateljev, kot so Pavle Merku, Stanko Jericijo, Štefan Mauri in Daniele Zanettovich. Take rezultate pa lahko doseže le človek, ki stremi po doživljanju pevske lepote in deli svoj umetniški plamen s pevci. Utemeljitev priznanja Igorju Pisonu Igor Pison je predstavnik mlajše generacije tržaških Slovencev, tri-desetletnikov. V svojem delu dokazuje vsestransko navezanost in usi-dranost v okolje, v katerem je fizično in intelektualno zrasel, istočasno je pa z dejanji, izbirami in raz-bremenjenostjo mlajšega človeka odkrival svet, si nabiral izkušnje in znanja v duhu svetovljanskosti, ki se v njegovem primeru dokazuje v usmerjenosti v srednjeevropski in nemški kulturni prostor. S svežino, sodobnim znanjem in novimi mo- dernimi izkušnjami je nato oplemenitil svoje mesto. O potencialu in izjemnem naboju njegovega intelekta priča dejstvo, da se je njegovo znanje razlilo v celotni slovenski kulturni in intelektualni prostor. Igor Pison si nagrado ob kulturnem prazniku zasluži kot priznanje za izjemne kulturne podvige, ki jih je bil zmožen v zadnjih petih letih, a hkrati tudi v spodbudo za nadaljnje delo in v sporočilo, da slovenska narodna skupnost ceni tovrstne kulturnike, ki jih pravzaprav potrebuje, ker prinašajo v naš prostor kvalitetno kulturno svežino in hkrati opozarjajo osrednji slovenski prostor na vitalnost kulturne produkcije Slovencev v Ita- liji s Slovenskim stalnim gledališčem na čelu. Nagrada Igorju Pisonu je torej tudi v spodbudo celotni mlajši generaciji, katere samozavesten predstavnik se počuti s svojimi aktualnimi pogledi na naše širše okolje, kot je izjavil v intervjuju za tednik Mladina 21. marca 2014: »Upam le, da bodo moji vrstniki, ki znajo misliti tudi politično, zmogli vzpostaviti dialog z italijansko skupnostjo in njenimi predstavniki v uveljavljanju narodnostnih pravic, pa tudi z oblastmi v Sloveniji, vendar tako, da manjšinskost ne bo opravičilo za povprečnost, kajti zavedati se moramo, da smo del sveta, ne pa le zanimiva kulturna entiteta.« Slavnostni govor Sandra Quaglie na www.primorski.eu Prireditev tudi po Radiu Trst A in Rai 3 Bis Kdor je zamudil sinočnjo prireditev Pustita nam rože po našim sadit v goriškem Kulturnem domu, ji bo lahko prisluhnil danes ob 17.30 na valovih Radia Trst A. Čez teden dni, v nedeljo, 14. februarja, ob 20.50 pa tudi po televiziji, na kanalu Rai 3 bis (s ponovitvijo v četrtek, 18. februarja, ob istem času). slovensko stalno tfV* gledališke Slavko Grum DOGODEK V MESTU GOGI režiser Igor Pison v petek, 12. februarja, ob 20.30 abonmajska premiera v soboto, 13. februarja, ob 20.30 v četrtek, 18. februarja, ob 20.30 v petek, 19. februarja, ob 20.30 v nedeljo, 21. februarja, ob 16.00 v petek, 26. februarja, ob 20.30 v soboto, 27. februarja, ob 19.00 v nedeljo, 28. februarja, ob 16.00 v Veliki dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi Cenjene abonente prosimo, da obvestijo blagajno v primeru odsotnosti! Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com 4 Nedelja, 7. februarja 2016 AKTUALNO / poslanska zbornica - Dobra novica za gledališče Rim bo za SSG upošteval tudi koprodukcije in gostovanja Zadovoljstvo poslanke Tamare Blažina, ki si je za to prizadevala RIM - Na četrtkovi avdiciji v komisiji za kulturo in šolstvo poslanske zbornice je minister za kulturo Enrico Franceschini med drugim obravnaval tudi zadnje spremembe ministrskega dekreta o novih kriterijih porazdelitve prispevkov iz državnega proračunskega sklada za predstave (italijanska kratica FUS) za gledališke dejavnosti. Med novostmi, ki se obetajo temu sektorju, je minister omenil tudi tiste, ki zadevajo manjšinska gledališča. V prvi vrsti posodobljeni odlok določa, da se za dosego zastavljenih določil upoštevajo tudi ko-produkcije ter predstave, ki jih gledališča narodnih manjšin odigrajo v matični domovini. Franceschini je to posebej izpostavil kot »znak večje pozornosti ministrstva za priznavanje procesov internacionalizacije ter specifičnosti manjšinskih gledališč.« Slovensko stalno gledališče (SSG) si že dolgo časa prizadeva, da bi mu ministrstvo pri »izračunavanju« finančnega prispevka iz sklada FUS priznalo tudi koprodukcije in gostovanja v Sloveniji. Teh je v vsaki gledališki sezoni kar nekaj. Na to posebnost našega teatra je poslanka Tamara Blažina opozorila v parlamentarni komisiji, že ko je slednja Minister za kulturo Enrico Franceschini arhiv pričela obravnavati potrebne spremembe omenjenega dekreta. To je storila tudi na srečanju lanskega decembra na ministrstvu za kulturo, kjer se je pogovarjala z novim ravnateljem Ninnijem Cutaio, odgovornim za gledališki sektor na vse-državni ravni. Visokemu funkcionarju je predstavila bogato zgodovino, specifiko in poslanstvo našega gledališča v tukajšnjem prostoru. Slovenska poslanka Tamara Blažina foto damj@n »Že takrat sem naletela na odprtost za sprejem tovrstnih zahtev. Sedaj pa je to realnost, saj mora dekret prestati le še registracijo na računskem sodišču, « je v sporočilu zapisala poslanka Demokratske stranke. Blažinova izraža veliko zadovoljstvo ob tej novici, ki je odraz prizadevanj gledališča samega in tudi stalno sodelovanje in koordinirano delo z deželnim odbornikom za kul- fjk - Zaskrbljujoče ugotovitve demografske raziskave Lani za desetino več umrlih Z izjemo Goriške je povsod upadlo število rojstev, tako da je dežela v enem letu izgubila 4739 prebivalcev TRST - V Trstu se na račun gospodarske krize radi pošalimo, da ta ne pesti edinole pogrebnih podjetij, ki jim dela in »strank« nikoli ne primanjkuje. Raziskovalci deželnega zavoda Ires so zdaj objavili podatke, ki to šalo krepijo, njeno veljavnost pa so raztegnili na celo deželo. V prvih devetih mesecih leta 2015, so namreč ugotovili, je v FKJ umrlo kar 10,6 odstotka več ljudi kot v enakem obdobju leta 2014, to je 11.184 ljudi lani, 10.108 pa leta 2014. Podatek je v skladu z državno usmeritvijo, ki znaša 10,3 odstotka. Končni obračun za leto 2015 bo torej najbrž presegel število 15.000 umrlih, v zadnjih 25 letih jih je bilo več samo leta 1993, sta ugotovila raziskovalca Chiara Cristini in Ales-sandro Russo. Če bo končni podatek za lansko leto potrjen, bo obveljal za »nenormalnega«. Leta 2014 je na primer umrlo v FJk »le« 13.764 ljudi, najmanj od leta 2008. Med vzroke omenjajo zmanjšanje števila cepljenih med starejšimi od 65 let (le še 49%, leto prej pa 56% prebivalcev tega starostnega segmenta) in razmeroma mile temperature med januarjem in marcem leta 2014. Januarja lani so namreč beležili strmo porast smrti, kar 1574 jih je bilo, največ od leta 2003. Med januarjem in septembrom 2015 je bilo med ženskami več smrti kot med moškimi. Porast smrti najbolj zadeva Trst (+12,9%), najmanj pa Videm (+9%). Najbolj »prizadete« so bile občine Sacile (+38,7%), Cordenons (+25,5), Pordenone (+19,1%) in Ded z vnukom; demografska struktura prebivalstva v FJK je vse starejša, otrok pa je vsako leto manj arhiv Porcia (+17,7), a tudi tržiška občina (+20%). Manj so lani v povprečju umrli v hribovitih območjih naše dežele. Raziskovalca poudarjata, da število smrti ne gre povezati s stopnjo umrljivosti. Ta je največja v tržaški in goriški pokrajini ter v hribovitih območjih. Ires je tudi analiziral število rojstev. Teh je bilo v prvih devetih mesecih leta 2015 skupno 6445, kar je 370 manj kot v letu 2014. Slabše se je v Italiji odrezalo le šest drugih dežel. Najbolj opazno je bilo zmanjšanje števila rojstev na Videm-skem (-7,2%), sledita Pordenon (-5,9%) in Trst (-5,2%), Gorica pa predstavlja izjemo. V tej pokrajini so v omenjenem obdobju zabeležili za 3,2 odstotka rojstev več kot leto prej. Precej manj je bilo lani rojenih moških (3248, to je 8,4% manj kot leto prej), žensk pa je bilo 3197, to je 2,2 odstotka manj. Negativni saldo med številom umrlih in številom rojenimi je pojav, ki ga beležijo že vrsto let, zaskrbljujoče pa je, da je iz leta v leto večji. Lani je znašal -4739. Ker se je zaradi gospodarske krize zmanjšalo tudi število novih priseljencev, lahko predvidevamo, da priseljenci tudi leta 2015 ne bodo kompenzirali zmanjšanja števila avtohtonega prebivalstva, tako da se bo število rezidentov v FJK ob koncu leta zmanjšalo že drugo leto zapored. Na državni ravni se je to lani v Italiji zgodilo prvič po dvajsetih letih. turo Giannijem Torrentijem. Vse to je doslej očitno pozitivno učinkovalo na samega ministra Franceschini-ja. »Če nadalje upoštevamo, da je finančna razpoložljivost sklada FUS ostala tudi za letošnje leto nespremenjena, ne bi smelo biti večjih težav in tudi zaskrbljenosti za SSG pri načrtovanju prihodnje sezone 20162017,« je v sporočilu še poudarila poslanka Blažina. dan kulture Drevi v Ljubljani Prešernove nagrade LJUBLJANA - Letošnji prejemniki nagrad Prešernovega sklada, ki jih bodo podelili nocoj na slavnostni prireditvi na predvečer slovenskega kulturnega praznika, so skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, režiser Ja-nusz Kica, slikar Aleksij Kobal, pesnica Cvetka Lipuš, kiparka Mojca Smerdu ter igralka, plesalka in performerka Katarina Stegnar. Najvišjo, Prešernovo nagrado, pa bosta letos dobila skladatelj Ivo Petric in pisatelj Tone Partljič. Skladatelj in zborovodja Čopi bo nagrado prejel za stvaritve in poustvaritve zadnjih dveh let, gledališki režiser Kica za režiji Kafkovega Gradu in Cankarjevega Pohujšanja v dolini šenflorjanski, slikar Aleksij Kobal za razstavi Nocturno in Območje zajetja v Obalnih galerijah Piran. Pesnica Lipuševa bo nagrajena za pesniško zbirko Kaj smo, ko smo, kiparka Smerdu-jeva za razstavo Skulpture v Murski Soboti, igralka, plesalka in performerka Stegnarjeva pa za stvaritve zadnjih dveh let. Osrednja državna proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika s podelitvijo nagrad bo drevi v Cankarjevem domu v Ljubljani. celovec - Dan slovenske kulture »Da se je slovenščina ohranila, je mali čudež!« CELOVEC - Vsako leto 8. februarja, na dan smrti velikega pesnika Franceta Prešerna, tudi Slovenci na Koroškem praznujejo slovenski kulturni praznik. Letošnji slavnostni govornik na osrednji proslavi, ki je potekala že v četrtek v ORF-teatru v Celovcu, pa je bil novi generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Milan Predan. Govoril je o majhnem čudežu, ko je dejal, da se je slovenščina na Koroškem ohranila kljub asimilacijskem pritisku, kateremu je bila izpostavljena v 20. stoletju. »Dejstvo, da smo obstali, pa mora biti vir naše samozavesti,« je nadaljeval slavnostni govornik in dodal, da še zlasti v zamejstvu naj slovenski kulturni praznik utrjuje tudi zavest o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. V svojem govoru je diplomat, ki izhaja iz novinarstva, tudi opozoril, da se je na Koroškem v zadnjih letih sicer marsikaj obrnilo na boljše, obenem pa je poudaril, da je treba deželno politiko oz. vladno koalicijo, ki je nedvoumno bolj naklonjena slovenski manjšini kot vse vlade pred njo, kljub temu vedno spet spominjati, da stanje manjšine še vedno ni takšno, kot bi moralo biti. Konkretno v šolstvu, pri Glasbeni šoli, pri finančnem pospeševanju manjšinskih ustanov, itd. Tudi dvo-jezičnost dežele na uradnih proslavah bo v prihodnje treba bolj izpostaviti, da se ne bi ponovili «spodr-sljaji« kot npr. pri proslavi ob 70. obletnici prvega zasedanja koroškega deželnega zbora jeseni lani ali pri novoletnem sprejemu vlade začetek leta. Na obeh omenjenih proslavah ni bilo slišati slovenske besede... Predan je v svojem govoru med drugim izpostavil, da je bila skozi Slavnostni govornik Milan Predan orf stoletja prav kultura, okoli katere se je gradila identiteta in narodna zavest. Z osamosvojitvijo Slovenije pred 25 leti pa da je karizma kulture kot vezivo naroda začela trpeti, vsaj - tako se zdi - v Sloveniji. Glede slovenske kulture na Koroškem pa je Predan poudaril, da je navdušenje številnih slovenskih kulturnih društev občudovanja vredno, saj predstavlja njihovo delovanje jedro celotne kulturne ustvarjalnosti na južnem Koroškem. Na dobro obiskano osrednjo proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Celovcu so vabili Generalni konzulat R Slovenije v Celovcu, Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji ter obe osrednji kulturni organizaciji, Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ). Glasbeno pa sta prireditev zaokrožila glasbena šola Jazz Ravne in skupina »JAMzi«, mladinski zbor kulturnega društva »Zmaj« v Celovcu, pod vodstvom Eduarda Oražeja. (il) / AKTUALNO Nedelja, 7. februarja 2016 5 prometne povezave - Evropska komisarka Violeta Bulc pred jutrišnjim tržaškim posvetom Slovenija mora izkoristiti evropska sredstva in privabiti zasebni kapital TRST - Na sedežu deželne vlade bo jutri dopoldne tekla beseda o novih prometnih in prevoznih scenarijih v odnosih med Slovenijo in Fur-lanijo-Julijsko krajino. Častna gostja posveta z naslovom Severni Jadran kot vhod v trans-evropska prevozna omrežja TEN-T bo evropska komisarka za promet iz Slovenije Violeta Bulc, ki je rade volje odgovorila na naša vprašanja. Gospa komisarka, kakšni novi scenariji se odpirajo za Severni Jadran in tudi v odnosih med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino na področju prometnih povezav? V Sloveniji je dobro sodelovanje med Evropsko komisijo in ministrstvom za infrastrukture privedlo do določitve jasnega načrtovanja projektov, ki se dobro skladajo s cilji in prioritetami skladov Instrument za povezovanje Evrope (CEF) in Evropski strukturni in investicijski skladi (ESIF) za obdobje 2014- 2020. Če bo vse šlo po načrtih, bi bila možna dograditev koridorjev osrednjega omrežja v Sloveniji -Sredozemski in Baltsko - Jadranski koridor - pred ro- »Evropski ocenjevalci prošnje za financiranje drugega tira Koper-Divača so izpostavili nekatere šibkosti tega projekta.« kom, ki je bil določen leta 2030. Temu bi sledili izboljšanje povezav, ugodni učinki za ekonomijo in pa tudi boljša mobilnost ljudi. Skratka, pogoji obstajajo. Kaj mora pri tem narediti Slovenija? Naloga Slovenije je, da zagotovi čim boljšo uporabo sredstev ESIF in CEF, ki so na razpolago, tako da zagotovi čim bolj kakovostno pripravo projektov (pa tudi EU prošnje za financiranje) in njihove izvedbe. Tako Slovenija kot FJK se soočata z zastarelim železniškim omrežjem. Zaradi težav, zlasti finančne narave, močno zaostaja projekt hitre čezmejne železnice. Mislite, da bomo kdaj doživeli sodobno in hitro železnico, ki bo povezovala državi? Posodobitev osrednjega omrežja na omenjenih koridorjih, pred- Evropska komisarka za promet Violeta Bulc, ki bo jutri obiskala Trst arhiv vsem železniških infrastruktur, je pomembna za izboljšanje večmo-dalnosti med pomorskim in železniškim prevozom. Da pospeši investicije v prevozne infrastrukture v obdobju 2014-2020, mora Slovenija čim bolje izkoristiti razpoložljiva sredstva EU, in sicer ESI in zlasti CEF. Vzporedno mora Slovenija ugotoviti, kako privabiti privatni kapital, da dopolni sredstva EU in državna sredstva, s pomočjo novih finančnih instrumentov, ki so predvideni tako v CEF kot v EFSI. Do leta 2020 je Slovenija upravičena do financiranja iz sklada ko-hezijske politike EU, iz katerega je bilo 160 milijonov evrov dodeljenih CEF za prevoze. Znaten delež Evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF) bo namenjen nadgradnji slovenskih infrastruktur, predvsem v železniškem sektorju, z uskladitvijo javnih železniških infrastruktur z zahtevami standardne TEN-T in z zagotavljanjem prehoda na trajnostno mobilnost. Zaradi težav pri pretoku tovornega prometa na slovenskih železnicah so nekateri komitenti Luke Koper že preusmerili zabojnike iz Kopra v Trst. To spet postavlja v ospredje pereče vprašanje gradnje drugega tira Koper-Divača. Kaj lahko naredi Evropska komisija za rešitev tega problema? Koper je osrednje omrežno pristanišče in glavna vhodno/izhodna točka na sredozemskem prevoznem koridorju. Ima visok EU potencial dodane vrednosti, saj predstavlja za pristanišča zagotavljanje primerne povezave z zaledjem, predvsem preko železnic, prioriteto za izvedbo osrednje mreže koridorjev. Vendar je EU dodana vrednost samo del tega, kar je potrebno za zagotovitev EU financiranja. Kako je s financiranjem drugega tira? Komisija je prejela prošnjo za financiranje izgradnje drugega tira med Koprom in Divačo, po njenem javnem razpisu za projektne predloge iz CEF leta 2014. Ocenjevalci te prošnje za financiranje so poudarili nekatere šibkosti projekta. In kako premagovati te šibkosti? Za pomoč pri premagovanju teh šibkosti je Komisija določila sredstva za analizo tveganj in možnosti razvoja projekta v javno- zasebnem partnerstvu, kot tudi pregled projekta po tehničnih standardih, varnostnih zahtevah in prometnih napovedih in možnostih za zmanjšanje stroškov za sam projekt. Analiza Mednarodnega transportnega foruma (ITF) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je bila objavljena septembra 2015 je bila delno financirana s temi sredstvi. Slovenija je vložila novo prošnjo za financiranje proge. Kako je s tem? Komisija je pripravljena, da oceni predelano prošnjo za financiranje projekta v enem naslednjih razpisov za predloge CEF. Vendar mora vsaka ponovna predložitev prošnje za financiranje temeljiti na projektu z izboljšano zasnovo po OECD priporočilih in z jasno finančno strukturo. Pomembno je tudi spomniti, da so sred- »Luka Koper ima visok EU potencial dodane vrednosti« arhiv stva CEF omejena in da predlagatelji mnogih drugih projektov z enako visokim potencialom dodane vrednosti EU v drugih državah Evropske unije prav tako prosijo za podporo CEF. CEF pa lahko krije samo omejen del potreb po financiranju. V Trstu in v Kopru se več let govori o železniški povezavi med mestoma, ki bi najbrž prišla prav obema pristaniščema. Kaj mislite vi o tem? Komisija je pripravljena podpirati slovensko vlado, preko Evropske investicijske banke, da se določi optimalna finančna struktura v javno -zasebnem partnerstvu in uporabo finančnih instrumentov za zagotovitev čim širšega sodelovanja zasebnega kapitala. V tem kontekstu so nedavni ukrepi slovenske vlade, da v razvoj projekta vključi druge države, pomembni in dobrodošli koraki. To je v skladu z Junckerjevim evropskim in- »Za begunsko krizo nimamo čarobne rešitve. Potrebujemo sodelovanje vseh držav članic EU.« vesticijskim načrtom za spodbujanje zasebnih virov pri razvoju velikih in-frastrukturnih projektov. Na koncu še o Evropi in begunski krizi. Mislite, da bo Evropska unija prestala to epohalno preizkušnjo? Evropska komisija si dosledno in nenehno prizadeva za usklajen evropski odziv na vprašanje beguncev in migrantov. Politika Evropske komisije glede begunske krize je sestavljena iz več elementov. V začetku letošnjega leta so bili ti elementi vsi nameščeni: imamo načrt za namestitev in za prerazporeditev beguncev, akcijski načrt s Turčijo je bil dogovorjen, tesno sodelujemo z Grčijo. Predstavili smo tudi predlog za evropsko mejo in za obalno stražo. In kako vse to uskladiti? Zdaj je potrebno, da se vsi elementi povežejo in da se zgradi skupno politiko, ki bo učinkovita na terenu. Toda čarobne rešitve ni. Kar potrebujemo, je sodelovanje vseh držav članic za skupen napredek. Vprašanja postavil S.T. hrvaška - Zaradi poveličevanja ustašev in zanikanja holokavsta Center Simona Wiesenthala zahteva odstop ministra za kulturo piran - Opozorilo društva Morigenos Podvodni hrup resno V V« II • • ogroža življenje v morju ZAGREB - Mednarodna nevladna organizacija Simon Wiesenthal je v petek izrazila pretresenost in ogorčenje zaradi nekaterih izjav novega hrvaškega ministra za kulturo Zlat-ka Hasanbegovica. Od hrvaške vlade so zahtevali, naj Hasanbegovica zamenja z bolj častno in dostojno osebo, ki ne bo sramotila Hrvaške v svetu. V centru so izrazili nezadovoljstvo s Hasanbegovicevo objavo »zloglasne knjige Industrija holokavsta diskreditiranega ameriško-judovskega avtorja Normana Fin-kelsteina« kot tudi zaradi njegovih »neutemeljenih in nenatančnih komentarjev o hrvaški zgodovini med drugo svetovno vojno in holokavstom«. Direktor centra za Izrael in vzhodno Evropo Efraim Zu-rof je ocenil, da samo dejstvo, da Hasanbegovic objavlja tovrstne publikacije, ki jih oglaša na spletni strani suprematistične organizacije Stormfront, zadostuje, da bi ga odstavili s položaja ministra za kulturo v državi, ki je članica Evropske unije. Zurof opozarja, da Hasanbegovic »slepo zavrača spoznanje ge- nocidne narave ustaškega režima in prezira pogum hrvaških antifašistov, ki so se borili proti ustašem«. »Gre za absolutno revizijo zgodovine druge svetovne vojne in holokavsta brez kakršnekoli podlage. To je nezaslišano in absolutno nesprejemljivo,« je zapisal. Navedli so tudi, da so prejeli več pritožbo hrvaških državljanov zaradi Hasanbegovicevega imenovanja. Hasanbegovica na Hrvaškem kritizirajo, ker je zanikal, da je antifašizem eden temeljev hrvaške državnosti, čeprav hrvaška ustava navaja, da je sodobna hrvaška država posledica tudi odločitev antifašističnega sveta Hrvaške, nikakor pa Neodvisne države Hrvaške. Proti Hasanbegovicevemu imenovanju je bilo v dveh tednih po nastopu položaja več protestov pred vlado in ministrstvom za kulturo. Več kot 1600 kulturnih delavcev in umetnikov je podpisalo tudi peticijo za njegov odstop. Hasanbegovic je bil pred vstopom v HDZ član nekaterih skrajno desničarskih političnih strank, ki povzdigujejo usta-ški režim in njegovega voditelja Anteja Pavelica. (sta) PIRAN - Podvodni hrup, ki v zadnjih desetletjih stalno narašča, resno ogroža življenje v morju. Živali ovira pri orientaciji, hranjenju, komunikaciji, povečuje stres in ima potencialne kumulativne učinke, opozarjajo v društvu Morigenos. Kljub temu pa še ni zbranih dovolj informacij, da bi lahko v celoti razumeli obsežnost tega problema. V slovenskem društvu za morske sesalce Mo-rigenos se pri tem sklicujejo na zadnje poročilo sporazuma ACCOBAMS o pregledu žarišč hrupa na območju Sredozemskega morja. Poročilo je namreč pokazalo širok prostorski in časovni vzorec podvodnega hrupa, ki ga povzročajo človeške dejavnosti. Izkazana žarišča hrupa se prekrivajo s habitati, pomembnimi za morske sesalce, in morskimi zavarovanimi območji. Glavni izvor hrupa v Jadranskem morju so komercialna plovila ter v zadnjih letih tudi hrup seizmičnih raziskav za izkoriščanje naftnih in plinskih zalog, navajajo v društvu. Kot so opozorili, raven podvodnega hrupa narašča, zato so nadaljnje raziskave na tem področju ključnega pomena za določitev primernih ukrepov in zajezitev problema. (sta) 6 Nedelja, 7. februarja 2016 TRŽAŠKA / w w bBBM t rza r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu volitve v trstu Sandor Tence sandor.tence@primorski.eu Spet dva Roberta Pred petimi leti sta se za tržaški županski stolček v odločilnem krogu spopadla Roberto Cosolini in Roberto Anto-nione. Dva Roberta bosta glavna kandidata tudi na junijskih volitvah. Kot se je zgodilo na vseh volilnih preizkušnjah od leta 1993, bo odločitev o županu tudi tokrat padla v drugem krogu, razen seveda presenečenj, ki pa so zelo malo verjetna. Leva sredina, kot dokazuje včerajšnja novinarska konferenca, se je strnila okrog Cosolinija. S tem je prehitela desno sredino, ki se lahko poenoti le ob kandidaturi Dipiazze, drugače je vnaprej obsojena na poraz. Vsak zamujeni dan desne sredine, je glas več za aktualnega župana, čeprav bi bil Dipiazza močan kandidat tudi ob razbiti koaliciji ali ob desni sredini brez Severne lige. Cosolini bo volivce prepričeval z opravljenim delom, kaj bo obljubljal Di-piazza pa mi ni še jasno. Gotovo bo igral na svojo osebno simpatijo in priljubljenost, njegova koalicija pa ima malo ali nič za pokazati. Razen sistemskega rušenja Co-solinijeva dela. Dva Roberta seveda ne bosta edina županska kandidata. Njuna najmočnejša tekmeca bosta iz vrst levice in Gibanja 5 zvezd. Nekatere predvolilne ankete so kandidatu ali kandidatki Gibanja 5zvezd celo napovedovale možnost drugega kroga. V tem trenutku se zdi to malo verjetno, tudi spričo razhajanj, ki spremljajo predvolilne priprave. V drugi krog se bo zelo zelo težko prebil županski kandidat levice, ne glede koga bodo izbrale stranke in gibanja levo od DS. Najbolj verodostojna osebnost (to sem že nekajkrat napisal) se mi na levici zdi Iztok Furlanč, ki se je dobro izkazal kot predsednik občinskega sveta. Vse druge rešitve, začenši s kandidaturo nekdanjih predstavnikov DS, bi bile za levico tvegane. Furlanč in somišljeniki so pred petimi leti podpirali Cosolinija, do katerega so sedaj kritični, čeprav so soglašali z mnogimi njegovimi izbirami. Zdi se, da so bolj kot do Cosolinija kritični do Mattea Renzija, ki ni župan Trsta. trst - Sporočilo Svobodni Trst se ne bo udeležil občinskih volitev Svobodno Ozemlje ne bo sodelovalo na junijskih občinskih volitvah v Trstu in v Miljah, njegovi člani pa nameravajo vsekakor sodelovati z vsemi, ki zagovarjajo obstoj prostocarinskih con v Trstu. Odločitev so sprejeli na izredni skupščini društva Svobodno Ozemlje-Territorio Libero, ki je bila 30. januarja. Primarne volitve za ugotovitev županskega kandidata so torej nepotrebne. Na zasedanju so člani potrdili upravni odbor in izvolili dva dodatna člana. Novi odbor je tako sestavljen: Andrej Rupel, Stefano Fierro, Giorgio Vrtlar, Adriano Ciacchi, Stefano Ferluga in Alessandro Gombač. trst - Predstavitev levosredinske koalicije za občinske volitve »Raje kljubujemo viharjem, kot plavamo po kalnih vodah« »Trst ni in nikakor ne more biti zasebna last, tako da ne bom volivcev nagovarjal, da si hočem spet prisvojiti mesto, kot to naznanjajo nekateri drugi. Raje bom rekel, da si prizadevamo, da bi si zagotovili zaupanje in podporo Tržača-nov, saj smo na tem mestu zanje oziroma za mesto.« Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj v kavarni San Marco potrdil željo, da bi naše mesto ostalo zvesto dosedanji levosredinski koaliciji na čelu občinske uprave, njegove želje pa je podprlo več zastopnikov različnih političnih strank, ki se mu bodo pridružile v tekmi za vodstvo Občine. Na junijskih občinskih volitvah bodo levosredinsko koalicijo zastopale Demokratska stranka, stranka Levica, ekologija, svoboda, Slovenska skupnost ter občanski listi Cit-tadini in Trieste Cambia, ki bodo odločno ponovno podprle Cosolinija »na krovu tržaške, občinske barke.« Metaforo barke si je namreč včeraj izposodil sam župan, da bi orisal nelah-ko pot, pravzaprav od gospodarske krize »razburkano morje«, po katerem je zadnjih pet let plula občinska barka. »Pa vendar raje kljubujemo viharjem, kot pa leno plavamo na površju kalnih voda,« je ugotavljal. Tak - negiben - je bil Trst pred petimi leti in treba ga je bilo predramiti, je dejal župan. Leva sredina je svoje delo prepričano začela in bo seveda tudi nadaljevala s tržaškim pristaniščem, ki mora postati spodbuda za ekonomski razvoj mesta, tako na turističnem kot industrijskem in trgovskem področju. Co-solini je napovedal, da bodo strokovnjaki skupine Ernst&Young, ki so zadolženi za izdelavo smernic za načrt ovrednotenja in obnove starega pristanišča, pripravljeni na soočanje in pogovor glede mestnih želja, programov in ciljev. Pomemben korak naprej je bil opravljen tudi glede škedenjske železarne. Cosolini se zaveda, da bo razhajanja med občani težko ugladil, nihče pa ne more očitati upravi, da se nič ni premaknilo, je ocenil. »Prihodnji teden bom sklical srečanje s predstavniki Odbora 5. december. Zavedam se, da nismo v sozvočju, saj je za nami namreč veliko Volivcev ne bom nagovarjal, da si hočem spet prisvojiti mesto: Trst namreč ni zasebna last let neuresničenih obljub, in povsem logično je, da ljudje ne zaupajo več politiki oz. oblasti katerekoli barve. Od začetka smo stavili na zdravje, delo in okolje - in te ostajajo naše prioritete.« Zato je dialog z občani slej ko prej nujen. Tržaški prvi mož je ocenil, da se bo leva sredina volivcem predstavila s konkretnimi dejanji, ki nimajo veze s tistimi obljubami, ki ostajajo večkrat votle oz. neuresničene propagandne besede. Samo za pokušino je poslušalcem naštel nekaj programskih uresničenih obljub, začenši s prometnim načrtom, krepitvijo javnih storitev, skrbjo za vzgojno ponudbo in spremembo Trsta v odprto mesto, ki sprejema in vključuje. Seveda ni mogel mimo etike in transparentnosti, ki zaznamujeta današnje občinsko upravljanje: zaustavil se je zlasti pri drastičnemu zmanjšanju števila družb z javno Z leve: Marko Pisani, Nerio Nesladek, Sabrina Morena, Roberto Cosolini, Fabio Samec in Eliana Frontali fotodamj@n soudeležbo oz. zmanjšanju plačevanja njihovih upraviteljev in ocenil, da je sedanja uprava prekinila z dosedanjim tratenjem denarja, s katerim je politika pomagala prijateljem. Kdor se prepoznava v levosredin-ski koaliciji zasleduje iste cilje družbene pravičnosti in povezanosti, seveda pa se podpisuje pod enotne, skupne programske smernice, je dejal Cosolini. Da je zrasla levosredinska koalicija na trdnih temeljih, je prepričan pokrajinski tajnik DS Nerio Nesladek, ki je napovedal prav tako pomemben »drugi polčas politične tekme«, ki se bo odigrala na podlagi soočanja in potreb volivcev. Tržaški tajnik Stranke slovenske skupnosti Marko Pisani je koaliciji potrdil podporo: kljub temu, da se pogledi včasih ne ujemajo, je treba vselej iskati skupne točke. »Vsi smo na isti barki, ki vodi proti razvoju. Na tej barki pluje tudi slovenska narodna skup- nost, ki je aktivni del mesta.« O politiki v službi občanov je spregovorila pokrajinska koordinatorka SEL Sabrina Morena - na njihova vprašanja in potrebe mora najti ustrezne odgovore, zlasti na področju zaposlovanja mladih, za enotnost in občutek skupnosti. Svojo podporo koaliciji sta potrdila tudi zastopnika občanskih list Cittadini Eliana Frontali in Trieste cambia Fabio Samec. Sara Sternad trst - Levosredinska koalicija naj enotno podpre Cosolinija Vidali vs. Russo Deželni zakon 9/2006, poznan tudi kot zakon Iacop, dopušča že več kot deset let možnost, da postane Trst mestna občina. Zakaj torej vztrajati pri tem, če v 10 letih ni bilo politične volje za ustanovitev mestne občine? To je mnenje predsednika pokrajinskega sveta in podtajnika stranke Slovenske skupnosti Maurizia Vidalija, ki je včeraj v bistvu pokazal rumen karton senatorju Demokratske stranke Francescu Russu. Vidali je poudaril, da mora levosredinska koalicija enotno podpreti kandidaturo zdajšnjega župana Roberta Cosolinija, glede zakona 9/06 pa dodal, da je »zelo bolj demokratičen« od t.i. zakona Delrio iz leta 2014. Okoliške občine lahko namreč na osnovi deželnega zakona samovoljno odločajo, ali postati sestavni del mestne Maurizio Vidali občine, je razložil Vidali in ocenil, da so bile mestne občine v Italiji doslej neuspešne, saj so povsod - od Milana in Rima do Turina, Benetk, Genove, Firenc, Tržaško pristanišče v Berlinu Izredni komisar Pristaniške oblasti Zeno DAgostino se je v zadnjih dneh udeležil sejma Fruit Logistica v Berlinu, kjer je v spremstvu nekaterih pristaniških delavcev predstavil značilnosti in razvojne perspektive tržaškega pristanišča ter postavil temelje za dodatno rast prometa. Trst se namreč vedno bolj uveljavlja kot most med državami Daljnega vzhoda oz. sredozemskimi državami in srednjo Evropo, kar zadeva sadje in zelenjavo pa je bil poudarek še zlasti na Egiptu in Turčiji. Berlinski pano-žni sejem Fruit je najpomembnejši na mednarodni ravni in se ga je udeležilo več kot 2600 podjetij iz vsega sveta, zabeležili pa so obisk 60 tisoč podjetnikov iz 120 držav. Trst so v Berlinu zastopali predstavniki terminala za sadje, skupina Samer z družbo Samer&Co. in družbo Frigomar, družba Trimar in tovorno postajališče pri Fernetičih oz. družba Interporto di Trieste, ki jo je zastopal predsednik Giacomo Borruso. Francesco Russo Neaplja ali Barija - zabeležili več težav kot pa v novih pokrajinah, ki so nastale z zakonom Delrio. Kar zadeva druge evropske države, so mestne občine ustanovili v mestih, kot so Barcelona, Madrid, Pariz ali London, pravi Vida-li: vključitev Trsta v ta seznam je skregana z zdravo pametjo. Če Trst še ni postal mestna občina, ni bilo torej za to nobene politične volje v desetih letih, in to velja še danes. Temu sta se postavila po robu tako deželni svet kot deželna predsednica Debora Serracchiani, je še spomnil Vidali in v imenu stranke SSk izrazil upanje, da bo Russo preložil svojo volilno kampanjo. »Zdaj je čas za enotnost in moramo vsi skupaj veslati v isto smer, se pravi za potrditev župana Cosolini-ja,« je zaključil Vidali. / TRŽAŠKA Nedelja, 7. februarja 2016 7 1 milje - Začetek sprevoda ob 13.15, osem skupin za pustno lovoriko Danes 63. Miljski pust (če bo vreme dopustilo ...) Letošnji 63. Miljski pust bo, ali ne bo? Odgovor na to hamletovsko vprašanje bo znan danes, približno ob 9. uri, ko bo generalni štab miljskega pusta, okrepljen z vremenoslovsko garnituro, na podlagi zadnjih meteoroloških poročil odločil njegovo usodo. Včerajšnje napovedi o krepkem poslabšanju vremena z obilnimi padavinami so namreč spravile vodstvo miljskega pusta v alarmno stanje. Vreme je zadnja leta že nekajkrat neslano ponagajalo tamkajšnjim pustovalcem, da so morali sprevod preložiti za teden. V obmorskem mestecu vsekakor upajo, da se jih bo vreme letos usmililo in dovolilo osmim zgodovinskim skupinam, da pokažejo, kaj so pripravile v mesecih in mesecih trdega dela. Če bo šlo vse po predvidevanjih, bo sprevod krenil ob 13.15. Svoje alegorične vozove in maske z izvirnimi kostumi bodo predstavile skupine Bulli e pupe, Bellezze naturali, Trottola, On-gia, Brivido, Mandrioi, Lampo in La Bora. Kaže, da se bo na vozovih in ob njih veseljačilo več kot 2 tisoč mask, za dodatni smeh in dobro voljo pa bosta poskrbela Maxino in Flavio Furian. Ob 18.30 bo na osrednjem Trgu Marconi razglasitev zmagovalca, pustno vzdušje pa se bo nadaljevalo po vseh Miljah v ritmu domačih glasbenih skupin. Danes bo pustno vroče tudi v Ro-janu in pri Sv. Ivanu. V obeh mestnih okrajih bosta v popoldanskih urah pustna sprevoda: v Rojanu ob 15. uri, pri Sv. Ivanu uro prej. Tako kot v Miljah, bodo tudi v teh dveh okrajih zaprte za promet ulice, po katerih se bosta vila pustna sprevoda. opčine - V petek v polni dvorani Prosvetnega doma Rožice na defileju Osem posameznikov in tri skupine mask za predpremiero 49. Kraškega pusta Letošnji 49. Kraški pust je imel v petek zvečer svojo modno predpremiero v openskem Prosvetnem domu. Na pustnem defileju, letos na temo rožic, ki ga je v njemu značilnem veselem slogu vodil Omar Marucelli, se je predstavilo osem posameznih mask (mnogi v parih) in tri skupine. Med posamezniki je zmagal par Zvončkov, na drugo mesto se je uvrstil par, ki sta ga sestavljala Bodeči kaktus in Cvetoči grmiček, tretje mesto pa je osvojila Bršljanova Desno kaluna, ki je s svojim zeleno-rožnatim lokom povezala res di"UgoUvrščeni domiselna stvaritelja. par mask Velik živ-žav so v prepolni dvorani Prosvetnega do- KaktUs in ma prispevale otroške skupine, in sicer nabrežinska god- cvetoči bica, malčki otroškega vrtca na Colu in učenci katinarske grmiček; osnovne šole Frana Milčinskega. Vsaka je štela po kaka dva spodaj desno ducata malih udeležencev. tretjeUvrščena Pustna žirija je imela pri ocenjevanju skupin trdo in Bršljanova zahtevno delo, naposled pa je prevladala pravcata salo- ka|Una; levo monska odločitev: vse tri skupine so se uvrstile ex-aequo čarodej na prvo mesto in prejele za nagrado umetniško delo Ma- Frančišek Z rise Dolce. mlado Defile je imel tudi magični utrinek. Čarodej Franči- »asistentko« šek je s svojimi triki in čarovnijami pozabaval tako otroke _ kot odrasle, da so se načudili in tudi pošteno nasmejali. fotodamj@n V Škednju jutri pustno tekmovanje v pripravi kruhovih njokov Pustno vzdušje je prevzelo tudi člane škedenjskega krožka Falisca, ki so si že pred leti zamislili svojevrstno pustno tekmovanje. V Ul. dei Soncini 191 bodo jutri, v ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri priredili tradicionalno kuharsko tekmovanje: udeleženci se bodo letos pomerili v pripravi kruhovih njokov. Pokušnji bo sledilo nagrajevanje treh najboljših krožnikov. Vpis oz. sodelovanje je brezplačno. Znanstveno obarvana pustna nedelja Pustni hlapi V noči na soboto so v Miljah pustni hlapi tako omamili 20 mladcev (med njimi so bili trije mladoletni), da so se morali zateči po pomoč. Od teh so bili nekateri močno zdelani, podobno tako kot tisti, ki so jih v nori noči »obdelale« pesti. Tudi grljanski Znanstveni imagina-rij se bo odel v pustno preobleko. V muzeju, ki bo danes odprt od 10. do 18. ure, bodo pričarali tudi pustno vzdušje, in sicer ob 15. uri, ko bo na vrsti delavnica posvečena »pustnim konfetom pod pritiskom« oziroma pravilom fizike skozi igriv način. Za sodelovanje pri delavnici, ki je namenjena otrokom od 5. do 10. leta) je treba odšteti 7 evrov. Znanstveni muzeji za pust Tudi tržaški mestni znanstveni muzeji bodo v obdobju pustnih norčij priredili pobude za otroke v sodelovanju z združenjem Didattica Museale. Danes so za 10.30 vsi otroci od 5. leta dalje vabljeni (seveda našemljeni) v Akvarij na odkrivanje tehnik kamuflaže tamkajšnjih živali. Jutri, torek in sredo pa bo vsak dan med 14. in 17. uro potekal pustni kampus za otroke od 6. leta naprej. Obvezna je prijava na elektronski naslov trieste@assodi-datticamuseale.it. Brezplačni muzeji Občina Trst sporoča, da bo danes vstop v mestne muzeje brezplačen. Zgodovinski in umetnostni muzej, Gledališki muzej Schmidl, Grad sv. Justa, Vojni muzej De Henriquez, Muzej istrske, reške in dalmatinske kulture ter Naravoslovni muzej bodo odprti med 10. in 17. uro, Muzej Sartorio in Orientalski muzej med 10. in 18. uro, Muzej Revoltella med 10. in 19. uro, Ri-žarna med 9. in 19. uro, Akvarij in Pomorski muzej pa med 9. in 13. uro. prosek - V četrtek po vaških ulicah Pustno koledovanje malčkov iz vrtca Otroci iz proseškega vrtca v vrtincu pustnih konfetov nataša stoka Malčki otroškega vrtca s Proseka so se v četrtek dopoldne ob spremstvu vzgojiteljic in pomožnega osebja podali na pustno koledovanje po vasi. Oblečeni v sinja oblačila, ki so jih bili s pomočjo vzgojiteljic izdelali za letošnji pust, so v viharju barvnih karnevalskih konfetov obiskali domače trgovine in prodajalne ter s svojo živahnostjo razveselili domačine. briščiki - Pustovanje Drugamuzike Carnival 2016 V torek Frankie Hi Nrg Tudi Happy day in The Authentics - Brezplačni avtobus do prireditvenega prostora Po sinočnjih pustnih vižah z ansambloma Nebojsega in Kraškimi mu-zikanti ter dj-ji Paps, Redhead in Trash Nite bo prireditveni prostor pri Brišči-kih v torek ponovno osrednje prizorišče kraškega nočnega veseljačenja. Carnival 2016, ki ga prireja glasbeno kulturno društvo Drugamuzika v sodelovanju z Občino Zgonik, bo zadnji dan pusta ponudil ljubiteljem zabave celo paleto glasbenih možnosti. Na glavnem odru se bosta zvrstili skupini Happy daj, The Authentics in Dj Lovro, v party šotoru pa bo nastopil posebni gost letošnjega kraškega pustovanja, italijanski rapper Frankie Hi Nrg, ob njem pa še Banda Berimbau in Dj-ji Papastuff. Društvo Drugamuzika je tudi letos poskrbelo za varnost pustnih veseljakov. Pustarji iz vse tržaške pokrajine se bodo lahko pripeljali na prizorišče pri Bri-ščikih s brezplačnim Carnival busom, Avtobusno podjetje Trieste trasporti bo tudi v torek izjemoma podaljšalo vožnje vseh avtobusov, ki peljejo mimo Brišči-kov, in to do štirih zjutraj. Desno Frankie Hi Nrg; spodaj umetniška pustna zdravica ansambla Happy day 8 Nedelja, 7. februarja 2016 TRŽAŠKA / trst - Predstavitev knjižnega festivala Triestebookfest Branje? Užitek, ki ga velja gojiti od otroštva Osnovnošolsko učiteljico Danielo Derossi, tajnico v zdravniški ambulanti Fe-drico Ribolli in knjigarnarko Loriano Ursich druži ob prijateljstvu strastna ljubezen do knjige, pravzaprav do branja. Pred letom dni so se odločile, da ustanovijo kulturno združenje Triestebookfest, z željo, da bi to ljubezen do knjig posredovale tudi drugim. Dolgo so razmišljale, naposled pa se le odločile za organizacijo istoimenskega knjižnega festivala, ki bi ponujal poslastico za knjižne molje. V današnjih digitalnih časih, ko prevladuje čepenje za pametnim telefončkom oz. pred računalniškim in televizijskim ekranom, je knjiga prevečkrat ovržena. »Želimo si, da bi mladi spoznali, da jim lahko branje odpre vrata v čudežni svet domišljije in ponuja sprostitev in užitek, ki ga velja gojiti,« so dejale organizatorke na včerajšnji predstavitvi dogodka v kavarni San Marco. Festival bo zaobjel tri vikende, in sicer tistega od 12. do 14. februarja, 5. in 6. marec ter vikend med 1. in 3. aprilom. Medtem ko se program zadnjih dveh vikendov še snuje, je prihodnji teden že nared in bo v glavnem posvečen literaturi za otroke in mlade. Srečanja z avtorji in ilustratorji naj bi zaživela v obliki sproščenega pogovora, kjer bi gost tudi odgovarjal na morebitna vprašanja mladega občinstva, mu zaupal morda tudi kako svojo navado med pisanjem oz. risanjem ali pa jim posredoval celo kak namig o najljubši knjigi. Festival bodo v petek v Domu glasbe uvedle pripovedi o afriških otrokih in dobrosrčnosti, v prihodnjih dveh dneh pa se bo dogajanje pomaknilo v Skladišče idej. Zanimivo bo zlasti sobotno srečanje, ko bo beseda tekla o tem, kako otrokom posredovati ljubezen do knjige oz. branja. Sledila bodo srečanja posvečena interaktivnemu branju, sestavljanju križank in risanju stripov, zaživela pa bo tudi glasbena predstava o škrat-ku Mirtillu. Nedeljski dan bo prav tako pester, oblikovali pa ga bodo zlasti ilustratorji. Ob samih srečanjih so predvidene tudi delavnice: sodelovanje na srečanjih in delavnicah je brezplačno, morebitno udeležbo pa je treba predhodno potrditi (www.trieste-bookfest.com). Pa še to: 13. in 14. februarja bodo organizatorke v foajeju gledališča Miela uredile tudi knjižni kotiček posvečen avtorjem, ki se bodo udeležili festivala. Naj samo namignemo, da bodo srečanja 5. in 6. marca namenjena novinarstvu oz. reportažam, oblikovali pa jih bodo novinarji Gad Lerner, Barbara Schiavulli, Paolo Rumiz, Barbara Gruden. Sara Sternad Ljubiteljice branja (z leve) Federica Ribolli, Loriana Ursich in Daniela Derossi v kavarni San Marco fotodamj@n dežela - Odziv Sara Vito zagovarja dovoljenje AIA Novo okoljsko dovoljenje AIA za škedenjsko železarno, ki ga je izdala Dežela Furlanija Julijska krajina 28. januarja družbi Siderurgica Triestina in je nadomestila prejšnje dovoljenje, vsebuje vrsto zelo strogih okoljskih vinkulacij. Njihov namen je krepko zmanjšati emisije in to v točno določenem roku ter s tem zaščititi zdravje občanov in delavcev. To je povedala deželna od-bornica za okolje Sara Vito, ki je včeraj popoldne odgovorila na petkove kritike tržaških parlamentarcev Lorenza Battiste in Arisa Prodanija ter predstavnikov združenja Nosmog. Predpisi in vinkulacije, ki so jih določili na storitveni konferenci, so »realni«, vodstvo železarne pa ima največ 30 mesecev časa, da se jim prilagodi, je še poudarila odbornica Vito in dodala, da bo deželna uprava v primeru napovedanega priziva na DUS dokazala, da je bil ves postopek za izdajo AIA korekten. trst - Karabinjerji prijavili dva mlada Tržačana, ki sta dirkala v središču mesta Tržaški Fast&Furious Znamenita filmska igralca Vin Diesel in Paul Walker, ki sta zaslovela s spek-tularnimi vožnjami v nizu filmov Fast&Furious, sta navdušila mnoge oboževalce hitrosti. Žal pa se nekateri ne omejujejo na gledanje filmov, temveč se zgledujejo po protagonistih teh filmov in njihovem obnašanju. Nekaj podobnega se je zgodilo v petek zvečer v mestnem središču. Če sta Vin Diesel in Paul Walker vsak v svojem avtomobilu čakala na zeleno luč na semaforju za dirko po ameriških cestah, sta 20-letna Tržačana C. F. in C. S. to storila na osrednji Ul. Carducci. Razlika je v tem, da sta Diesel in Walker to storila v filmu, kjer ni bilo karabinjerjev. V noči na soboto so namreč kara-binjerjerji neke izvidnice zaslišali hrup dveh motorjev, saj sta Tržačana med čakanjem pred rdečim semaforjem krepko pritiskala na plin in segrevala motorja avtomobilov Mazda RX8 in BMW 320. Ob zeleni luči sta vozili silovito švignili naprej z značilnim cviljenjem pnevmatik, ki pustijo več gramov gume na asfaltu. Kara-binjerji so se seveda takoj podali za nji- trst - Karabinjerji stalno nadzorujejo tržaško pokrajino Aretirali romunska državljana Prvega so ustavili na mejnem prehodu pri Fernetičih, drugega pa na Trgu Foraggi, kjer se je sprehajal, čeprav je bil v hišnem priporu Karabinjerji z nabrežinskega oziroma s pokrajinskega poveljstva so v okviru dveh ločenih akcij v petek aretirali dva romunska državljana. Enega so aretirali na mejnem prehodu pri Fernetičih, drugega v mestu. Karabinjerji z nabrežinskega poveljstva so v petek dopoldne v okviru akcij za nadzorovanje obmejnega območja ustavili avtobus na mejnem prehodu pri Fernetičih. Avtobus je odpotoval iz Španije in je bil namenjen v Romunijo, karabinjerji pa so kontrolirali dokumente potnikov. Med njimi je bil tudi 27-letni romunski državljan T. S., za katerim je bil izdan evropski zaporni nalog. Tega je izdalo romunsko sodstvo, ki T. S.-ja obtožuje »kaznivih dejanj glede javnega re- da in javne varnosti«. Kazniva dejanja je mladenič zakrivil v Romuniji. Karabinjerji s pokrajinskega poveljstva pa so v petek popoldne aretirali 20-letnega romunskega državljana A. R. in ga obtožili pobega iz zapora. Mladenič je bil namreč od decembra v hišnem priporu v zaročenkinem stanovanju, ker je zakrivil več kaznivih dejanj, od ropa do povzročitve poškodb in prekupčevanja z mamili. Toda mamljivo je bilo očitno tudi petkovo sončno popoldne. 20-letnik se je namreč odločil, da se kljub hišnemu priporu poda na sprehod z zaročenko. Pri tem pa so ga zasačili karabinjerji, ki so ga takoj aretirali. Hišni pripor se je takoj spremenil v pripor v koronej-skem zaporu. ma in ju dohiteli v Ul. Battisti, kjer je bilo takoj konec dirke. Karabinjerji so mlada Tržačana prijavili sodstvu, vozniški dovoljenji pa so zasegli. Ravno tako so zasegli oba avtomobila, ki jih bo država nazadnje zaplenila. Akcija karabinjerjev je bila v okviru poostrenih kontrol na tržaških cestah, kjer so v zadnjem času zabeležili porast števila nezakonitih dirk med avtomobili in med motornimi kolesi. Kontrole se bodo nadaljevale tudi med pustom in v naslednjih tednih. sv. jakob Rešilec podrl moškega Voznik rešilca, ki se ga poslužujejo za prevažanje pacientov, ki potrebujejo dializo, je včeraj nehote podrl priletno osebo. Rešilec se je nahajal v t.i. Vatikanu pri Sv. Jakobu. Med obračanjem rešilca na notranjem dvorišču je najbrž v vzvratni vožnji nenamerno zadel starejšega človeka, ki je šel mimo. Kaže, da je ta zadobil hujše poškodbe in so ga odpeljali v bolnišnico na Katinari. Več podatkov o tem niso posredovali. Vest je podalo v javnost vodstvo tržaškega zdravstvenega podjetja in najavilo, da je v sodelovanju s službo 118 naročilo notranjo preiskavo. Zdravstveno podjetje je obžalovalo dogodek in se opravičilo poškodovani osebi in njeni družini. Trk v Ul. Baiamonti V Ul. Baiamonti pa je prišlo do trka med avtomobilom in tovornjakom. V prometni nesreči ni bilo hujše ranjenih. Zaradi tega pa sta se v Ul. Baiamonti zagozdili vozili gasilcev, ki sta bili namenjeni na Trg Perugino, kjer je iz nekega stanovanja uhajal dim. K sreči ni bilo hujših posledic. Karabinjerji med nadzorovanjem mejnega prehoda pri Fernetičih fotodamj@n / TRŽAŠKA Nedelja, 7. februarja 2016 9 1 NASI V DRUGIH OKOLJIH V petih letih od jugovzhodne Azije do avstralskih domorodcev - in nazaj Klemen Kralj, Bali (Indonezija) Najkrajša pot do samega sebe vodi okoli sveta, je nekoč zapisal filozof Hermann von Keyserling. Samega sebe in svet pa je najbolje začeti spoznavati že v mladih letih: ko si mlad, potuješ povsem drugače kot v zrelih letih, denimo po upokojitvi. Tako meni med drugim tudi mladi Klemen Kralj iz Podlonjerja. Čeprav je star komaj 26 let, je že veliko videl in doživel, saj je zadnjih pet let posvetil spoznavanju jugovzhodne Azije, Avstralije in še drugih krajev na drugem koncu zemeljske oble; veliko je potoval, marsikje pa se je dalj časa tudi ustavil. Trenutno je na indonezijskem otoku Bali, kjer se pripravlja na vrnitev v Evropo. Kam točno, še ne ve, vsekakor pa bo to nov zasuk v njegovem pestrem življenju. Najprej naj povemo, da ima Klemen starejša brata in sestro, Ivana in Mihelo, ki sta trenutno oba v Londonu. Na vprašanje, kako to doživljajo starši, je odgovoril tako: »Vse razumejo. Dobro vedo, da v Italiji ni tako enostavno priti do službe. pravzaprav so nam sami rekli, da je izkušnja v tujini koristna.« Klemen je kot otrok obiskoval mednarodno šolo na Opčinah, zatem je bil dve leti na liceju Franceta Prešerna, nakar so se z materjo in sestro (brat je študiral v Trstu) preselili v Anglijo, v bližino Londona, kjer se je mama takrat zaposlila kot psihiatrinja. Klemen je tam dokončal šolanje in ostal pet let, vpisal se je na univerzo (na fakulteto za socialno politiko), a študija ni dokončal. »Ugotovil sem, da me to ni dovolj zanimalo, študij pa je v Angliji drag. Vrnil sem se v Trst in razmišljal, kaj bi,« je povedal v dobri slovenščini z rahlim angleškim naglasom, ki je po petletnem vandranju po svetu neizbežen. Sestrina prijateljica je takrat kot prostovoljka poučevala angleščino v Vietnamu: Klemna je to zanimalo in odločil se je, da jo bo posnemal. Leta 2011 je odletel v Azijo. »Če hočeš potovati, je delo z organizacijami idealno. Denarja nimaš veliko, v Vietnamu pa življenje malo stane, zato si lahko privoščiš neko udobje,« je prek Sky-pea razložil prijazni Klemen. Pod okriljem angleške organizacije Hue Help je tri mesece poučeval angleški jezik v nekdanji vietnamski prestolnici Hue, organizacija skrbi za izobraževanje tamkajšnjih otrok, pa tudi za njihovo socialno varnost. »V tem času sem spoznal tipično hrano, tradicije, budizem, templje, pagode ... Lepo je bilo. Pa čeprav je vse tri mesece, z izjemo enega samega dne, stalno deževalo ... « Domačini so izredno prijazni in zelo radovedni, saj ne potujejo in nimajo veliko priložnosti za spoznavanje tujcev. Po trimesečni izkušnji je začel iskati pravo službo, a vietnamska birokracija je zapletena in do delovnega vizuma ni lahko priti. Odšel je v Kambodžo. »V tej državi pa je vse zelo enostavno. Na meji plačaš in dobiš vizum, sploh ne pregledajo tvojih podatkov. Zaradi tega lahko najdeš v Kam-bodži tudi "čudne', sumljive Evropejce, ki so imeli v domovini take ali drugačne težave,« je povedal Klemen, ki je tam našel službo v enem tednu. Tudi v Kambodži je poučeval angleščino, v najrevnejši državi jugovzhodne Azije je ostal leto dni. »Izkušnja je bila zanimiva, a obenem tudi žalostna. To je revna država, v kateri je diktator Pol Pot uničil vso kulturo, poleg tega, da je v štirih letih njegovega vodenja pomrla približno tretjina prebivalstva. To ni bilo tako davno od tega, starejši se vsega spominjajo. Laos je tudi reven, a ni imel Pol Pota ...« Rdeči Kmeri so vse poslali delati na riževa polja, »lah- Klemen in opica v Kuala Lumpurju v Maleziji ko pa so te ubili samo, ker si nosil očala in si bil torej intelektualec. Kdor ni umrl, je prebegnil v tujino.« Je pa veliko mladih, ki so zelo motivirani. Vse je živo, kaotično in nekoliko umazano. »Policijo je enostavno podkupiti, politiki pa razprodajajo državno naravno in kulturno dediščino Japoncem in Korejcem, vključno s templji Angkor Wat. Prvi minister, ki je na svojem mestu že 30 let, pa je vezan na Rdeče Kmere,« je opozoril naš sogovornik. Po enem letu in nekaterih slabih izkušnjah si je Klemen zaželel »normalnejšo« državo. Naslednji dve leti je prebil v Avstraliji, kjer se je imel zelo lepo. Sprva se v Perthu ni znašel kdo ve kako dobro. Delal je v baru in nato v delikatesi, red, mir in tišina v mestu brez bogate zgodovine pa so bili po azijskih izkušnjah travmatično dolgočasni. Po dveh mesecih se je na štop odpravil proti severu: »Hecno je, da te v Avstraliji kot štoparja lahko zapeljejo tudi 500 kilometrov daleč, saj so razdalje ogromne. V tem času lahko z voznikom dobro spoznaš ... « Po Avstraliji je potoval s pomočjo organizacije WWOOF, ki mladim ponuja najrazličnejše možnosti za prostovoljno delo v različnih okoljih. Najprej je prišel na neko osamljeno kmetijo sredi puščave (»cattle station«), kjer tričlanska družina skrbi za nekaj tisoč glav goveda. S kmeti je Klemen na »divjem zahodu« vsak dan pregledoval vodne črpalke, ograje in same krave: »Večjih odgovornosti nisem imel, a sem se vseeno veliko naučil. Do najbližjega naselja je tri ure poti, zato si ljudje vedno sami pomagajo. Znati morajo vse.« Življenje v štirih sredi popolne samote je bilo trdo, v enem mesecu smo doživeli en sam obisk. Sledila je izkušnja v obmorskem mestecu Broo-me v pokrajini Kimberley, kjer se je z WWOOF-om zaposlil pri nabiralcih biserov. Na gojišču s kakimi 150.000 ostrigami je s sodelavci čistil vodno opremo, ko je napočila sezona, pa so se lotili nabiranja teh školjk. Te so pregledali indonezijski strokovnjaki, šele po daljšem času pa se preveri kakovost posameznega bisera. »Delali smo od zgodnjega jutra, trda je bila, kraji pa so čudoviti: videvali smo delfine, morske pse, mante, morske želve in ogromne kite.« Na neki večerji je spoznal zanimivega človeka, belca, ki živi v aboriginski skupnosti. Z njim je šel pogledat to naselje ... »in tam sem ostal eno leto«. Šlo je za neke vrste kamp sredi narave, domorodci so po njegovih besedah zelo odprti: »Toplo so me sprejeli, veselili so se obiskov. To je najbolj zanimiva kultura, kar sem jih spoznal.« Z domorodci so povezani socialni problemi, alkoholizem, rasizem ipd. »Da, zanje je zelo težko živeti kot pred 200 leti, a obenem nočejo živeti kot Evropejci. Če pa jih bolje spoznaš, jih vzljubiš. Tam živijo že 40.000 let, popolnoma so integrirani v svoje okolje. Učili so me, kaj je v naravi užitno, kje najti pitno vodo, poznajo tisoč rastlin in vedo, čemu koristijo.« Klemen je odhajal v službo v mesto, kjer je delal kot vrtnar, prosti čas pa v glavnem preživljal z domorodci, s katerimi je občasno tudi pokušal tipične jedi: kengurujevo in krokodilje meso, morskega psa, enkrat žuželke. Avstraliji je sledil povratek v Azijo, kjer se je zadržal na šestmesečnem potovanju. V Maleziji se je udeležil prijateljeve poroke, v Kambodži je obiskal stare prijatelje. Iz Phnom Penha se je s kolesom odpravil na pot ob reki Mekong do glavnega mesta Laosa Vientiane, nato pa južno do Bangkoka in južnih obal Tajske. »To je bilo dolgo, toplo in naporno potovanje. S kolesom pa je zanimivo potovati, ker se pomikaš počasi, več vidiš in spoznaš več ljudi.« To pa še ni vse. V Novi Zelandiji (v Aucklandu) je bil v službi kot nočni čuvaj v neki ribarnici. Tam mu ni uspelo veliko potovati, spoznal pa je zanimive ljudi iz otočij Tonga in Fidži. Naposled se je odpravil prav na Fid-ži, kjer je delal v ekološki turistični rezidenci, ki jo vodijo mladi Španci. »Tudi tam so domačini zelo prijazni. Ko se sprehajaš po cesti, te povabijo domov in ponudijo kavo, ki ni naša kava, temveč hladen napitek iz kore-nik. Zvečer ga oni pijejo na litre, vsebuje pa neko snov, ki deluje kot pomirjevalo. Počutijo se zelo dobro ... « Od septembra lani je Klemen na Baliju, kjer se v kratkih hlačah in majčki pripravlja na vrnitev v Evropo. Pripravlja namreč vstopni izpit iz zoologije, kar ga najbolj zanima. Univerzo bo poiskal na Škotskem, Nizozemskem ali Danskem, saj je študij v Avstraliji predrag (okrog 40.000 dolarjev na leto). »Nimam močnih vezi z Evropo in Trstom, razen z družino in s prijatelji,« je priznal. Na vprašanje, kako se počuti po petletnem van-dranju, pa je odgovoril tako: »Saj ne vemo, kako bo čez 40 let in kako bo s penzijami. Naši starši so živeli v drugačnem sistemu. Splača se potovati, ko si še mlad. Tako spoznaš veliko ljudi in nabiraš izkušnje. Saj ne rečem, da je treba potovati pet let, a vsaj malo. Da vidiš, kako drugi živijo in šele potem lahko primerjaš.« Aljoša Fonda trst - V torek in v sredo s svojim zadnjim showom L'ora del rosario Priljubljeni Fiorello v Rossettiju Predstava polna monologov, skečev, gagov, imitacij, glasbenih točk in nezadržnega humorja - Ansambel vodi Enrico Cremonesi V veliki dvorani Rossettijevega gledališča bo v torek in sredo, 9. in 10. februarja, nastopil priljubljeni Rosario Fiorello s svojim zadnjim showom L'ora del rosario, ki sicer že diši po televiziji, kot so kritično omenili nekateri kritiki, ki pa so obenem priznali, da je niz monologov, skečev, gagov, imitacij, glasbenih in vsakovrstnih točk poln svežine in nezadržnega humorja. Besedilo, ki se sicer stalno spreminja, saj Fiorello preživi dan pred nastopom v kraju nastopa, da bi spoznal ljudi in njegove posebnosti, je popularni showman soustvaril s Frances-com Bozzijem, Claudiom Foisom, Pierom Guerrero, Pierluigi-jem Montebellijem e Federicom Taddio. Režijsko je predstavo obdelal Giampiero Solari, priznani mojster tovrstnega žanra. Rosaria Fiorella spremljata v živo glasbeni ansambel pod vodstvom Enrica Cremonesija in vokalni trio I gemelli di Guido-nia. Glasba se poigrava s popom in swingom in predvideva tudi video-duete z velikimi pevskimi zvezdami, denimo Mino in Rosario Fiorello Tonyem Renisom. med svoMm Predstava začne ob 20.30. Cena vstopnic se giblje med 55 |edališkim in 25 evri. nastopom dsi - Zbornik Slovensko staroselstvo v Istri V Društvu slovenskih izobražencev bodo jutri ob 20.30 prestavili zbornik Slovensko staroselstvo v Istri. ki obsega prispevke, nastale v sklopu raziskovalne dejavnosti študijskih krožkov Istrske teme pod mentorstvom Lede Dobrinja in Besede slovenske Istre po mentorstvom Nadje Rojac. Zbornik bosta predstavila dr. Duša Krnel Umek ter sociologinja Leda Dobri-nja, sodelovala bosta tudi Angel Martelanc in Andrej Šiško, avtorja dveh objavljenih prispevkov. Odgovorni urednik, prvenec Pietra Spirita in Elke Burul Kulturno združenje Prijatelji Con-trade vabi jutri ob 18. uri v gledališče Bobbio na srečanje iz niza bralnih večerov Teatro a leggio, na katerih lahko obiskovalci prisluhnejo gledališkim prvencem. Tokrat bo na sporedu Odgovorni urednik, prvenec Pietra Spirita in Elke Burul (na sliki), ki je postavljen v leto 1944 in pripoveduje zgodbo Rodolfa Mauccija. Slednji je profesor nemščine na liceju Oberdan, ko ga nemški okupator postavi za odgovornega urednika tržaškega dnevnika Il Piccolo, s katerim je Maucci tudi sodeloval. Vsak večer je urednik narekoval tajnici dnevnik, v katerem je pojasnjeval, da je funkcijo opravljal pod prisilo. Podlegel je srčni kapi samo nekaj tednov po osvoboditvi. Njegov dnevnik hranijo v deželnem Inštitutu za osvobodilno gibanje. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 7. februarja 2016 EGIDIJ Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 17.19 - Dolžina dneva 10.00 - Luna vzide ob 6.10 in zatone ob 16.19. Jutri, PONEDELJEK, 8. februarja 2016 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,1 stopinje C, zračni tlak 1029,1 mb ustaljen, vlaga 72-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10,1 stopinje C. OKLICI: Marino Cleva in Giada Sanja Alexia Ethel Laine', Andrea Scaglia in Sabrina Gosdan, Marco Vesnaver in Federica Spada, Roberto Tomasini in Eva Onofrio, Marco Pastorino in Cin-zia Valentini, Michele Vurchio in Valentina Giorgini, Giuseppe Lattanzio in Flavia Rovtar, Gianluigi Maras in Amy Aita, Jernej Ciuch in Stefania Cappel-lani, Marco Matelich in Alice Bonazza, Florian Gjepali in Elisabetta Antoni, Fa-bio Porcelluzzi in Manuela Cafagna, Maurizio Degrassi in Paola Laiso, Ales-sandro Fiani in Viviana Pansa, Bruno Visintin in Alessandra Dorgia, Giulio Ravalico in Caterina Cumer, Mirko Pic-coli in Martina Bogatez, Abdelkader Mhadhbi in Mavis Toffoletto, Paolo Bo-nivento in Paola Colautti, Mario Ga-rofalo in Antonella Koren, Lorenzo Bossi in Lea Cristina Do Nascimento, Diego Pettirosso in Pamela Roberti. 10 Nedelja, 7. februarja 2016 TRŽAŠKA tf Čestitke Naša zlata nona ERIKA praznuje danes rojstni dan... 60 poljubčkov ti pošiljamo Kajla, Mija in Gaja. Koledar se zavrti in jutri MAGDA TOTN'VA iz Bazovice 70 let slavi. Vse najboljše, zdravja in moči ji njena velika klapa želi. . . Lekarne Primorski dnevnik Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da oglasni oddelek Primorskega dnevnika SPREJEMA ČESTITKE, OSMRTNICE, SOŽALJA, ZAHVALE IN PLAČLJIVE MALE OGLASE TRST - Ul. Montecchi 6 II. nadstropje OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SLUŽBA NE DELUJE C brezplačna številka — 800 912 775 oglasits@primorski.eu Naročila poslana po e-mailu morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Od ponedeljka, 8., do nedelje, 14. februarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Žavlje - 040 232253, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Tor s. Piero 2 - 040 421040, Trg Gol-doni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - 040 232253, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Danes, 7. februarja, Trg Venezia 2 - 040 308248; v ponedeljek, 8. februarja, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) ma Kino AMBASCIATORI - 17.00, 20.00 »The hateful eight«. ARISTON - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Remember«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Seconda primavera«; 18.00, 21.45 »Eau argentee - Autoritratto siriano«. FELLINI - 11.00, 15.30 »Il piccolo principe«; 17.15, 18.45, 20.30, 22.00 »Quo vado?«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »La corrispondenza«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.50, 21.15 »Joy«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.15, 21.15 »The hateful eight«. KOPER - PLANET TUŠ - 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00 »Alvin in ve-verički«; 16.15, 18.20, 20.30 »Dedek uide z vajeti«; 12.10, 14.10 »Dobri dinozaver«; 18.25 »Joy«; 11.40, 13.30, 15.30 »Medo s severa«; 12.20, 19.00, 20.50 »Očka proti fotru«; 16.25, 18.00, 20.00, 21.00 »Petdeset odtenkov črne«; 17.20, 20.20 »Povratnik«; 15.50 »Soba«; 14.20, 20.40 »Svaka pod krinko«; 18.10 »Velika poteza«. NAZIONALE - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L'abbiamo fatta grossa«; 11.00, 15.00, 16.40 »Piccoli brividi«; 18.30, 20.20, 22.10 »Point break«; 16.00, 18.40, 21.30 »Revenant - Redivivo«; 11.00, 16.40, 18.15, 20.15, 22.15 »La quinta onda«; 18.20, 20.15, 22.10 »Ppz - Pride + Pregiudice + Zombies«; 11.00, 15.00, 16.40 »Il viaggio di Norm«; 11.00, 15.00 »Doraemon«. SUPER - 16.00, 21.00 »La grande scom-messa«; 18.15 »Il ponte delle spie«. THE SPACE CINEMA - 11.10, 13.25, 15.40 »Doraemon«; 11.00, 13.15 »Il piccolo principe«; 11.10, 13.10, 15.40, 17.40 »Il viaggio di Norm«; 17.50 »Joy«; 10.50, 13.00, 15.05, 17.25, 19.45, 22.05 »La quinta onda«; 11.00, 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »L'abbiamo fatta grossa«; 17.25, 21.50 »Point break«; 13.20, 19.40, 22.00 »Ppz - Pride + Prejudice + Zombie«; 15.30, 19.50 »Quo vado?«; 11.10, 15.20, 18.25, 21.30 »Revenant - Redivivo«; 11.30, 15.00, 18.15, 20.30, 21.30 »The hateful eight«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.50, 17.45, 21.00 »The hateful eight«; Dvorana 2: 15.10, 17.15, 20.00, 22.10 »L'abbiamo fatta grossa«; Dvorana 3: 17.50, 20.00 »La quinta onda«; 15.40, 22.10 »Joy«; Dvorana 4: 15.00, 16.45 »Il viaggio di Norm«; 18.20 »Quo vado?«; 20.00 »Joy«; 22.15 »Remember«; Dvorana 5: 15.40 »Doraemon«; 17.30, 19.50 »Remember«; 21.40 »Revenant - Redivivo«. H Šolske vesti AD FORMANDUM vabi na Dan odprtih vrat Gostinske šole v soboto, 13. februarja, od 9. do 13. ure v Ul. Gin-nastica 72. Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivnosti ter triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec. Ogledali si bodo lahko učilnice in laboratorije, spoznali učno osebje in pridobili dodatne informacije za š.l. 2016/17. HUMANISTIČNI IN DRUŽBENO-EKO-NOMSKI LICEJ Antona Martina Slomška v Trstu vabi dijake 3. razredov nižjih srednjih šol na dan odprtih razredov, ki bo v torek, 16. februarja, od 8.00 do 13.30. Zainteresirani dijaki naj svojo prisotnost javijo tajništvu najkasneje do sobote, 13. februarja. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: info in vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. št. 040-573141 ali urad@di-jaski.it. DIZ J. STEFANA sporoča mehanograf-ski kodi za vpis v prve razrede: TSTF003016 za smeri: Elektronika in elektrotehnika, Kemija, materiali in biotehnologija in Mehanika, meha-tronika in energija ter TSRI003019 za poklicni tečaj grafike - GriD. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna do vključno 22. februarja. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu od ponedeljka do petka, od 8. do 10. ure in od 12. do 14. ure. Vpisi za osnovne šole in za srednjo šolo I. Grudna bodo letos prvič on-line. Dodatna navodila na www.vesnabrezina.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo psihologinja dr. Jadranka Blasina na razpolago staršem, učnemu in neučnemu osebju za nasvete in pristope k rešitvi mladinskih in šolskih težav v zvezi s problematiko bulizma in splošnih težav doraš-čajoče mladine. Koledar na www.ves-nabrezina.it. Info na tel. 040-200136 (ravnateljstvo v Nabrežini). Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 14.02 vsak dan od 10. do 22. ure. Ul. Ventura 31/1. Tel. 040-391790. Pustni torek: poskrbljeno bo za glasbeno razvedrilo! AGRITURIZEM GRGIČ odpre PUSTNO OSMICO v nedeljo in torek. Ponujamo tople jedi, narezke ter pristno domačo kapljico. Vabljeni! Padriče 193 - tel.3388804089 BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsak petek, soboto in nedeljo ter pustni ponedeljek in torek. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 KMEČKI TURIZEM RADETIČ SIDONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel. 040-208987 KMEČKI TURIZEM UŠAJ, Nabrežina 8, je odprt ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih ter na pustni torek. Tel.: 339-4193779 [H Osmice SKD Fran Venturini ^ \ fe V Danes, 7.2., od 16.00 dalje in torek, 9.2., od 16.00 dalje v Centru Anton Ukmar-Miro pri Domju z ansamblom Remi» I Toplo vabljeni! , y SKD Primorsko - Mačkolje OTROŠKO PUSTNO RAJANJE Srenjska hiša v Mačkoljah, torek, 9.2., ob 16.30 Glasba, prigrizek in sladoled! SKD TABOR Prosvetni dom - Opčine torek, 9. februarja, od 16.00 do 19.00 OTROŠKO PUSTNO RAJANJE s STENOM VILARJEM S Poslovni oglasi IŠČEM V NAJEM STANOVANJE-MANJŠO HIŠO, področje Bazovica, Padriče, Boršt; tel. 333-3230236. RESTAVRACIJA KARIŠ NA PESKU prireja plese z glasbo v živo. 13. februarja: STEFANO HERING BAND Info: 040-226294 DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel.: 040-327135. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. PRI DAVIDU, Samatorca 5, je odprta osmica. Vabljeni. Tel.: 040-229270. ZORKO z družino ima odprto osmico v Dolini. / izleti Primorskega dnevnika Za izlete je letos vladalo veliko zanimanje zato sta morali agenciji, ki sta izlete organizirali poskrbeti za dodatna mesta. Stanje izletov je sedaj sledeče: Španija od 11. do15. aprila X ni več mest na razpolago Sardinija od 09. do 15. maja X ni več mest na razpolago Sardinija od 16. do 22. maja ▲ še nekaj prostih mest Toskana od 18. do 22. maja ▲ še nekaj prostih mest Argentina od 18. do 30. oktobra ▲ še nekaj prostih mest Zainetesirani naj se oglasijo direktno pri agencijah in sicer pri agenciji Adriatic srl, tel. 0403720062, za Sardinijo oziroma pri agenciji Aurora, tel. 040631300, za Toskano in Argentino vrt. Tel.: 040-214309 ali 333-2130947. V NAJEM iščem vinograd. Tel. št.: 338-5098764. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. M Izleti DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vas vabi na ISLANDIJO, v BARCELONO, RIM, PRAGO. Informacije na tel.: 00386 51 423 135 ŽUPNIJA REPENTABOR prireja od 31. maja do 8. junija 9-dnevno popotovanje z avtobusom po Poljski preko Češke. Prijave (do 15. februarja) in vse info na tel. 335-8186940. SKD PRIMOREC - Trebče prireja večdnevni izlet v Romunijo »Po sledeh grofa Drakule« od 22. do 25. aprila. Info in prijave na tel. št. 040-214412 (v večernih urah). Loterij a 6. februarja 2016 H Mali oglasi NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE 4.000 kv.m., med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 14.500,00 evrov. Tel. 380-3017723. ODDAM novo (neodprto) pustno obleko »Gasilec« za 5-6 letnega otroka. Tel.: 347-9534644. PRODAM dve ženski narodni noši, ročno vezene rute in tudi bluze. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. PRODAM stanovanje, 80 kv.m., v centru Trsta. Tel. št.: 040-213570. PRODAM v centru Opčin (blizu spomenika) stanovanje v prvem nadstropju: dve sobi, kuhinja z balkonom, kopalnica, garaža in mala kašča. Tel. 349-1784412. RESEN MOŠKI išče delo pri podjetjih kot izdelavec aluminjastih okenj in vrat ali kot električni švacar železa. Tel. št. 327-7409432. V CENTRU OPČIN dajem v najem stanovanje v 2. nadstropju: dve sobi, kuhinja, dnevna soba z balkonom, kopalnica, samostojno ogrevanje, klet in NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD Bari 19 70 12 44 42 Cagliari 66 32 45 78 62 Firence 59 57 31 24 7 Genova 87 65 56 35 42 Milan 53 46 49 11 15 Neapelj 68 74 88 56 8 Palermo 56 83 27 29 64 Rim 62 33 21 86 15 Turin 26 57 22 43 25 Benetke 37 82 22 50 87 Nazionale 17 30 52 46 2 St. 16 10 24 36 63 77 89 jolly 81 Nagradni sklad 46.383.294,22 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 9 dobitnikov s 5 točkami 21.444,52 € 515 dobitnikov s 4 točkami 378,69 € 21.740 dobitnikov s 3 točkami 27,14 € 350.136 dobitnikov z 2 točkama 5,24 € »uperstar 39 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 1 dobitnik s 4 točkami 37.869,00 € 149 dobitnikov s 3 točkami 2.714,00 € 1.889 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.393 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 26.858 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRŽAŠKA Nedelja, 7. februarja 2016 1 1 SZ BOR, ŠPORTNA SOLA TRST in SKD ŠKAMPERLE vabijo na Otroško pustno rajanje V nedeljo, 7. februarja in ▼ torek, 9. februarja 2016 od 15.30 do 19.00 na Stadionu 1. maj VSTOP PROST za otroke v spremstvu staršev!! LOTERIJA ANIMACIJA PLES z ANSAMBLOM POPUSTI Ü3 Obvestila GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo po ustaljeni tradiciji ob pustnem času obiskalo domače vasi. Danes, 7. februorja: Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik in Praprot; v ponedeljek, 8. februarja: Vižovlje, Štivan, Medja vas, Sesljan, Trnovca in Šempolaj; v torek, 9. februarja: Nabrežino. Vabimo k sodelovanju vse prijatelje in ljubitelje vesele glasbe! MZ LONJER-KATINARA vabi na pustno koledovanje danes, 7. februarja. Zbirališče ob 14.30 pod telovadnico v Lonjerju. SKD FRAN VENTURINI prireja v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju otroško pustno rajanje z ansamblom Remix danes, 7. februarja in v torek, 9. februarja, od 16. ure dalje. SKD PRIMORSKO iz Mačkolj vabi prijatelje pusta, da se udeležijo pustnega sprevoda po vasi danes, 7. februarja, ob 8.30 izpred bivše gostilne Tul. V torek, 9. februarja, v prostorih Srenjske hiše tradicionalno otroško pustno rajanje, s pričetkom ob 16.30. Za glasbo in prigrizek poskrbljeno. ŠZ BOR, Športna šola Trst in SKD Škamperle vabijo na otroško pustno rajanje z loterijo, animacijo in plesom z ansamblom Popusti danes, 7. februarja, in v torek, 9. februarja, od 15.30 do 19.00 na Stadionu 1. maj. DRUŠTVO ZVEZDA iz Podlonjerja vabi v ponedeljek, 8. februarja, ob 16. uri na otroško pustno rajanje v Ljudski dom v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 8. februarja, od 16. do 18. ure v Škerko-vo hišo v Šempolaju na otroško pustno rajanje. SKD PRIMOREC vabi na otroško pustno rajanje v torek, 9. februarja, od 15. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah. flriffívd ¿ddvrnífcríj (ifrfrFoifírrrr vati jutri v Pelerlmovo dvora not Etanizettijeua 3 NU predstavitev zbornika Sloven sko staroselstvo in Istri Utlu buvtd predstavili drrDuii Krnel Umek in urednica Lsda Dabrinja Sodik^ala h«ta Andrej Si-ifcoin Angel MartelarK Začetek ob 20.30 PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča vse, ki bi se radi udeležili kole-dovanja po Šempolaju, da je zbirališče v torek, 9. februarja, ob 13. uri »v Žavljah, pri hiši družine Franza«. SKD TABOR - Prosvetni dom, Opčine: torek, 9. februarja, od 16. do 19. ure otroško pustno rajanje s Stenom Vi-larjem. ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ vabi na otroško pustno rajanje z animacijo, ki bo v torek, 9. februarja, od 16. do 19. ure v Ljudskem domu v Križu. BOLJUNSKI PUST vabi v sredo, 10. februarja, ob 15.30 vse pustarje in cenjeno občinstvo na »G'rico«, kjer bo Lovre vzletel v vesolje z Boljunikom 28. NA PEPELNICO - v sredo, 10. februarja, vsi pustni veseljaki vabljeni od 18. do 20. ure v Štalco v Šempolaju na veselo slovo od Pusta 2016. TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijaniš-ču na Opčinah: srečanja priprave na poroko (skupno 7) bodo potekala ob sredah, ob 20.30 s pričetkom 10. februarja. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni. SDGZ prireja v ponedeljek, 15. februarja, tečaj HACCP za higieno živil. Prijavnice na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do 12. februarja po mai-lu ali faksu. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira predavanje za starše s psihologinjo in psihotera-pevtko Ingrid Bersenda v ponedeljek, 15. februarja, ob 17. uri. Info in (obvezna) prijava na center.harmoni-ja@gmail.com ali 320-7431637. SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika za slovenske univerzitetne študente in študentke inže-nirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v študijskem letu 2015/16 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 15. februarja. Razpis je objavljen tudi na www.slovenskapro-sveta.org. BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj, namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 3457733569. MD BOLJUNEC organizira telovadbo v bazenu s segreto morsko vodo vsako sredo ali petek zjutraj v termalnem bazenu v Ankaranu. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na tel. št. 3358045700. PLAY&LEARN: Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3 do 6 let ob sredah, 17.30-18.15. Začetek: 17. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. 3457733569. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3 do 6 let ob sredah (16.3017.15) v Ul. Cicerone 8, od 17. februarja. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. PRAVLJIČNA GOSTJA ANAMARIJA KALC - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča, da bo knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 18. februarja, ob 16.30, obiskala pravljična gostja, babica Anamarija Kalc. Prisotnim bo podala izvirno pravljico, ki jo je za radovedne otroke zapisal njen mož in dedek Duško Kalc. Za glasbeni okvir bodo poskrbeli dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Vabljeni! SDGZ spominja cenjene člane, da 29. februarja zapade rok za vplačilo letne pristojbine SIAE za predvajanje glasbe v obratih odprtih javnosti (bari, gostilne, trgovine, idr.). Zneski nespremenjeni glede na l. 2015. Člani imajo pravico do 25% popusta, po- trebno pa je pristojnemu uradu priložiti potrdilo o članstvu, ki ga izdaja SDGZ in se ga lahko dvigne v tajništvu v Trstu ali na podružnicah. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Kom-ljanec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.00-17.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040-635626. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do nedelje, 24. aprila, udeležijo čiščenja na poljski poti od Zavado do Župance. V slučaju grdega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče pri Zavadih ob 8.30. 0 Prireditve DSI vabi v ponedeljek, 8. februarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na predstavitev zbornika Slovensko staroselstvo in Istri. Delo bosta predstavili dr. Duša Krnel Umek in urednica Leda Dobrinja. Sodelovala bosta Andrej Šiško in Angel Martelanc. TS360, ZTT IN MLADIKA vabijo v sredo, 10. februarja, v Tržaško knjižno središče na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo vikar openske župnije, salezijanec Jože Bajzek, ki bo spregovoril o postnem času. Začetek ob 10. uri. SKD VALENTIN VODNIK in Mladinski krožek Dolina vabita na Prešernovo proslavo »Dan slovenske kulture z do- POGREBNO PODJETJE n _ w - i * s trenutku zabsti... ...in tradicija TRŽIČ OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! mačimi kulturniki« v četrtek, 11. februarja, ob 20.30 v prostorih društva Valentin Vodnik v Dolini. Večer oblikujejo: MoPZ Valentin Vodnik in pianistka Tatjana Jercog. Potekala bo predstavitev nove pesniške zbirke Borisa Pangerca »Vroči ledeniki«. SKD PRIMOREC vabi ob slovenskem kulturnem prazniku na ogled veseloigre Svakinja da te kap (režija Anja Skabar) v izvedbi dramske skupine KD Kraški Dom in Razvojnega združenja Repentabor v soboto, 13. februarja, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Od 16. do 17. ure pa bo včlanjevanje z aperitivom. OBČINA ZGONIK vabi do ponedeljka, 29. februarja, na županstvo na ogled razstave Nivee Mislei »Bakrene slike Krasa«. Razstava bo odprta med uradnimi urami. 3.2.1996 3.2.2016 Božena Kralj Peric Z ljubeznijo se te spominja Iztok s svojimi dragimi 8.2.2012 8.2.2016 Quirino Leandro Alberti Vedno v naših srcih. Tvoja družina Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi prof. Silvana Zaghija sočustvuje s svojci družina Vecchiet OGLAŠEVANJE V PRIMORSKEM DNEVNIKU TRŽNO OGLAŠEVANJE SPREJEMA AGENCIJA ™cmedia OKVIRJENI OGLASI ZA DRUŠTVA IN NE-PROFITNE USTANOVE po telefonu: +39 0481 32879 po faksu: +39 0481 32844 po e-pošti: primorski@tmedia.it v Gorici - Ulica Malta, 6 OD PONEDELJKA DO PETKA URNIK: 9.00 - 13.00 / 14.00 - 15.00 OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH: ZAPRTO 1 2 Nedelja, 7. februarja 2016 VINOGRADNIŠTVO NEKOČ IN DANES Rebula gre v svet besedilo in slike: Toni Gomišček l l cv rej ali slej se je moralo zgoditi: preveč smo jo hvalili, da je ne bi opazili tudi drugi. Ne samo iskalci zanimivosti, so-meljeji, gostilničarji, vinski radovedneži in navdušenci vseh barv in perja, kot bi rekel Matija Vrtovec, ampak tudi vinogradniki iz bližnjih, pa tudi bolj oddaljenih krajev. Mislim na rebulo, jasno, na tisto, ki si jo Brici tako zavzeto lastijo, da jih kar zaboli pri srcu, ko slišijo napovedi, da jo bodo zdaj na veliko sadili v Benečiji, v ravnini, kamor ta trta pod nobenim pogojem ne sodi. Prepričani so, da se ji bo s tem zgodila velika krivica in te poskuse »izvoza« cepljenk bi najraje preprečili, kar pa ne bi bilo v skladu z nobenim vinskim zakonom ali pravilnikom. Sicer pa - koliko »naša« je sploh ta rebula? ugotavljanje resnice Iskanje porekla neke vinske trte je zelo zapletena zadeva. Vse kaže, da sort-nost v preteklosti ni imela tako močne vloge, kot jo ima danes. Enos Costan-tini je s prebiranjem srednjeveških urbarjev prišel do zaključka, da je bila rebula generično ime za mešano vino, pridelano na gričevnatem svetu, medtem ko se je za vino z ravnice (vsaj) na vi-denskem tržišču uporabljalo ime teran. Zanimivo je tudi, da so morali gostilničarji vsakih šest mesecev svečano za-priseči, da ne bodo mešali rebule, ki je dosegala višjo ceno, s teranom. Številni raziskovalci so ugibali, da ime rebula - ribolla izhaja iz spoznanja, da je to vino rado na pomlad ponovno zavrelo, vendar danes večina jezikoslovcev zavrača to razlago in izpeljuje ime vina iz furlanske besede riba, grič. Dokument iz Trevisa iz leta 1207 omenja vinum na-vigatum vel ribolium, kar pomeni, da so ga tja pripeljali po morju. Leta 1234 nas zapis o »Raybolum de Istria, de Colli-bus« že natančneje usmeri k njeni domovini. S tem poreklom se je posredno strinjal tudi »oče« briške rebule Zvo-nimir Simčič, ki je v knjigi Vino napisal, da je rebula stara sorta, razširjena izključno na gričevnatem pasu, ki gre od italijanskega Tricesima do koprskega področja in Istre. Rebulo so že v srednjem veku cenili tako v bližnjih mestih kot v oddaljenih krajih: zapisi iz Trsta dokazujejo, da ga je na veliko naročala celo to-skanska gospoda, veliko vprašanje pa je, kako so vino pripravili za dolgo pot. Kot vemo, so zlasti plemenitaši pili predvsem sladka vina, in Tanja Gomiršek v knjigi Rebula nekoč in danes piše prav o postopku za pripravo sladke rebule. Prevladujoče generično poimenovanje vina z gričev kot rebule potrjuje tudi zapis Matije Vrtovca v Vino-reji za Slovence, napisani leta 1844. Kat pravi ta avtor, ki velja za (pra)očeta slovenske ampeleografije, v Berdih ves svoj pridelek Rebolo imenujejo, toda je nimajo več trte taciga imena. Sledeč zapisom istega opazovalca vinskega sveta, so tedaj v Brdih prevladovale garga-nja, malvazija in glera, o kateri še lahko preberemo, da botruje Prosekarju, Brežanki in Reboli. Če to drži, ne čudi, da je Cesarsko-kraljevo kmetijsko družbo za Gorico in Gradišče na kmetijski razstavi v Londonu leta 1862 kot edini vinar zastopal Antonio Fabris iz Števerjana, ki je tja poslal po 6 steklenic rebule letnikov 1851, 1855 in 1860. Zanimivo je predvsem to, da se je odločil za pošiljanje tudi starejših vzorcev, saj je za briška vina takrat veljalo, da so dobra predvsem zelo mlada. Seveda ne smemo pozabiti, da so bili številni Brici koloni, ki so pogodbe z lastniki posestev in njim pripadajočih hiš obnavljali enajstega novembra, zato so poskusili vino prodati takoj, še pred Martinom! Goriški Kmetovalec, list slovenskim gospodarjem v poduk, je leta 1875 objavil seznam sadik vinskih trt, ki bodo na prodaj tisto zimo in naslednjo pomlad. Tam najdemo poleg drugih Črno ribolo, ob kateri je zapisano, da gre za izvirno francosko sorto Pino, ki da- je prav temno, milo, jako okusno vino, rodi redno in dozori zgodaj. Med belimi sortami pa naletimo tudi na Ribolo belo, ki je ena najfinejših med vsemi v južnih slovenskih krajih. Trta doseže visoko starost in rodi, dokler živi. No, primer uporabe poimenovanja črna rebula za (očitno) modri pinot potrjuje tezo mnogih avtorjev, da so bili ljudje zelo površni pri poimenovanjih sort oziroma da so tujim sortam dali domač pridih. V zahodnih Brdih so z istim imenom označevali pokalco, schioppettino. Prej in potem Veliko spremembo v svetu vinogradništva in vinarstva je predstavljal »uvoz« trtnih bolezni in škodljivcev iz ZDA, ki so v drugi polovici devetnajstega stoletja začeli uničevati naše vinograde. Oidij in peronospora, nato pa še trtna uš, so predstavljali tisti prelom v vinogradništvu, po katerem nič več ni bilo tako kot prej. Trte so se spustile nižje k tlom, da so jih lahko škropili in žveplali, na spoznanje, da so cepljenke žlahtne evropske trte na ameriško podlago edina rešitev za preživetje vinogradništva ob trtni uši, pa je bilo potrebno še malo počakati. Vinski trgovci so se zapodili po svetu in iskali kotičke, kjer trte še niso skrivnostno usihale, in prav za Brda velja, da jih je uš napadla med zadnjimi, zato so posestniki hiteli z zasaditvijo vinogradov, upajoč na hiter zaslužek. Mogoče so v tem času že začeli opuščati manj vredne sorte in uveljavila se je tista, ki je dajala najslajše grozdje in najboljše vino. Da je bila za tako spoznana prav rebu- la - tokrat že kot sorta, je izpostavil tudi 4. avstro-ogrski enološki kongres v Gorici leta 1891, ko je bila rebula označena kot edina od starih sort belega grozdja, ki lahko da vina najvišje kvalitete, medtem ko so malvaziji priznali (zgolj) potencial za dobra namizna vina, obe sorti pa sta se jim zdeli vredni za uporabo pri obnovi vinogradov s ce-pljenkami. Istočasno so prepovedali nadaljnjo uporabo raznih šmarnic in izabel, z določitvijo priporočenih in dovoljenih sort za posamezni vinorodni okoliš pa so že postavili zametek tega, čemur danes rečemo vinski pravilnik. Nove sorte so bile vse manj rodne, zato so kmetje sami razmnožili kak pa-gadebiti, če pa so ga hoteli inšpektorji izruti, so se izgovarjali, da gre zgolj za nekoliko drugačno rebulo... Brika ali briška nevesta? Do nedavnega so bili osnovni vir ugotavljanja porekla kake sorte zapisi, ki so tako ali drugače povzemali to, kar so vedeli krajani, večji svetovljani pa so primerjali krajevna imena z imeni trt v bolj odročnih krajih. Vinarji iz manj uveljavljenih vinogradniških okolij so kot puščava dež vpijali razlage o rimskem ali celo grškem poreklu njihovega vina. Tako se je zgodilo tudi z rebulo, ki so ji udeleženci omenjenega eno-loškega kongresa pripisali grške korenine, čeprav so drugi zagovarjali tezo, da so Benečani na svojih poteh zanesli rebulo iz naših krajev na egejsko otočje. Slovenska ampeleografija doslej rebuli ni priznavala briškega porekla in je ne uvršča med avtohtone sorte: njeno poreklo je, kdo ve zakaj, locirala med Verono in Vicenzo. Najnovejše raziskave, narejene s pomočjo genetskih primerjav, niso dokončno ovrgle antičnega mita, le nadgradile so ga s še bolj presenetljivim izvidom testov materinstva in očetovstva: (rumena) rebula je izkazala 50 % enakost s Heunisch weiss (sorto, poznano tudi kot Gouais blanc, ki je botrovala tudi sodobnemu chardonnayu), ostalih 50 % pa moramo pripisati tramincu. In vendar: Serena Imazio je kot poročevalka rezultatov molekularnih bioloških raziskav, opravljenih na Oddelku za rastlinsko proizvodnjo milanske Univerze, prepričana, da lahko (rumeno) rebulo štejemo za sorto, domorodno z območja briško-italijanskih Brd. Njen zapis v obsežni monografiji o Oslavju in rebuli končuje z mislijo, da bodo lahko šele dodatni pregledi za identifikacijo vinskih sort, prisotnih v Srednjevzhod-ni Evropi, dokončno potrdili to domnevo. Kakorkoli že: če tudi bi rebula ne bila povsem domorodna Brika, je vsekakor briška nevesta, ki se je na gričih med Sočo in Idrijo tako udomačila, da jo imajo tamkajšnji vinogradniki za svojo. Pogosto na jezo Vipavcev, ki zaman mahajo s seznamom trt na Vipavskem ob koncu devetnajstega stoletja, na katerem je rebula na prvem mestu. Težava s primerjanjem podatkov iz tistega časa je v tem, da je območje vzhodno od Hublja spadalo pod deželo Kranjsko, zahodno pa v pokneženo grofijo Gorica-Gradišče. V tolažbo obema stranema naj ostane zapisano, da so imeli med vsemi cesarsko-kraljevimi podaniki naj- -/ večji katastrski dobiček vinogradniki iz okolice Trsta, saj so bili mornarji tako najboljši potrošniki in dobri plačniki! Od penine do sušine Vrnimo se k Zvonimirju Simčiču, ki je kot direktor briške zadružne kleti ves čas spodbujal sajenje rebule. Prav zato je danes te sorte največ prav v Goriških brdih. Po drugi svetovni vojni, ko so se vinogradniki iz Collia še borili za pravico do sortne polnitve rebule, je rebula iz Goriških brd ohranjala zavest o tem »domačem« vinu, ki ga je trg spoznaval tudi kot briško, zlato in kasneje še penečo rebulo. Toda, roko na srce, preteči je moralo še mnogo vode, da je rebula začela postajati zgodba o uspehu. Oslavska naveza pridelovalcev rebule je pri tem odigrala ključno vlogo, saj so tamkajšnji vinarji prvi začeli z zagnanim delom v vinogradu in kleti raziskovati kletarsko vrednost rebule. Pri tem jim je verjetno šlo na roko, da je začel plahneti veter, ki je napenjal jadra belih burgundskih sort, in da so se potrošniki začeli ozirati tudi po posebnostih, ki so jih prej zanemarjali na račun pinotov in chardonnaya. Prav tako se je okus usmerjal k manj aroma-tičnim in bolj suhim vinom, in prav tu je lahko rebula pokazala ves svoj potencial. Seveda, razvila ga je lahko zgolj tam, kjer ji je vinogradnik odka-zal najbolj prisojno lego, kjer ji je pomagal smotrno omejiti rast, kjer je pozabil na misel, da mora napolniti sod in kjer je začel modrovati, kako naj pridela dobro vino. Ob rebuli je naš kmet končno prišel do spoznanja, da se kvaliteta rodi v vinogradu, v kleti pa mora zgolj poskrbeti, da jo obdrži. Grozdje rebule, ki ga odlikuje debela kožica, je bilo kot nalašč za uveljavljanje novih tehnik, zlasti podaljšanih maceracij. Mnogi so pripravljeni trditi, da je prav rebula vodila najbolj smele vinarje, da so se podali na pot oranžnih vin. Piko na »i« je vsem tem poskusom dalo slamno vino, torej vino iz posušenega grozdja, ki ima, čeprav pridelano v skoraj lekarniških količinah, že izjemen sloves: Leonarda, kakor je vinar Marjan Simčič poimenoval svojega sladkega posebneža, je Steven Spurrier iz revije Decanter pred tedni uvrstil med pet najboljših vin na svetu! Rebula iz ravnin - polomija ali izziv Rebula (Ribolla giala) je kot vinska sorta vpisana na seznam trt, registriran pri OIV (Organisation Internationale de la Vigne et du Vin), zato ni nikogaršnja, oziroma je od vseh. Tako, kot si lahko naš vinogradnik izbere katerokoli sorto s tega seznama, tako si lahko tudi drugi izbirajo sorte, ki jih mi imamo za svoje. Pravilnik o priporočenih in dovoljenih sortah, ki naj bi veljal za vsak vinorodni okoliš, je običajno možno obiti s »poskusnim« nasadom. Toda to konec koncev niti ni važno. Zelja drugih, da bodo sadili rebulo, bi najverjetneje morala navdati naše vinarje s ponosom, saj s tem rebula pridobiva na slovesu dobre sorte. Kaj pa, če bo ta sorta dala v ravnini, na neprimerni legi in v nenaklonjenih vremenskih pogojih tako slaba vina, da bodo metala slabo luč na rebulo z gričevnatih Brd? Hja, celo v Kaliforniji so že delali poskuse z rebulo, pa so hitro nehali. Če pa bodo tisti iz okolice Pramaggiore dokazali, da lahko na naplavinah, nasičenimi z umetnimi gnojili, v meglenih jutrih in s strojno obdelavo neskončnih vinogradniških površin, naredijo dobro rebulo, potem smo mi tisti, ki smo nekaj narobe zastavili. Osebno mislim, da smo narobe zastavili predvsem strah do takšnega proizvoda, ki si ne zasluži imena pridelek. In vse skupaj nam mora biti izziv, da privabimo v naše kraje še več gostov. Kdor bo videl terase, kdor bo dal roko na opoko in si utrgal zrelo jagodo, obsijano s še vedno toplim jesenskim soncem, ta bo za vedno vedel, kje je rebula doma! / MANJŠINE Nedelja, 7. februarja 2016 13 POMEMBEN USPEH DOMORODNIH ORGANIZACIJ Mehiško vrhovno sodišče razveljavilo zakon, ki je omejeval rabo manjšinskih jezikov v medijih Mehiško vrhovno sodišče, najvišji sodni organ v državi, je 20. januarja sprejel pomembno odločitev v korist pravic domorodnih ljudstev in skupnosti v državi. S to odločitvijo je tem skupnostim priznalo pravico do jezikovne raznolikosti v sredstvih obveščanja, ker je razglasilo neustavnost dela 230. člena zveznega zakona za telekomunikacije in radiotelevizijo. Ta člen določa, da morajo vsi televizijski kanali, ki imajo dovoljenje za oddajanje, uporabljati nacionalni jezik, to je španščino, jezike domorodnih ljudstev pa je dopuščal samo za kanale, ki imajo posebno dovoljenje za rabo teh jezikov iz družbenih namenov. Vrhovno sodišče je soglasno razveljavilo to določilo in v razsodbi zapisalo, da ta zakon ne priznava izredne raznolikosti jezikov v državi in obe- nem omejuje rabo domorodnih jezikov pri televizijskih hišah, ki so namenjene domorodnim in lokalnim skupnostim ter s tem »omejuje svobodo izražanja domorodnih skupnosti. V razsodbi je sodišče zapisalo, da priznava pravico domorodnih ljudstev do pristopa k licencam za komercialno televizijsko oddajanje in da lahko oddajajo ob vrednotenju svoje nezamenljive kulturne identitete, ne da bi država kakorkoli omejevala rabo njihovih jezikov. S to razsodbo se je končal dolgotrajni pravni boj, ki ga je vodil znani domorodni pisatelj, pesnik in novinar Mardonio Carballo, ki se je uprl zakonu iz leta 2014. V decembru lanskega leta je v kolumni, ki jo je objavil v časniku La Jornada, Carballo tako obrazložil nekatere razloge za svoj boj proti temu členu omenjenega zakona: »Pisec teh besed, odločen zagovornik rabe domorodnih jezikov na televizijskih kanalih, se je uprl in zato vložil tožbo za razveljavitev tega člena z namenom, da se zaščitijo individualne pravice. To je storil kot pisatelj, pesnik, novinar in govorec jezika nahuatl z namenom, da vsakomur zagotovi, da se lahko izraža v svojem jeziku tudi s pomočjo kateregakoli sredstva obveščanja. Gre pa tudi za zagotovitev kolektivnih pravic domorodnih ljudstev in skupnosti, da se izražajo v svojem jeziku na vseh mehiških televizijskih kanalih in ne samo na tisti, ki imajo za to posebno dovoljenje za socialne namene. [...] Država, ki zelo počasi omogoča svoji večkulturnosti in svojemu pluralizmu prisotnost v javnosti, se mora odpreti, ne pa se zapirati. Spodbujati mora večjo vidnost tistih številnih obrazov, ki so danes manj prikriti in jih je tudi čedalje težje prikrivati.« V isti kolumni je Carballo napovedal opozoril na nedavno ustanovitev organizacije, ki nosi ime Umetniki proti jezikovni diskriminaciji. »Za ta pluralizem se moramo skupaj boriti. Potrebujemo vse vas, potrebujemo vse nas. Mehika potrebuje nas, naša do-morodna ljudstva in njihove jezike, vsi moramo imeti dostop do sredstev obveščanja. To je neodtujljiva pravica. Vsi so vabljeni. Umetniki proti jezikovni diskriminaciji ni samo geslo, naslov tega zapisa, je kolektiv, ki želi nekaj dodati Pozorni bodite nanj,« je še zapisal Carballo. Z razsodbo, ki jo je sprejelo vrhovno sodišče, je delo gibanja proti jezikovni diskriminaciji obrodilo pomembne sadove. Nobenega dvoma namreč ni, da predstavlja odločitev vrhovnega sodišča prelomnico za človekove pravice domorodnih ljudstev in skupnosti v Mehiki, in izrecno za njihovo svobodo izražanja, svobodo sodelovanja v kulturnem življenju in konec diskriminacije na teh področjih. Pod naslovom: Mardonio Carballo, voditelj gibanja za domorodne jezike v Mehiki; spodaj vinjeta, ki je spremljala kampanjo proti omejevanju domorodnih jezikov v Mehiki. Spodaj: V Valenciji je sicer nekaj dvojezičnih napisov, jezika v javni upravi in pravosodju pa ni. Gruzija slabo ščiti narodne manjšine Svetovalni odbor Sveta Evrope, ki preverja izvajanje Okvirne konvenzije za zaščito narodnih manjšin je objavil tudi poročilo o stanju manjšin v Gruziji. V poročilu je ugotovil, da je v zadnjih petih letih Gruzija dosegla pomemben napredek na področju zaščite narodnih manjšin, vendar so kljub temu manjšine v tej državi še vedno zelo margina-lizirane. Še vedno obstajajo številne jezikovne pregrade in kakovost poučevanja manjšinskih jezikov v javnih šolah je zelo nizka. Poleg tega je odbor zaznal tudi veliko primerov sovražnega govora in tudi napetost v medverskih odnosih. Odbor sicer ugotavlja, da v približno 300 šolah poteka pouk v jezikih manjšin, to je armenščini, azerbajd-žanščini in ruščini, vendar je treba šele zagotoviti ustrezen standard učbenikov in drugih učnih pripomočkov, predvsem v zvezi z dvojezičnim poukom. Strokovnjaki Sveta Evrope tudi opozarjajo, da ima uvajanje pravoslavnega verouka v šolah, ki ga pogosto spremlja nestrpno zadržanje učiteljev in šolskih oblasti nasploh, za posledico poniževanje učencev, ki pripadajo narodnim manjšinam drugačne veroizpovedi. Gruzija je podpisala in ratificirala Okvirno konvencijo za zaščito narodnih manjšin pred desetimi leti, točneje decembra 2005, ta mednarodna pogodba pa je za to državo začela veljati v aprilu leta 2006. Približno 84 odstotkov prebivalcev Gruzije, ki šteje nekaj več kot 4 milijone in pol prebivalcev, je Gruzijcev, preostalih 16 odstotkov so pripadniki manjšin; poleg že omenjenih Armencev, Azerbajdžanov in Rusov živijo v Gruziji še Abhazi, Oseti, Črnomorski Grki in Judi. Poročilo Sveta Evrope o manjšinskih jezikih v Španiji izpostavilo tudi pomanjkljivo stanje v Valenciji Accio Cultural del Pais Valencia (ACPV) je že dolga leta organizacija, ki v Valenciji dosledno opozarja na jezikovno diskriminacijo in se bori za pravice ljudi, ki želijo svoje življenje voditi v valencijanskem jeziku, kot v Valenci-ji imenujejo krajevno inačico katalon-ščine. Stanje, v katerem živijo prebivalci Valencije je primerljivo s stanjem številnih drugih narodov in zato je ACPV včlanjena v manjšinsko organizacijo ELEN, Evropsko zvezo za jezikovno enakopravnost, v kateri je zastopanih 40 manjšinskih jezikovnih skupnosti iz 19 evropskih držav. Ferra Suay, ki je v izvršilnem odboru organizacija ACPV zadolžen za jezikovno politiko in je tudi podpredsednik zveze ELEN, je ob periodičnem pregledu uveljavljanja človekovih pravic v državah članicah Organizaciji Združenih narodov predal poročilo o jezikovni nadvladi, ki jo sistematično vodi španska država v Valenciji. V tem poročilu so navedeni primeri grobe diskriminacije ljudi, ki govorijo jezike različne od španščine, še poseben na področjih pravosodja, zdravstva in odnosov s policijo, ki potrjujejo, da gre za posplošeno in sistematično prakso. Ob tisti priložnosti španska veleposlanica pri Združenih na- rodih sploh ni odgovorila na nobeno izmed obtožb in v svojem posegu v skupščini teh vprašanj sploh ni omenila, kar pri organizaciji ACPV ocenjujejo kot zelo žalostno. Res pa je, da je bila Španija v drugem mednarodnem okolju deležna zelo ostrih kritik zaradi svojega odnosa do jezikov manjšin. Svet Evrope je namreč, potem ko se je seznanil s stališči oblasti ter predstavnikov številnih organizacij manjšin, zelo ostro obsodil dejstvo, da španska država zelo skromno izvaja ukrepe in priporočila, ki izhajajo iz Evropske listine za manjšinske in regionalne jezike, ki jo je Španija podpisala in ratificirala. Te kritike se nanašajo predvsem na velike pomanjkljivosti pri nekaterih bistvenih storitvah, med katerimi so sodstvo, izobraževanje in zdravstvo. Poročilo je glavne kritike oziroma zahteve strnilo v šest točk: 1. Sodne oblasti morajo v kazenskih, civilnih in upravnih zadevah vsem avtonomnim skupnostim zagotoviti možnost, da se na zahtevo ene od strank, postopek vodi tudi v jeziku, ki je v tej skupnosti drugi uradni jezik. 2. Pravosodno osebje v avtonomnih skupnostih, v katerih se izvaja Ev- ropska listina, mora biti sposobno svoje delo opravljati tudi v jezikih teh skupnosti. 3. Jeziki skupnosti morajo biti primerno zastopani v državni upravi na ozemlju teh skupnosti. 4. Raba teh jezikov mora biti zajamčena v javnih storitvah, predvsem v zdravstvu. 5. Model trijezičnega izobraževanja ne sme negativno vplivati na zaščito in promocijo jezikov avtonomnih skupnosti. 6. Regionalnim ali manjšinskim jezikom, ki so prisotni v avtonomnih skupnostih in še ne uživajo statusa uradnosti, je treba ta status zagotoviti, če jezike govori zadostno število ljudi. Svetovalni odbor Sveta Evrope tudi poziva španske oblasti, naj sprejmejo potrebne ukrepe za olajšanje odprtja javnega televizijskega kanala in javne radijske postaje v valencijanskem jeziku. To poročilo potrjuje, da ima Španija sovražen odnos do vseh jezikov, različnim od španščine in se poslužuje državnih mehanizmov za preprečevanje normalne rabe teh jezikov, kar že dolgo trdi organizacija ACPV in tudi druge organizacije, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. 1 4 Nedelja, 7. februarja 2016 KRAŠKI PUST / Vozovi: 1. mesto medvejsko -štivanski super heroji opčine - Sončno vreme je privabilo lepo število gled Medvejski he Najboljšo kav Pustni voz iz Medjevasi in Štivana ter pu- jev openskega društva Polet in SKD Drago Bc Vozovi: 2. mesto praprovska hrana bodočnosti stna skupina iz Padrič in Gropade sta že drugo leto zapored najbolj prepričala žirijo Kraškega pusta. Uspeh so poželi tudi organizatorji, ki so na openske ulice privabili na tisoče gledalcev. Čeprav so se prve z openskega Pikelca spustile snežinke zadruge Anffas, so prave, kaj sploh dežne kaplje, letošnjemu sprevodu prizanesle. Po snežinkah so gledalci skočili v pustno preteklost z gozdno policijo iz Merč, ko je prave vozove še vlekla bivolska vprega. Prava protagonista iz Merč sta namreč bila ravno orjaška bivola Riko in Peko, ki skupno tehtata 2,5 ton. V ospredju so bile tudi druge živali, med temi so šempolajske uprizorile čarovnijo ljubezni, kriške opice pa so postavile pod vprašaj Darwinovo teorijo evolucije. Manj jih je bilo vklenjenih v cirkusa kotalkaric in kotalkar- Vrstni red vozov 1. Medjevas - Štivan Samo šuperheroji n's l'hko rjšeju 87 2. Praprot Hrana bodočnosti 83 3. Prosek - Kontovel Smo prou m.Jnions 81 4. Kd Sabotin - Štmaver Siesta 76 5. Kolonja Leprechaum 70 6. Šempolaj Čarovnija ljubezni lahko spremeni svet 66 7. Valmaura Bale, bole in bolicine 64 8. Sovodnje Ob Soči Zelena Irska 60 9. Merče Gozdna policija 34 jan iz Gabrovca. Obe skupini sta stavili na žon glerje in klovne. V ospredju na Opčinah je bila tudi zele na Irska, ali bolje rečeno »irske« Sovodnje, 1 so na voz postavile škrata »Leprechauma«. Za misel keltske dežele je navdušila tudi voz iz Kc lonje in tamkajšnje pustarje, ki so sanjali zla te goldinarje. Tudi aktualno dogajanje je dobesedn pridrvelo na Dunajsko ulico. Medtem ko se j medvejsko-štivanski kraljevi par - kralj Hei man Rimonika in kraljica Edvina Mandolina na Opčine pripeljal na kočiji - so se pustarji i Medje vasi in Štivana oglasili na startu spre voda z vozom in zloglasnim rumenim audijem Za audijem je na povorki nastopila še cela tru ma ameriških mažoretk v pomoč super hero jev, ki nas bodo odrešili vsega zla. Med najbo izvirnimi kostumi izven konkurence pustnih skupin si pohvalo zaslužijo pustni ustvarjalc s Proseka in Kontovela. Njihovi Minionsi, ju naki računalniško oblikovanega filma, so iz stopali po dodelanosti mask, manj po gibljiv elementih na vozu. Delovna sila malih rume nih junakov pač ni bila najbolj kakovostna. Veliko iznajdljivost so dokazali tud openski pustarji. S preprosto in dokaj social no temo selfijev so prijetno presenetili. Pra tako so se daleč pred ostalimi skupinami uve ljavili pustarji padriško-gropajske pustne sku pine Luna puhna s temo o kavi. Sladkorčk skodelice in celo prava kava so prebudili mar sikaterega zehajočega gledalca, a kaj ko ji je sle dila štmavrska mehiška siesta. Ze na prvi pogled je bilo pričakovati pri sotnost vozov s Praprota in Medejavasi - Šti vana na zmagovalnem odru. Oba sta blestel zaradi dodelanosti in tehnike. Štmavrski vo je z Renzijem v različici miške speedy gonza les obstal na 4. mestu, medtem so se prizna ni kuharji z eksotičnim in futurističnim jedil nikom žuželk moral zadovoliti z drugim me stom. C OLJ A popravila karoserije avtomobil avtodom regeneracija žarometov OBRTNA CONA ZGONIK - Proseška postaja 29/E - 34010 Zgonik (TS) Tel. 040.2529399 - Fax 040.2529428 car.colja@yahoo.it v v v SLASCICARNA St/vauAe/, kmp/ tivpmctjj; DUNAJSKA CESTA 3 • OPČINE • TEL. 040 213645 PRAZNJENJE GREZNIC PREGLEDI S TU NAMERO ZIDARSKA DELA Obrtna cona Zgonik« Proseška Postaja 29/C Tel. 040 2528113« Fax 040 2528124 info@danev.it • www.danev.it videoposnt www.primorski.eu več fotografiji www.primorski.eu BarMakadam MAKADAM SNC DIHUSU TAMARA & C. PROSEK - PROSECCO 1 Tel: 040 251043 CD / KRAŠKI PUST Nedelja, 7. februarja 2016 1 5 lalcev na 49. Kraškega pusta • • V tV« I ■ roji močnejši od zla ro toči Luna Puhna Skupine: 3. mesto kriške opice Živahno je bilo tudi na tribuni »«vipov-cev«, kjer je bila omembe vredna rockovska pričeska deželnega svetnika Igorja Gabrovca. Dogajanje sta pred pizzerio Rino tudi letos povezovala zaobljubljena Evgen Ban in Marko Sancin. Slednji oblečen v nevestini noši, Ban pa v moški sta se zavzemala za prvo istospol-no poroko na Kraški ohceti. Ni znano, ali sta prepričala prisotnega predsednika zadruge Naš Kras Edija Krausa. Dvojica je v Prosvetnem domu postala še bolj hudomušna trojica, saj se ji je pridružil zimzeleni in energični Reko Peko - Omar Marucelli, ki je še dodatno poživel vse pustarje. Ob zvokih narodno zabavne glasbe skupine Akordi iz Postojne in brkinske godbe 2000 se je 49. izvedba Kraškega pusta na borjaču Prosvetnega doma zaključila pozno zvečer, prireditelji pa so že začeli snovati jubilejno 50. izvedbo. Andrej Marušič Vrstni - wred skupin 1. Padriče - Gropada Luna puhna 2. Opčine 3. Pustna klapa Križ 4. Opajski pust 5. Boljunec 6. Skd Drago Bojan Gabrovec 7. Polet 8. Vikingi 9. Coop. Soc. Anfass Smo use coffeee 90 Je zmjri cejt za en selfie 76 Darwin je flu kej, ztu ne gremo vec naprej! 74 Opajski guardjani smo pustu udani 65 Po nevihti sonce vzhaja, slabo gre in dobro prihaja 64 Cirkus kras 57 Čarovnija ljubezni Polet cirkus 56 Vikingi okoli po krasu 52 Krasni pust 42 PROSEK - Ul. S. Nazario 46 - TRST - Tel. 040 2528145 'tek na £= <3 <3 Q o o*10* «S AÛÏÏORA VlAGGI t > 0 fA C* www.auroraviaggi.com TRST - ul. Milano, 20 Tel. 040 631300 - 040 630261 Skupine: 2. mesto openskih »selfičev« ZGONIK 3/A Tel. 040.229123 www. gustintrattoria.com/info@gustintrattoria.com nI* o GOSTILNA GÜSTIN Iz preprostih sestavin pričaramo okusne jedi F//7? fi??»!1 /tilas Copeo WACKER NEUSON O-M tecnoedile Trst, ul. Cosulich 9 - 34147 Tel. 040 827045 NAJEM - PRODAJA - SERVIS s.a.s. www.tecnoedile.net • into@tecnoedile.net 1 6 Nedelja, 7. februarja 2016 APrimorski r dnevnik O w NI VSE V BENCINU Danjel Radetič danjel.radetic@primorski.eu Čezmejne dinamike Gorica po vsej verjetnosti ne bo dobila urbane proste cone. Podtajnik na finančnem ministrstvu Pier Paolo Barettaje med petkovim posvetom zveze ACLI pojasnil, da sam ne nasprotuje novim urbanim prostim conam, vendar morajo stati za njihovim ustanavljanjem tehtni razlogi. V zadnjih letih so jih dobili kraji, ki so doživeli potrese, poplave in druge naravne katastrofe; Gorica se jim zato nedvomno ne bo mogla pridružiti. Vladni podtajnik je goriškim krajevnim upraviteljem in gospodarstvenikom svetoval, naj raje razmislijo kako črpati sredstva iz sklada za periferna območja. V njem je na razpolago 500 milijonov evrov, vendar se je do finančne pomoči mogoče dokopati le z razvojnimi projekti; ravno njih smopogrešali med petkovim posvetom. Predstavniki goriških stanovskih organizacij so opozarjali na (ne)lojalno konkurenco iz Slovenije, na (pre)nizke cene pogonskih goriv, tobačnih izdelkov, kruha in drugih prehrambenih izdelkov čez nekdanjo državno mejo, vendar niso niti besedice izustili o prednostih, kijih ima goriški prostor zaradi svoje obmejne lege. Kot prvo je zanimiv iz turističnega vidika, saj lahko klasično ponudbo obogatišz neštetimi obmejnimi zgodbami, ki so v današnjih časih turistom še toliko bolj všeč. Čepravje v Gorici manj uvozno-izvoznih podjetij kot nekoč, seje marsikatero med njimi ohranilo - ostalo je tudi znanje, ki izhaja iz dolgoletnih stikov s Slovenijo in drugimi državami na Balkanu ter bi ga bilo vredno bolje izkoristiti. Med petkovim posvetom so predstavniki stanovskih organizacij opozarjali na veliko razliko v višini plač med zaposlenimi v Italiji in Sloveniji, vendar niso povedali, da marsikatero goriško podjetje to izkorišča v svojo korist. Številni podjetniki zaposlujejo slovenske državljane in tudi delavce iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik s plačami, ki so marsikdaj nižje od tistih, ki bi jih za isto službo zahtevali italijanski državljani. O tem bi bilo vredno razpravljati; kot tudi o številnih čezmejnih delavcih, ki delajo na črno. Njihovo točno število ni znano, na Goriškem jih je bilo pred leti kakih dva tisoč. Čezmejne dinamike očitno niso vezane le na poceni bencin... Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Nameščanje dvojezičnih kažipotov Za Štandrežem na vrsti Podgora in zlasti Pevma S. FLDRIANO 4.5 ^ OSLAVIA 2.5 UDINE 38 PTEDIHONTE \ monte Calvario s Muí D délie í klrgmve folunodel IcmiJo Enojezični kažipoti pri pevmskem mostu Pred enim letom je prišlo do pozitivnih premikov v Štandrežu in na novi avtocesti A34 Gorica-Vileš, zdaj so na vrsti Pod-gora, Pevma, Štmaver in Oslavje. Goriška občina je lani ob štandreškem krožišču namestila nekaj dvojezičnih kažipotov, zatem je za udejanjanje določil o vidni dvojezi-čnosti poskrbelo še podjetje Autovie venete; njegovi uslužbenci so lanskega aprila opremili z dvojezičnimi tablami avtocestni odsek na območju sovodenjske občine in pri štandreškem krožišču. »Po lanskem pozitivnem razpletu s podjetjem Autovie venete pričakujemo, da se zadeva reši še za območje nekdanjih rajonskih svetov za Podgoro in Pevmo-Štma-ver-Oslavje. Kljub dekretu predsednika dežele Furlanije Julijske krajine, ki je v goriški občini vključil v območje izvajanja določil vidne dvojezičnosti nekdanje rajone za Štandrež, Podgoro in Pevmo-Štmaver-Oslavje, še vedno čakamo na več dvojezičnih smerokazov - zlasti na območju Pev-me,« pravi deželni tajnik SKGZ Livio Se-molič. V Štandrežu in predvsem ob krožiš-ču ob robu vasi je goriška občina poskrbela za namestitev dvojezičnih kažipotov; v Podgori, kjer v bistvu ni križišč z drugimi cestami, ni posebnih potreb, medtem ko je treba kar nekaj dvojezičnih kažipotov namestiti v Pevmi. Takoj po pevmskem mostu so na kažipotih za Števerjan, Oslavje, Videm in Podgoro (na fotografiji AV) imena krajev zapisana samo v italijanskem jeziku. Podobno velja za križišče s cesto, ki vodi proti Štmavru. »V prejšnjih dneh sem se glede te zadeve postavil v stik z goriškim županom, ki je zagotovil, da bo še ta mesec poskrbel za namestitev dvojezičnih smerokazov na omenjenem območju,« pravi Se-molič, ki ima že v mislih tudi naslednji korak na poti udejanja vidne dvojezičnosti v goriški občini. Lotiti se je treba imen ulic; še zlasti je to potrebno ravno v Pevmi, Štma-vru in na Oslavju, kjer si cel kup okrajev zasluži slovensko ime; Dosso del bosniaco - v slovenščini Gasa - je le eden izmed njih. (dr) GORICA - Table z večjezičnim poimenovanjem krajev Rjave in tudi slovenske Strokovna komisija je sestavila predlog s petdesetimi imeni - Potrditi ga mora konzulta in odobriti občinska uprava V decembru smo napovedali premik na področju slovenskega in furlanskega poimenovanja raznih predelov goriške občine, vključno z mestom. Ne gre za označevanje ali prevajanje s slovenskimi imeni posameznih ulic in trgov, temveč za priklic nekaj stoletij starih oznak, ki izvirajo iz ljudskega izročila. Sčasoma so prebivalci vrsto imen opustili, ker so jih nadomestila druga, ko so se na primer oblikovale ulice z vrsto novih stavb. Do korenitih sprememb je prišlo v letih po prvi svetovni vojni, ko je nova oblast načrtno preobrazila zunanji videz ne le mesta, temveč tudi primestnega ozemlja in podeželja. Izginile so tudi vse nemške in furlanske oznake. V istem prispevku smo napovedali namenski sestanek občinske konzulte za vprašanja mestne manjšinske skupnosti, ki je bil posvečen temu vprašanju. Sestanek je že potekal, v petek pa se je na goriškem županstvu sestala strokovna komisija, ki ji je konzulta naročila, naj sestavi predlog s štiridesetimi imeni. Imena bodo izpisana na tablah rjave barve, ki jih bo pristojna tehnična služba namestila -upajmo še letos - na ustrezne točke hkrati s furlanskimi in italijanskimi. Strokovna komisija, katere člane vidimo na posnetku - to so Aldo Rupel, Marija Češčut, Lovrenc Persoglia, Vili Prin-čič in Vlado Klemše, ki so se sestali v slovenskem uradu pri goriški občini, delovanje katerega vodi Kristina Ferluga -, je izbrala med kopico možnih imen petdeset takšnih, ki so najbolj značilna in enakomerno porazdeljena na celotnem občinskem ozemlju v Štandrežu, Podgori, Pevmi, Oslavju, Štmavru in samem mestu. Če bo njihovo število strogo omejeno na štirideset, bo pač potrebno seznam še malo oklestiti. Vsekakor gre za izredno novost, saj ni bilo doslej nikoli v stoletjih predvideno, kaj šele dovoljeno, uradno in javno zabeležiti slovensko imenoslovje. Izjema so bili nekateri zemljevidi in katastrske mape, ki pa niso (bili) na vpogled široki javnosti, posebno ne zunanjim obiskovalcem. Izdelani predlog bo preko slovenskega občinskega urada prejela manjšinska konzulta, ki ga bo potrdila in nato predala občinski upravi v odobritev. Z zavzetim zanimanjem bomo sledili kasnejšemu nameščanju. Kulturni center Lojze Bratuž Krožek jt^j) Anton Gregorčič I SREČANJA POD LIPAMI Koncert samospevov Lojzetu Bratužu v spomin. Sooblikovala ga bosta sopranistka Tamara Stanese in pianist Tomaž Simčič. Na programu bodo skladbe Dvoraka, Daneva, Quaggiata in Merkuja, med katerimi bosta dve praizvedbi. V četrtek, 11. februarja 2016, ob 20. uri Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica Petkovo srečanje strokovne komisije, njeno delo koordinira Kristina Ferluga GORICA Obračun izvajanja v v - zaščite Zakon št. 38 za zaščito slovenske manjšine v FJK je bil odobren 23. februarja 2001, pred petnajstimi leti. Obletnica bo priložnost za obračun izvajanja zakona, ki ga v Gorici prirejata Združenje Darko Bratina in SKGZ. Uvodne iztočnice bo ponudil David Sanzin, Miloš Budin, Sto-jan Spetič in Damijan Terpin bodo nato osvetlili pot do zakona, njegove značilnosti ter ocenili učinke in koriščenje pravic, medtem ko bo o morebitni nadgradnji in izboljšavah govorila poslanka Tamara Blažina. Soočanje bo v Trgovskem domu v ponedeljek, 15. februarja, ob 18. uri. KULTURNI CENTE k J „V r LOJZE BIIATUŽ Nedelja. 23. FEflEuMK[A 20] ft OB 16,URI ^ ■ . Kicm-i'-mií iinVnc i^jk -dm ihJ K ,W -Aj 1 HAA^J/I^1 t j- ^fij^H |?| WÜWÍUÉl FÍI-U . ,^ ■ - JJOHrW " E ml-.! ¡i ■LLnilnh=:ilu.' lîù "h. ctfri w rftru m: éwjc rírStn ^^JiwP ' ■ i SOVODENJSKI PUST SOVODNJE - Danes 19. pustni sprevod društva Karnival Pustarji čakajo na telefonski klic Startna lista 1. Godba Viktor Parma 2. Vrtec Ancelle di Gesù bambino Gorica - Ostržek (skupina) 3. KD Oton Župančič Štan-drež - Štahippyji (voz) 4. Ronke - The amazing New Orleans Karnival Parade (skupina) 5. Kolonja - Leprechaun (voz) 6. KD Briški grič Števerjan-Snežak Olaf in njegovi prijatelji iščejo zimo (skupina) 7. KD Skala Gabrje - Na kanonada (voz) Selce - Co' ierimo putei (skupina) KD Sovodnje - Zelena Irska (voz) I fenomeni della Bisiacaria - Le Toronde (skupina) 11. Pustna skupina Šempolaj -Čarovnija ljubezni lahko spremeni svet (voz) 12. Medea - Strašila v vesolju (skupina) 13. KUD Šempeter - Bio kmetija (voz) 14. Pustna klapa iz Križa - Darwin je flu kej, ztu ne gremo več naprej (skupina) 15. Prosek-Kontovel - Smo pru M...inions (voz) 16. Opatje selo - Opajski guardjani smo pustu udani (skupina) 17. Pustna klapa Praprot - Hrana bodočnosti (voz) 18. KD Sabotin Štmaver - Siesta (voz) B. lO S preteklih izvedb bumbaca Pustarji čakajo na telefonski klic: danes dopoldne bodo prireditelji Sovodenjskega pusta ocenili, ali vreme omogoča izvedbo sprevoda, nakar bodo obvestili udeležence. Kar-nivalov predsednik Luka Pisk je optimist: »Že več dni spremljamo vremenske napovedi. Deževati bi lahko začelo komaj po 18. uri, zato upamo, da nam bo uspelo izpeljati povorko.« Ko bodo danes med 9. in 10. uro sprejeli odločitev, bomo novico objavili na spletni strani www.primorski.eu in na našem Facebook profilu. Če sprevod bo (z začetkom ob 14. uri), bomo takoj po nagrajevanju na spletu objavili tudi zmagovalce, na Facebooku pa bomo naložili fotografije s sprevoda. V Sovodnjah bodo danes veljale prometne omejitve. Med 11. in 17. uro bo za promet zaprta Prvomajska ulica, med 11. in 13. uro bo prepovedano parkiranje v ulicah Grad-nikove Brigade in Kodermac, med 11. in 15. uro bo promet prepovedan tudi v Bevkovi ulici od hišne številke 10 do križišča s Prvomajsko ulico. Udeleženci, ki bodo prišli iz Gorice, bodo lahko parkirali pred marketom Di-piu in pred tovarnami industrijske cone; parkirišče bo urejeno tudi pri Marijini kapelici ob začetku vasi. Obiskovalci, ki se bodo v Sovodnje pripeljali po Štradalti, bodo lahko parkirali na travniku pri pokopališču, medtem ko bo za udeležence, ki bodo prišli iz Gabrij oz. Zagraja, urejeno parkirišče pod županstvom. V primeru slabega vremena bodo sprevod prenesli na nedeljo, 14. februarja; današnji ples s skupino Happy Day (od 17. ure dalje) pa bo v vsakem primeru. (dr) ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI Tabaj F. lli s,nx. Miloš in Rajmund STANDREZ ■ GORICA, uL A. Gregorčič 24 Tel. CUaUlISH > £jk*iMSI/21iB7- turbal j y. tjbaj.193.it 1966 • 2016 grofica goriziana ^^ ^^ tiskarna Ul. Gregorčič, 18 • Gorica • tel. 0481 22116 • fax 0481 22079 E-mail: info@graficagoriziana.com • www.graficagoriziana.com Start s prašički in Karnivalinami Karnivaline med petkovim pustnim večerom bumbaca Tridnevno sovodenjsko pustovanje se je v petek začelo s plesom pod ogrevanim šotorom. »S prvim večerom smo zadovoljni, udeležba je bila podobna tistim iz prejšnjih let. Veliko je bilo domačinov ter pustarjev iz okoliških in tudi iz bolj oddaljenih krajev,« zadovoljstvo nad letošnjim začetkom praznovanj v Sovodnjah izraža Karnivalov predsednik Luka Pisk. Že več let za varnost na pusto-vanju skrbijo varnostniki; v petek so bili posebno pozorni na to, da udeleženci zabave niso vnašali v šotor alkoholnih pijač. Za veselo vzdušje je poskrbela glasbena skupina 3 prašički, na odru so zaplesale tudi Karnivaline, ki so podobno kot v prejšnjih letih znova bile ena izmed najbolj privlačnih atrakcij. (dr) PROIZVODNJA fiii . —-, in|nstalacija MULLI KLEPARSTVA MARIO S»R,L* Uíica A. Gregorcjč 20H - 34! 70 GORICA Tel. Û4SIS2I&1S* Fax 04&ÍVÍ246S7 i níoíím Ljcc i latta ne riti .-co m * www.muccilaCtanene.ctHn Zadružna Banka Doberdob in Sovodnje www.bccdos.it Povsod prisotni, n&s potrebujeta... V Sovodnjah Prvomajska 120/a, TeL 0481.882155 18 Nedelja, 7. februarja 2016 GORIŠKA ŠTMAVER - Sedež društva Sabotin Tri leta po požaru je končno stekla obnova poslopja Po požaru, ki je januarja 2013 prizadel poslopje bivše osnovne šole v Štmavru, so te dni končno začeli z ureditvenimi deli, da bi stavbo ponovno usposobili za razne dejavnosti. Resnici na ljubo je požar, ki je nastal zaradi kratkega stika, onesposobil del stavbe, v kateri se v pritličju nahaja večja dvorana, v prvem nadstropju pa dve manjši sobi. Po zaprtju osnovne šole stavbo že veliko let uporabljajo člani prosvetnega društva Sabotin, ob priložnostih pa tudi muharsko društvo Čarnik in Združenje krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje, ki je naslednik nekdanjega rajonskega sveta. Del stavbe, ki ga požar ni zajel, društvo uporablja tudi po nezgodi, a gre le za manjšo dvorano brez pomožnih prostorov. Povedati je treba, da je goriška občina že pred mnogimi leti dala stavbo v upravo društvu Sabotin, ki jo je pridno uporabljalo za številne dejavnosti in je obenem skrbelo za manjša popravila, dodelave in nasploh za njeno stalno vzdrževanje. Dolgo obdobje negotovosti, kaj bo s stavbo in kaj se bo občina odločila, je torej mimo. Pred dnevi se je v Štmavru pojavilo furlansko gradbeno podjetje, ki je pričelo odstranjevati vse, kar je uničil požar, ki na srečo ni huje načel lesene strešne strukture, sicer bi bila škoda veliko večja. Iz požganih sob delavci odstranjujejo lesene podloge stropov, lesene pode in ožgano pohištvo. Od društvenih ljudi smo izvedeli, da bodo morali odstraniti tudi dva precej načeta stropna tramova in ju zamenjati z novima. Dela se bodo nadaljevala v naslednjih dneh; če ne bo prišlo do nepredvidenih zastojev, se društveni odborniki nadejajo, da bodo lahko čim prej vstopili v prenovljene prostore. Leta čakanja so hudo načela društveno delovanje, niso pa ga prekinila, kajti društvo je napelo vse sile in je tudi z uporabo le dela stavbe, a z dodatnimi stroški za najemanje prireditvenih šotorov, uspelo kolikor toliko ohraniti zastavljene programe. Niso se odrekli niti tradicionalnim praznikom, med katerimi je tudi praznovanje sv. Valentina. Tradicionalni praznik se bo pričel v petek, 12. februarja, ob 20.30 s tekmovanjem v briškoli. Praznovanje se bo nadaljevalo v soboto, 13. februarja, ob 20.30 s kulturnim programom. Nastopil bo domači pevski zbor Štmaver pod vodstvom Nadje Kovic. V nadaljevanju bo društvena članica Slavica Radinja v sliki in besedi predstavila Japonsko z njeno čarobno zmesjo modernosti in tradicije. V nedeljo, 14. februarja, se bo z odprtjem kioskov praznik začel ob 10. uri. Ob 14. uri bo v štmavrski cerkvi maša, po njej bo na prireditvenem prostoru na sedežu društva na Znorišču družabnost; poleg jedi na žaru bodo seveda na voljo domači štruklji, ki veljajo za »zaščitni znak« Štmavra. (vip) Bivša osnovna šola v Štmavru foto vip DOBERDOB - Pozdrav novemu letu Prikaz ustvarjalnosti Koncert oblikovali kitaristi šole Komel, Veseljaki, flavtistke Glasbene matice, moški zbor Skala in ženski zbor Jezero Konec januarja je društvo Jezero iz Doberdoba priredilo novoletni koncert, ki je nosil naslov Pozdrav novemu letu. V do-berdobski cerkvi sv. Martina so pred številno publiko nastopile razne vokalne in instrumentalne zasedbe. Uvod so zaupali orkestru kitar SCGV Emil Komel, ki je pod vodstvom Martine Gereon zaigral šti- ri skladbe. Ta neobičajna zasedba in nežni zvoki mladih kitaristov so prevzeli publiko, ki jih je nagradila s toplim aplavzom. Za njimi so ubrano zapeli štiri božične ljudske pesmi pevci otroškega zbora Veseljaki iz Doberdoba, ki se pod vodstvom Lucije Lavrenčič že vrsto desetletij izkazujejo na nastopih in tekmovanjih na do- Kitaristi med nastopom v doberdobski cerkvi bumbaca mačih tleh, v zadnjih letih pa tudi širom po Evropi. Za njimi je bila spet na vrsti instrumentalna točka, saj se je predstavil kvartet mladih flavtistk Glasbene matice iz razreda Iris Risegari. Mlade glasbenice vadijo v tej zasedbi šele od septembra, vendar so v treh skladbah dokazale že lepo fTa-ziranje in muzikalnost skupnega igranja. Zunanji gost večera je bil moški zbor Skala iz Gabrij, ki se je ravno tako predstavil z izborom štirih božičnih pesmi. Posebnost je bila priredba pesmi Ubalda Vrabca Ura je polnoči, ki jo je priredil Walter Lo Nigro tako, da je skladbi dodal še klavirsko spremljavo in prečno flavto. Nanjo je igrala Valentina Na-nut, na klavir pa Zulejka Devetak, ki zbor tudi vodi. Večer je zaokrožil nastop domačega ženskega zbora Jezero pod vodstvom Daria Bertinazzia. Dekleta so imela kar nekaj nastopov v božičnem času: pela so na božičnici v Gabrjah, v stolnici v Gorici, v Fratti pri Romansu, ne nazadnje pa še doma. Vredna omembe je predvsem pesem Počivaj, milo Detece v priredbi Patricka Quaggiata, ki so jo izvedla ob klavirski spremljavi Franca An-tonuttija. Med koncertom sta prisotne nagovorila doberdobski župan Fabio Vi-zintin in župnik Ambrož Kodelja, večer je povezovala Barbara Jelen. / PIPISTREL »Goriška« Panthera že privablja kupce Ivo Boscarol v goriški hali foto k. m. Ajdovsko podjetje Pipistrel, ki v letošnjem letu načrtuje odprtje svojih poslovnih prostorov pri Gorici, v Italiji, je lani dobro posloval. V svetu pa je odmevala predvsem pogodba za prodajo letal indijski vojski. Prav slednja je pripomogla, da je v Ajdovščino pred koncem leta prišlo veliko potencialnih kupcev, ki so si ogledovali Pipistrelova letala. Vse večje zanimanje je za električna ultra lahka letala, precej zanimanja pa je tudi za štirisedežno Panthero, ki jo bodo izdelovali v Gorici. »Odkar podjetje obstaja, smo imeli rast skupnih prihodkov in tudi čistega dobička in tudi lani je bilo tako. Dobička pa si s solastnico nikoli nisva delila, pač pa sva ga namenila za razvoj,« je povedal direktor Pipistrela Ivo Boscarol. Podjetji v Sloveniji in Italiji sta leta 2015 ustvarili okrog 15 milijonov prihodkov, čisti dobiček pa je bil za sedem do osem odstotkov višji kot leta 2014, ko je znašal 1,2 milijona evrov. Januarja so zaposlili petnajst novih delavcev v ajdovskem podjetju. Tako se je število vseh zaposlenih dvignilo na več kot sto: sedaj jih v Pipistrelu dela 110. Med njimi je precej tudi doktorjev različnih znanosti, saj brez vlaganja v razvoj ni prihodnosti na področju letalske industrije, je prepričan Boscarol. Vsaj toliko novih delavcev naj bi zaposlili tudi ob začetku poslovanja podjetja v Gorici, zanimanja pa je v Italiji veliko. Letos Pipistrel načrtuje za okoli 20 milijonov evrov prihodkov, zaradi nove proizvodnje se bodo prihodki skokovito povečali zlasti v Italiji. »Predvsem zaradi Panther, ki so dražje od ostalih letal. V Sloveniji pa se bodo prihodki povečevali zaradi indijskega posla in novih programov,« je še dejal Ivo Boscarol. (sta) GORICA - Reportaža popularne TV oddaje »Striscia« o goriški roži Pet milijonov ljudi spoznalo, kako Francesco Brumat prideluje radič na Solkanskem polju Goriška roža je bila protagonistka petkove oddaje Striscia la notizia, ki jo vodita Michelle Hunziker in Ezio Greggio. Davide Rampello je v okviru rubrike Paesi e paesaggi obiskal polja v severnem delu Gorice, kjer Francesco Brumat nadaljuje dolgoletno družinsko tradicijo pridelovanja rdečega radiča. Novinar se je najprej sprehodil po mestnem središču, o katerem se je izrazil izredno pohvalno. Mesto ob Soči je po njegovih besedah izredno zanimiv obmejni kraj, v katerem se srečujejo in prepletajo tri velike evropske kulture - slovanska, latinska in germanska. Rampello se je zatem odpravil na Solkansko polje, kjer Brumat prideluje svoj radič. »To ni povrtnina, gre za pravo umetnino,« je bil navdušen Rampel-lo, ki je opisal tudi postopek pridelave, za katerega je značilno zimsko zorenje v nekoliko ogretem in temnem prostoru. Povezava za ogled videa je na voljo na naši spletni strani. Petkovo oddajo Striscia la notizia si je ogledalo nekaj več kot pet milijonov ljudi; reportaža Davideja Rampella nedvomno predstavlja izredno reklamo za goriško rožo. (dr) Novinar pri Brumatu in pogled na Gorico DOBERDOB - Zasedanja VZPI-ANPI Novi odbor sekcije pomlajen in obogaten z žensko prisotnostjo Za predsednika potrjen Mario Lavrenčič, na tajniškem in blagajniškem mestu pa Klavdija Sulič Udeleženci januarskega kongresa doberdobske sekcije Po kongresu sekcije VZPI-ANPI Jože Srebrnič iz Doberdoba, ki je potekal 23. januarja in na katerem so člani ob zanimivi razpravi odobrili pripravljalne dokumente za 16. pokrajinski kongres - ta bo 13. februarja v dvorani Bergamas v Gradišču -, se je minulo sredo sestal novoizvoljeni odbor sekcije, ki je pomlajen in obogaten z žensko prisotnostjo. Sestavljajo ga Zora Černic, Nataša Frandolič, Vilko Frandolič, Edi Gergolet, Nordio Gergolet, Viljem Gergolet, Mario La-vrenčič, Marco Padovan in Klavdija Sulič. Člani, ki bodo zastopali sekcijo na pokrajinskem kongresu, pa so Karlo Černic, Karlo Ferletič, Jože Jarc, Viljem Gergo- let in Daniel Jarc. Kot podpredsednik pokrajinskega odbora bo delegat v Gradišču tudi Mario Lavrenčič. Ob soglasju članov novega odbora je bil za predsednika doberdobske sekcije VZPI-ANPI ponovno imenovan Mario Lavrenčič, tajniško in blagajniško funkcijo pa so zaupali Klavdiji Sulič, ki je to opravljala tudi v prejšnjem petletnem obdobju. Lavrenčič je odboru orisal bodoče delo sekcije, posebej pa se je zahvalil bivšim odbornikom Jožetu Ferfolji, Mariju Ger-goletu, Jožetu Jarcu in Marinu Lakoviču za opravljeno delo v prejšnjem mandatu in še vsem 75 članom sekcije, ki negujejo vrednote NOB in odporništva. / MANJŠINE Nedelja, 7. februarja 2016 131 SOLKAN - Pilot preživel nesrečo Ultralahko letalo pristalo v Soči Pri kraju Mrzlek je včeraj okoli poldne v reko Sočo padlo ultralahko letalo. Pilotu, ki je bil sam v letalu, se je uspelo rešiti. Po navedbah novogoriške policije pri nesreči naj ne bi bil poškodovan. Letalo italijanskih registrskih oznak je pilotiral 60-letni slovenski pilot iz Grosupljega, ki je poletel iz Ajdovščine. Pred nesrečo je letel okoli 20 metrov nad gladino akumulacijskega jezera za hidroelektrarno Solkan. Okoli dva kilometra pred jezom je letalo s prednjim delom trčilo v električni žici, ki sta napeljani nad jezerom do objekta ob železniški progi. Takoj zatem je letalo začelo izgubljati višino. Pilot je zato zasilno pristal na gladini Soče. Po pristanku je pilot sam zlezel iz letala in odplaval na breg ob glavni cesti Plave-Solkan. Na kraj so prišli policisti, gasilci in njihovi potapljači ter reševalna ekipa urgentnega centra šem-petrske bolnišnice, kamor so reševalci odpeljali pilota na preventivni pregled, gasilci pa so pomagali potegniti letalo na soški breg. O nesreči sta bila obveščena preiskovalni sodnik in državna tožilka. Ker se je nesreča zgodila blizu zajetja vodnega vira Mrzlek, so na kraj prišli tudi delavci podjetja Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica ter ugotovili, da ni prišlo do onesnaženja, je s prizorišča včeraj poročala novinarka TV Slovenija Mojca Dumančič. Letalski inšpektor pa si bo kraj ogledal danes. Po pregledu elektronske in navigacijske opreme v letalu ter po ugotovitvah letalskega inšpektorja bo podan ustrezen ukrep. Posnetke v Soči pristalega letala in intervencije reševalcev je včeraj objavil spletni portal RTV Slovenija GORICA - V petek Torrenti in Romoli o usodi muzejev r Gianni Torrenti Ettore Romoli O usodi zbirk in premoženja goriških Pokrajinskih muzejev po napovedani ukinitvi pokrajin se bosta pred javnostjo »spopadla« deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti in župan Gorice Ettore Romoli. Predstavnik deželne vlade je namreč sprejel vabilo goriške svetniške komisije za kulturo, da se udeleži javnega soočanja, na katerega bodo vabljeni vsi občinski svetniki in ob njih še deželni svetniki iz Goriške. Do tega bo prišlo v petek, 12. februarja, ob 18. uri v občinski sejni dvorani v Gorici. »Šlo bo za soočanje o usodi Pokrajinskih muzejev in še zlasti o dveh najbolj zapletenih vozlih - o tem, kdo bo lastnik muzejskega premoženja, vrednega preko sedem milijonov evrov, in kdo ga bo upravljal,« napovedujejo iz mestne uprave, kjer ne nameravajo privoliti v Torrentijev predlog. Ta predvideva ustanovitev nove deželne ustanove, ki bi poleg Pokrajinskih muzejev pod svoje okrilje dobila še druga kulturna in muzejska središča iz dežele, med temi tudi Vilo Manin pri Codroipu. Kar pa zadeva Pokrajinske muzeje, naj bi bilo izrecno določeno, da morajo ostati povezani s teritorijem oz. na ozemlju pokrajine. »Goriška občina odločno zavrača Torrentijev predlog, odklanjata ga tudi Fundacija Goriške hranilnice in pokrajina, čeprav iz nekoliko drugačnega stališča,« razlagajo na občini. »Odbornik Torrenti vztraja pri svojem predlogu in ni videti pripravljen na dogovarjanje, kljub temu bomo še naprej nasprotovali izbiri, ki je protislovna in močno diskrimina-torska, ker ne upošteva krajevnega okolja. Upam, da bo imela dežela dovolj poguma in zdrave pameti, da bo naredila korak nazaj in preprečila nov udarec, ki bi dodatno osiromašil Gorico in v tem primeru celotno Goriško,« pravi Ettore Romoli. KRMIN - V marketu Tarča tatov je bil market DiPiu v Krminu Iz marketa so odnesli za šesto evrov hrane, ne da bi plačali, vendar so jih krminski karabinjerji izsledili in ovadili. Med ponedeljkovim poostrenim nadzorom so karabinjerji poveljstva iz Gradišča obravnavali moškega in žensko z romunskim državljanstvom, ki sta ukradla več prehrambenih izdelkov v marketu DiPiu v Krminu. Blago sta skrila pod oblačila, pri čemer so ju uslužbenci opazili. Ob prihodu karabinjerjev se je njunemu pajdašu posrečil beg: zbežal je po poljih in izginil neznano kam. Karabinjerji so kazensko ovadbo zaradi kraje vpisali zoper 30-letno C.R.S. in 37-letnega L.N.A., ki so ju ob zaključku postopka spustili na prostost. Romunska državljana sta nato s svojim avtomobilom zapustila Krmin. Ob robu vasi sta se ustavila in pobrala še svojega pajdaša, ki ju je po pobegu iz marketa čakal sredi grmičevja. Karabinjerji so Romunoma sledili in ju zalotili ravno tedaj, ko sta v avtomobil sprejela še tretjega člana tatinske tolpe. Tudi tretjega tatu so pospremili v vojašnico, kjer so ga ovadili zaradi sodelovanja pri kraji. Ukradeno blago, vredno šesto evrov, so karabinjerji zasegli in vrnili lastniku marketa. Tržiško zmagoslavje v Ronkah Prvouvrščeni Tržičani Tržiška skupina »I mati no ga sta-gion« je zmagovalka včerajšnjega ronškega pustnega sprevoda, ki je namenjen izključno skupinam. Trži-ški pustarji so žirijo prepričali s pisanimi oblekami, posvečenimi štirim letnim časom. Skupno se je sprevoda udeležilo sedem skupin. Na drugo mesto so se uvrstila strašila iz Me-dee, ki se odpravljajo v vesolje, tre- bonaventura tji so bili Havajci iz ronškega kotal-karskega društva. Četrti so bili gra-deški Rusi, peti pa člani doberdobske pustne skupine I fenomeni della Bi-siacaria. Na šesto mesto so se uvrstili mladi iz zveze Azione cattolica iz Ronk, ki so svoje obleke posvetili Ex-pu in hrani, na sedmo pa nune iz San Piera. Nagrade so podelili v športni dvorani Filiput. V Šempetru včeraj rajali tudi Gabrci in Števerjanci V znamenju sončnega vremena je potekal včerajšnji pustni sprevod v Šempetru pri Gorici, kjer se je zbralo kar nekaj ljudi. Med vozovi je zmagala šempetrska Biokmetija, medtem ko se je na drugo mesto uvrstila »Na kanonada« kulturnega društva Skala iz Gabrij. Tretji so bili Kremenčkovi s Trnovega. Med skupinami je zmagala Ekovrzota športnega društva Morsko, druga je bila skupina Gas Vrtejba »Vrtejbenc sem. Ne jamram. Iščem rešitve«, tretja pa folklorna skupina iz Kala nad Kanalom »Bukova drva«. Med skupinami je posebno najmlajše navdušil nastop snežaka Olafa in njegovih prijateljev iz števerjanskega društva Briški grič. Števerjanci (levo) in Gabrci (zgoraj) v Šempetru foto k.M. 20 Nedelja, 7. februarja 2016 GORIŠKA AD FORMANDUM Kmetijsko znanje in spretnosti Zavod za poklicno izobraževanje Ad Formandum organizira tečaj za splošno kmetijstvo. Namenjen je polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo, in tistim, ki bi se mu radi približali. Po zaključenem tečaju bodo udeleženci pridobili znanje in spretnosti, ki so potrebni za vodenje kmetije: od tehnik gojenja in obdelovanja zemlje do podrobnega poznavanja zdravstvenih predpisov za predelavo hrane. Predmetnik predvideva splošno kmetijstvo, tehnike gojenja rastlin, živinorejo in upravljanje podjetja, ob sobotah med 9. in 13. uro pa bodo za tečajnike prirejali obiske na uveljavljenih kmetijah v deželi. Tečaji bodo potekali v Trstu (na sedežu v Ulici Ginnastica 72) ob ponedeljkih in sredah med 18. in 22. uro, v Gorici (na sedežu na Vedije-vem korzu 51) pa ob torkih in četrtkih med 18. in 22. uro za skupno 150 ur. Prijave sprejemajo do 11. februarja, tečaji se začenjajo 22. februarja, vpisnina znaša 300 evrov. Za več informacij lahko interesenti pokličejo na tel. 0481-81826 (Gorica) in 040-566360 (Trst); na voljo je tudi naslov info@adformandum.org. Primorski dnevnik Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da oglasni oddelek Primorskega dnevnika SPREJEMA ČESTITKE, OSMRTNICE, SOŽALJA, ZAHVALE IN PLAČLJIVE MALE OGLASE gorica - Ul. Garibaldi 9 I. nadstropje OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SLUŽBA NE DELUJE C brezplačna številka- 800 912 775 oglasigo@primorski.eu Naročila poslana po e-mailu morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun Rajanje v Doberdobu V župnijski dvorani v Doberdobu bo jutri od 15. do 18. ure pustno rajanje za malčke iz vrtca in za osnovnošolce. Za zabavo bo poskrbel animator Ernesto. Od 18. do 21. ure bo zabava za nižješolce. Rajanje prirejajo SKRD Jezero, SKD Hrast, pihalni orkester Kras in AŠZ Mladost. Razstavi samo še danes V Muzeju sv. Klare na Verdijevem korzu v Gorici bo samo še danes med 10.30 in 19. uro na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«; doslej so že našteli 8000 obiskovalcev. V palači Attems Petzenstein na Kornu pa je ravno tako samo še danes med 10. in 17. uro na ogled razstava likovnih del Franca Duga. Procesija v Štandrežu Pastoralno področje Soča-Vipava prireja tradicionalno procesijo z lučkami ob obletnici prikazovanja Matere Božje v Lurdu. Obred bo danes ob 18. uri v štandreški cerkvi, iz katere bo procesija krenila po vasi. Muzej bo odprl vrata Slovenski kulturni praznik bodo zabeležili tudi v Goriškem muzeju pri Novi Gorici; jutri bo prost vstop za ogled vseh muzejskih zbirk. (km) [I] Lekarne fí Razstave ti Čestitke Jih 80 je vztrajno dohitela naša REZI danes vesela. Še mnogo srečnih dni ji iz srca želimo vsi. Že mnogo let Škrlje obžaluje, a danes v Vasi 80 let praznuje. Vse najboljše ji želijo vsi iz osmice. Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 20.45 gledališka predstava »La scuola« v režiji Domenica Starnoneja. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 7. februarja, ob 20. uri »Hlapci«. Informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. tu Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ pripravlja, ob dnevu žena, likovno razstavo ženskih portretov pod naslovom »Ženski obrazi in izrazi«. Zasebnike, ki imajo v lasti ženski portret, prosijo, da posodijo delo za obdobje razstave; informacije po tel. 0481-531445. Dela bodo zbirali do 12. februarja. V AJDOVŠČINI: v Pilonovi galeriji bodo kulturni praznik obeležili v ponedeljek, 8. februarja, s prostim vstopom v galerijo med 9. in 18. uro. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 18.00 -21.10 »The Hateful Eight«. Dvorana 2: 16.00 »Il viaggio di Norm«; 17.50 - 20.00 - 22.00 »L'ab-biamo fatta grossa«. Dvorana 3: 15.15 »L'abbiamo fatta grossa«; 17.30 - 19.45 »Il figlio di Saul«; 21.45 »Joy«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 17.45 -21.00 »The Hateful Eight«. Dvorana 2: 15.10 - 17.15 - 20.00 -22.10 »L'abbiamo fatta grossa«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 »La quinta onda«; 15.40 - 22.10 »Joy«. Dvorana 4: 15.00 - 16.45 »Il viaggio di Norm«; 18.20 »Quo vado?«; 20.00 »Joy«; 22.15 »Remember«. Dvorana 5: 15.40 »Doraemon il film - Nobita e gli eroi dello spazio«; 17.30 - 19.50 »Remember«; 21.40 »Reve-nant - Redivivo«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »The Hateful Eight«. Dvorana 2: 16.00 »Il viaggio di Norm«; 17.50 - 20.00 - 22.00 »L' ab-biamo fatta grossa«. Dvorana 3: 17.30 - 19.45 »Il figlio di Saul«; 21.45 »Joy«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »The Hateful Eight«. Dvorana 2: 17.15 - 20.00 - 22.10 »L'ab-biamo fatta grossa«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 »La quinta onda«; 22.10 »Joy«. Dvorana 4: 16.45 »Il viaggio di Norm«; 18.20 »Quo vado?«; 20.00 »Joy«; 22.15 »Remember«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 »Remem-ber«; 21.40 »Revenant - Redivivo«. 9 Šolske vesti SLOVI K: program pol - oz. enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji; infor- S Izleti □ Obvestila NUDIM POMOČ STAREJŠIM NA DOMU Nudim 24-urno pomoč na domu starejšim osebam pri opravilih, kot so: osebna higiena, pomoč v gospodinjstvu, spremstvo v trgovino, na banko. Opravil sem tečaj in prejel certifikat za socialnega oskrbovalca. Imam večletne izkušnje s tega področja kot tudi s področja osebne asistence. Udeležil sem se tudi izobraževanja na temo neodvisno življenje, osebna asistenca ter varstvo in zdravje pri delu. Pokličite me na tel.: + 386-40-583645, Mito Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.30, Alenka Jakon-cic por. De Vito (z glavnega pokopališča) v cerkvi Srca Jezusovega, sledila bo upepelitev. / macije na spletni strani www.slovik.org; dodatna pojasnila info@slovik.org. Pred-prijave zbirajo do 15. marca. TEČAJ ANGLEŠČINE ZA UČENCE 1. IN 2. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE bo potekal ob sredah, od 17. do 18. ure, od 17. februarja do 11. maja v Dijaškem domu v Gorici. Cena za celoten tečaj je 45 evrov. Informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481533495 v popoldanskih urah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena 8. marca tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon z ogledom vrtnarskega sejma. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.) in 0481-78138 (Sonja Š.). ZSŠDI obvešča, da bo od 8. do vključno 10. februarja goriški urad zaprt. VZPI-ANPI vabi na 16. pokrajinski kongres 13. februarja ob 14.30 v dvorani Bergamas v Gradišču. Prireditve MUZEJSKI TORKOV VEČER na Gradu Kromberk pri Novi Gorici bo 9. februarja ob 20. uri: na temo »Pot Orienta do nas« bo predaval Ervin Hladnik Milharčič. KD OTON ŽUPANČIČ v sodelovanju s Kinoateljejem vabi ob dnevu slovenske kulture na projekcijo dokumentarnega filma »Doberdob« v petek, 12. februarja, ob 20. uri v domu A. Budal. Prisoten bo režiser Martin Turk. S Poslovni oglasi izleti Primorskega dnevnika Za izlete je letos vladalo veliko zanimanje zato sta morali agenciji, ki sta izlete organizirali poskrbeti za dodatna mesta. Stanje izletov je sedaj sledeče: Španija od 11. do15. aprila X ni več mest na razpolago Sardinija od 09. do 15. maja X ni več mest na razpolago Sardinija od 16. do 22. maja ▲ še nekaj prostih mest Toskana od 18. do 22. maja ▲ še nekaj prostih mest Argentina od 18. do 30. oktobra ▲ še nekaj prostih mest Zainetesirani naj se oglasijo direktno pri agencijah in sicer pri agenciji Adriatic srl, tel. 0403720062, za Sardinijo oziroma pri agenciji Aurora, tel. 040631300, za Toskano in Argentino 07.02.1916 07.02.2016 Ivanka Nanut Skoraj stoletje si kljubovala vsemu. Pustila si veliko praznino! Vsi tvoji ZAHVALA Zorko Čotar Zahvaljujeva se vsem, ki ste nama stali ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala naj gre prijatelju Vladu Klemšetu za iskrene, občutene poslovilne besede. Vida in Miran Gorica, 7. februarja 2016 OGLAŠEVANJE V PRIMORSKEM DNEVNIKU TRŽNO OGLAŠEVANJE SPREJEMA AGENCIJA ™cmedia OKVIRJENI OGLASI ZA DRUŠTVA IN NE-PROFITNE USTANOVE po telefonu: +39 0481 32879 po faksu: +39 0481 32844 po e-pošti: primorski@tmedia.it v Gorici - Ulica Malta, 6 OD PONEDELJKA DO PETKA URNIK: 9.00 - 13.00 / 14.00 - 15.00 OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH: ZAPRTO VČERAJ IN DANES V ČRNO-BELEM Odtis lepote Kdor pozna Silvana Pittolija, dobro ve, da ni mestni človek: tehnološke vragolije ga ne vznemirjajo in mestni vrvež ne pritegne njegovega pogleda. Toda korenina, ki ovija kamen, cvet, ki ga zakriva gosta podrast ali list, ki ga premika veter, so stvari, ki v avtorju razvežejo čustva. Fotografski film posname in razvrsti male sestavine narave, toda le kasneje, s pomočjo miselnih alhimij in čarovnij temnice, se prične delo pretvorbe. Cvetu je narava namenila kratko življenje in ga avtor pretvori v nekaj drugega: cvetne lističe je čas upognil, in kljub temu, da obdržijo začetno podobo, spremenijo stanje in namembnost, pridobijo stabilnost kamna, se združijo z narejenimi krivuljami štorov in se vežejo s Jijtffek poroznostjo zemlje. FotografijeSilvan Pittoli ■ ■P-V v-is ¡¿i-- t v Ti >- I*.-v- ■ ■ 22 Nedelja, l. februarja 2016 RADIO IN TV SPORED ZA DANES RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, prenos 21.15 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.30 Dnevnik 10.00 Easy Driver 10.30 A Sua immagine, vmes maša in Angelus 12.20 Linea verde 14.00 L'are-na 16.35 Domenica In 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.30 Nad.: Tutto puo succedere RAI2 6.30 Memex - La scienza raccontata dai protagonisti 6.55 Serija: Heartland 8.20 Viaggi da record 8.45 Serija: Il nostro ami-co Charly 9.301 nostri amici animali 10.15 Cronache animali 11.00 Mezzogiorni in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: Limitless 22.40 La domenica sportiva '91) 19.30 Film: Horrid Henry - Piccola peste (pust., '11) 21.15 Film: Faccia a faccia (kom., '00, i. B. Willis) 23.10 Film: Fish Tank (dram., '09) RAI PREMIUM 13.25 Film: Appuntamento con l'assassino (krim.) 15.05 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.10 Mister Premium 16.10 Nad.: Un'altra vita 18.05 Novice 18.10 Cosi lontani cosi vicini 20.15 Rai Player 20.20 Nad.: Paura di amare 22.20 Nad.: Anna Karenina _RETE4_ 7.55 Media Shopping 8.25 Nan.: Io e la mamma 8.55 Terra! 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Il comandante Florent 14.00 Donnavventura 14.50 Film: Un fantasma per amico (fant.) 17.20 Film: La collera del vento (vestern, '70) 19.30 Dentro la notizia 19.50 Nad.: Tempesta d'amore RAI3 6.00 Fuori orario 7.00 Geo 7.20 Serija: Zorro 8.10 Film: Il primo uomo sulla Luna (kom.) 10.00 La quarta età 10.30 Community - Le storie 11.10 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 15.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 12.25 Il posto giusto 13.20 Correva l'an-no 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Presa diretta 23.45 Gazebo RAI4 12.05 Continuum 13.50 L'ispettore Co-liandro 15.45 Intelligence 17.10 Novice 17.15 Flashpoint 19.25 Ghost Whisperer 21.10 Film: Nowhere Boy (biogr.) 22.50 Fargo _RAI5_ 14.10 Wild Italy 15.00 Attenborough: una vita per la natura 16.00 Gledališče: La vita nuova 17.10 Sinfonia per le città 18.05 Novice 18.10 Come si guarda un'opera d'arte 18.35 Born in the USA 20.20 Petruška in-contri 20.45 Le lezioni dei maestri 21.15 Human Planet 22.10 Belle e cattivissime 23.10 L'altro sguardo 23.45 Film: Non dir-lo a nessuno (dram.) RAI MOVIE 13.20 Moviextra 13.55 Film: Harry Brown (akc., '09, i. M. Caine) 15.45 Film: II ritor- no dei magnifici sette (vestern, '66) 17.30 19.15 Film: Yes Man (kom., 'GS, i. J. Car- Novice 17.35 Film: Doppio inganno (triler, rey) 21.25 Le Iene Show _ N d7 f b . VREDNO OGLEDA HM Nedelja, 7. februarja - Lm Rai storia, ob 21.30 Hannah Arendt Nemčija 2012 Režija: Margaret Von Trotta Igrajo: Barbara Sukowa, Axel Milberg, Janet McTeer V New Yorku, začetek šestdesetih let, Hannah Arendt izve, da je izraelska tajna služba ugrabila nacista Adolfa Eichmanna in ga iz Argentine privedla v Jeruzalem, kjer mu bodo sodili. Hannah se odloči, da bo temu procesu sledila in poročala za prestižni New Yorker. Urednik je seveda navdušen, da bo njegova dopisnica procesa ena najbolj cenjenih intelektualk tistega časa. Ko Arendtova vstopi v sodno dvorano je prepričana, da bo tam dobila groznega kriminalca, a namesto tega se ji v dvorani pojavi srhljivo običajni in anonimni birokrat. Iz njenih poročanj nastane tako ena najpomembnejših knjig o holokavstu, ki pripoveduje o banalnosti zla. IRIS / 14.35 Film: Le crime est notre affaire (kom., Fr., '08) 16.40 Film: Don Juan DeMarco (rom., '94, i. J. Depp, M. Brando) 18.35 Film: Blow (dram., '01, i. J. Depp, P. Cruz) 21.00 Film: Prova a incastrarmi (dram., '06, i. V. Diesel) 23.30 Film: Flash of Genius (dram., '08, i. L. Graham) LA7 7.30 13.30, 20.00, 0.30 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Gustibus 10.30 Film: I cannoni di Navarone (voj., '61) 14.00 Kronika 14.20 Serija: La libreria del miste-ro 16.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Fuori Onda 22.30 Serija: 1992 LA7D 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menu di Benedetta 13.05 Chef per un giorno 15.10 Film: Invito a cena con delitto (krim., '76) 18.55 Dnevnik 19.00 Food Maniac 19.20 Chef per un giorno 21.30 Croz-za nel Paese delle Meraviglie TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Apriti cielo 10.35 La parola del Signore 10.50 Italia economia e prometeo 14.00 20.00 Qui studio a voi stadio 19.00 Il caffè dello sportivo 19.30 23.00 Dnevnik 19.45 Qua la zampa 23.15 Rotocalco Adn-kronos 23.30 Trieste in diretta LAEFFE 21.15 Film: Salvate il soldato Ryan (voj., '98, r. S. Spielberg, i. T. Hanks, M. Damon) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere dello spirito 9.50 Film: Il pranzo della domenica (kom., It., '03, r. C. Vanzina) 11.00 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.45 Caduta libera! 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Tutti insieme all'improvviso 23.30 X-Style _ITALIA1_ 6.50 Risanke in otroške serije 8.35 Film: Lupin III - L'ultimo colpo (anim.) 10.30 Film: Cosí vanno le cose (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 Film: High School Musical (kom., '06, i. Z. Efron, V. Hudgens) 15.55 Film: High School Musical 2 (kom., '07, i. Z. Efron, V. Hudgens) 18.05 19.00 Nan.: Camera Café 13.1018.10 Il re dello street food 14.10 L'ar-tista vagabondo 16.10 Film: Molto rumore per nulla (kom.) 19.15 Bourdain: Cuci-ne segrete 20.10 Il cuoco vagabondo 21.05 Nad.: Nord e sud 23.05 Film: Il figlio dell'al-tra (dram.) CIELO 12.00 Bar da incubo 12.55 Novice 13.00 20.15 Affari di famiglia 14.00 Film: One in the Chamber (akc.) 15.45 Film: Rob-B-Hood (akc.) 18.05 Film: L'urlo della Terra (zf) 19.45 Affari al buio 21.15 Film: The Prince - Tempo di uccidere (akc., '14, i. B. Willis) DMAX 9.05 Come è fatto il cibo USA 9.55 20.20 Banco dei pugni 15.40 17.55 Rugby Social Club 15.50 RBS 6 Nations 18.00 Cattivis-simi amici 19.25 Te l'avevo detto 21.10 Af-fari a quattro ruote 22.55 Gli scassaforti SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.00 Nedeljska maša 10.55 Na obisku 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.25 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 14.45 Film: Na apaški meji (vestern, '48) 17.20 Vikend paket 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada 21.00 Prešerno po Prešernu 22.00 Kratki film: Dva ena 22.55 Dok.: Ivana Kobilca, portret slikarke SLOVENIJA2 7.00 Duhovni utrip 7.15 Glasbena matineja 8.45 Posebna ponudba 9.45 Alpsko smučanje: SP, superveleslalom (m) 10.55 Alpsko smučanje: SP, superveleslalom (ž) 12.25 Smučarski skoki: SP (ž) 14.10 Smučarski skoki: SP (m) 16.10 Avtomobilnost 16.40 21.30 Slovenija danes: Cerknica 18.05 Biatlon: SP, posamična štafeta 18.50 Dok.: Noč je moja, dan je tvoj 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nad.: Sherlock 22.00 Biatlon: SP, mešana štafeta 23.20 Vse je mogoče KOPER 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.30 Tednik 15.00 Vrt sanj 15.45 Dok. odd.: K2 16.10 Gledališka predstava: Odissea isola-na 17.00 Avtomobilizem 17.25 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.00, 23.50 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod-Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Klepet z... 21.30 Dok.: Bell'Italia 22.15 Slovenski magazin 22.40 5. Mednarodni zborovski festival Koper 23.20 Sredozemlje _POP TV_ 7.00 Risanke, otroške in zabavne serije 10.40 Film: Ko sem jedel črve (dram.) 12.40 Lepota ni dovolj 13.35 Film: Šokantni posnetki (triler) 15.20 Film: Petelinji zajtrk (dram., Slo., '07, i. P. Bezjak, V. Novak) 18.00 Nad.: Usodno vino 18.55 Novice in vreme 20.00 Film: Bridget Jones - Na robu pameti (kom., '04, i. R. Zellweger, C. Firth, H. Grant) 22.05 Film: Wilsonova vojna (dram., '07, i. T. Hanks, J. Roberts) _KANAL A_ 7.00 Risanke in otroške serije 7.4018.10 Pozor, priden pes! 8.10 Serija: Novo dekle 8.40 19.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.10 Nan.: Šola za prvake 10.05 Nad.: Učitelj 10.35 Tv prodaja 10.50 Top Gear 11.55 Hitri tečaj Richarda Hammonda 12.55 Serija: Nezmotljivi čut 13.55 Film: Smo že končali? (kom.) 15.35 Film: 007 -Vse in še svet (akc.) 18.40 Pazi, kamera! 20.00 Film: Državni sovražnik (krim., '09, i. J. Depp, C. Bale) 22.35 Film: Gospodar in bojevnik (dram., '03, i. R. Crowe) PLANETTV 13.35 Hiša vaših sanj 14.35 Mladi kuharski mojster 15.40 Film: Nežnost (rom., Fr., '11, i. A. Tautou) 17.55 Dok.: Galileo 19.00 21.45 Danes 19.25 Planet Zvezde 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Skakač (zf, '08) 21.50 Film: Novi svet (zgod., '05, i. C. Far-rell) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Na športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnev- DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Primorski obzornik ob 12.00 prinaša aktualno-politično poročilo, utrinek s si-nočnje Prešernove proslave v goriškem Kulturnem domu, pogovor z zborovodjo Jankom Banom ob prejemu srebrne plakete JSRS, zapis ob 90-letnici prevajalke Jolke Milič, nekaj poudarkov iz vsebine novega Trinkovega koledarja in pregled športnih dogodkov. Gost Istrskih srečanj ob 14.15 bo dr. Stanislav Mahne, upokojeni kirurg Izolske splošne bolnišnice, ki je med prvimi v Sloveniji začel ope-rarirati z laparoskopsko tehniko. Pred dvema letoma je v Kopru ustanovil ambulanto Pro bono, ki nudi pomoč ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. V sklopu oddaje Z naših prireditev ob 17.30 pa bomo predvajali posnetek osrednje Prešernove proslave Slovencev v Italiji, ki je bila sinoči v Kulturnem domu v Gorici. Ob 20.00 pa bo po televizijski mreži RAI 3 bis na razpolago neposredni prenos Prešernove proslave iz Cankarjevega doma v Ljubljani. nik in kronika; 20.00 Proslava ob kulturnem prazniku; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 So-noricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Močna čustvenost vas bo popolnoma spremenila. Zelo boste navezani na partnerja. Prijatelji bodo od vas deležni posebne pozornosti. Delo: težave boste imeli z zbranostjo. m^l BIK 21.4.-20.5.: Lahko pričakujete neko spremembo, ki vas bo za nekaj dni spravila iz tirov vaše rutine. Morali se boste spopasti z nekimi strahovi iz preteklosti, kar ne bo lahka naloga. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Zaradi številnih obveznosti v preteklih dneh ste popolnoma izčrpani, stres je načel tudi na zdravje. Bodite previdni, če še niste dosegli ciljev, se ne naprezajte toliko. RAK 22.6.-22.7.: Na partnerskem področju boste naredili korak naprej. Tisti v zvezi se boste spopadli z novim zapletom, katerega razplet bo močno vplival na nadaljevanje odnosa. y^ LEV 23.7.-23.8.: Spremembe (^^r vas bodo popolnoma zaposlile in navdale z novim zagonom. Zabavali se boste kot že dolgo ne. V službi se boste dobro počutili, s sodelavci se bo razvila pozitivna dinamika. DEVICA 24.8.-22.9.: Vaša ^^ neodločnost in pomanjkanje samozavesti vas ovirata pri delu, ki od vas zahteva neomajno zaupanje vase. Prepustite se toku, vendar pazite, da vas ne bo oviralo pri odločitvah. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na ^ ^ ljubezenskem področju vas čaka spoznanje, ki pa morda ne bo najbolj ustrezalo vašim pričakovanjem. Čutili boste notranji nemir, potrebovali boste spremembo. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Zelo boste razsipni s svojim imetjem, materialno bogastvo vam ne bo veliko pomenilo, zato se ne boste obremenjevali z izdatki. Vaš partner ne bo tako brezbrižen. STRELEC 23.11.-21.12.: Trdno boste stali s svojimi idejami, v katerih boste neomajni. Čeprav vam bo močna integriteta dobro služila, se vseeno bolj odprite za mnenje drugih. Ljubezen: dobro! KOZOROG 22.12.-20.1.: Od partnerja boste pričakovali več pozornosti, kot ste je bili deležni v preteklem obdobju. Čustveno boste zelo občutljivi, vsaka malenkost vas bo užalila ali pustila v precepu. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Brez dlake na jeziku se boste spopadali v besednih bojih. Znali boste utemeljiti svoje mnenje, zato vam nihče ne bo mogel očitati ničesar konkretnega. RIBI 20.2.-20.3.: Neki dogodek bo potrdil vaše strahove, ki jih gojite že kar nekaj časa. Soočite se z resnico, vendar se ji ne podredite popolnoma. Vajeti imate v svojih rokah. Denar: dobro. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 7. februarja 2016 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fat-ti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? - Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Il sindaco pes-catore 23.35 Porta a porta RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.30 Protestantesi-mo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cronache ani-mali 11.001 fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 22.45 Dnevnik in vreme 16.15 Film: Un'estate da ricordare (rom., '12) 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 Zio Gianni 21.10 LOL 21.15 Boss in incognito 23.00 Film: Se sposti un posto a tavola (kom., Fr., '12) RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Ulisse: il piacere della scoperta 23.05 Il processo del lunedi RAI4 13.00 Heroes 14.30 Fairy Tail 15.25 Streg-he 17.40 Novice 17.45 Rookie Blue 19.20 Atlantis 20.10 Ghost Whisperer 21.10 Vikings 22.45 The White Queen RAI5 torno di Colombo 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 21.10 Film: Gravity (zf, '13, r. A. Cuarón, i. S. Bullock, G. Clooney) 23.00 Film: La grande bellezza (dram., '13, r. P. Sorrentino, i. T. Servillo, C. Verdone) _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Serija: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Box Office 3D - Il film dei film (kom., It., '11, r. in i. E. Greggio) _IRS_ 13.55 Film: Ursus nella valle dei leoni (pust., '62) 15.45 Film: Amici piu di prima (kom., It., '76) 17.30 Note di cinema 17.40 Film: Lola Colt (vestern, '67) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Il mai nato (horor, '09, i. G. Oldman) 13.45 Wild Italy 14.40 Viaggio al centro del pianeta 15.50 Dok. film: Leonard Cohen - I'm Your Man 17.35 Ubiq - Origine 18.00 Novice 18.05 20.40 Passepartout 18.40 La vita nascosta dei capolavori 19.35 Europa tra le righe 21.15 I grandi della letteratura italiana 22.10 Gledališče: La morte di Car-nevale RAI MOVIE 13.10 Film: Il terrore della sesta luna (ho-ror, '94) 15.00 Film: Il segreto di Pollyanna (dram., '60) 17.30 1.00 Novice 17.35 Film: Topkapi (pust., '64) 19.40 Film: Delitto a Porta Romana (det., It., '80) 21.15 Film: Barquero (vestern, '70) 23.10 Film: Chi ha in-castrato Roger Rabbit (kom., '88) RAI PREMIUM 11.35 Nad.: Un posto al sole 12.30 Serija: Il maresciallo Rocca 13.25 Nad.: Le ragaz-ze di piazza di Spagna 14.00 23.15 Serija: Squadra Speciale Vienna 14.45 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.50 Nad.: Cuori rubati 15.50 Nad.: Un medico in famiglia 17.45 Novice 17.50 Nad.: Il paradiso delle signore 18.50 Nad.: Pasión Prohibida 19.40 Nad.: Padre Pio - Tra cielo e terra 21.20 Amore criminale _RETE4_ 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in TV 15.45 Serija: Hamburg Distretto 21 16.55 Serija: Il ri- 22.55 Film: Holocaust 2000 (dram., '77, i. K. Douglas) _laz_ 6.30 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagadà 16.30 Serija: Il commissario Cordier 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Madri - L'aria che tira _lazd_ 6.201 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menù di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 Serija: Crossing Jordan 18.55 Dnevnik 19.00 Chef per un giorno 21.10 Film: La casa dei fantasmi (kom., '03, i. E. Murphy) 23.05 La mala edu-caxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.1517.55, 20.25 Oggi è 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 23.30 Košarka: Pallacanestro Trieste - Re-canati 18.00 Trieste in diretta 19.05 Dodi-ci minuti con Cristina 19.20 Qua la zampa 20.00 63° Carnevale muggesano 21.00 Il caffè dello sport 22.30 Il caffè dello sportivo _LAEFFE_ 11.25 14.10, 20.00 Il cuoco vagabondo 13.25 Bourdain: Cucine segrete 15.10 Chef Sara in Europa 16.55 Il cercatore dei venti 18.55 Il re dello street food 21.05 Film: Val-zer con Bashir (voj., '08) 22.35 Film: Venere nera (dram., '10) CIELO 11.55 12.55 MasterChef USA 12.50 Novice 13.50 MasterChef Australia 16.20 Fratelli in affari 17.20 Tiny House - Pic-cole case per vivere in grande 18.15 Fratelli in affari 19.10 Affari al buio 20.10 Af- fari di famiglia 21.15 Film: Quell'idiota di nostro fratello (kom., '11, i. P. Rudd, E. Banks) _DMAX_ 13.20 20.25 Banco dei pugni 14.15 Affare fatto! 15.10 Nudi e crudi 16.05 19.25 Te l'avevo detto 17.05 Affari a quattro ruote 18.55 Come andra a finire? 21.10 Wild Frank: Messico 23.00 Z Nation SLOVENIJA1 5.50 Utrip 6.05 Zrcalo tedna 6.20 Sveto in svet 7.25 Osmi dan 8.00 Vlado Kreslin: Moji dnevi 10.15 Sladkanje z Rachel Allen 10.40 10 domačih 11.10 18.20 Kviz: Vem! 11.55 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.25 Nan.: Vrtičkarji 13.00 17.00, 18.55, 22.30 Poročila, vreme in šport 13.30 Film: Učna leta izumitelja Polža (kom.) 15.00 Glasba 15.10 Dober dan, Koroška! 16.0018.15 Risanke 16.30 Pogled na... 17.20 Megabiti energije 17.30 Dok.: Kdo si pa ti? 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 19.30 Dnevnikov izbor 20.00 Slep je, kdo se s petjem ukvarja 20.30 Gledališče: Moja ata, socialistični kulak 22.55 Opus 23.30 Koncert SLOVENIJA2 7.00 8.30, 19.05 Risanke in otroške oddaje 8.05 Zgodbe iz školjke 9.50 Dok.: Aljažev stolp 10.45 Duhovni utrip 11.15 Avtoportret: Tone Partljič 12.10 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada 13.25 Prešerno po Prešernu 14.20 Ljudje in zemlja 15.30 Judo: SP 16.30 Avtomobilnost 17.00 Slovenija danes: Kranj 18.00 Nan.: Fina gospa 19.40 Kratki film: Mali izumitelj 20.00 Nad.: Zakon srca 20.50 Dok.: Pobeg iz Rige 21.55 Dok.: V soju uličnih svetilk 22.45 Film: Vsi v naši družini (dram.) _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.50 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.25 5. Mednarodni zborovski festival Koper 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 TG dogodki 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Športna cona 19.55 Film: Kulisje življenja (dram.) 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj 22.50 Sprehodi _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.40 9.55, 11.15 Tv prodaja 9.00 Nad.: Italijanska nevesta 10.25 Nad.: Odpuščanje ljubezni 11.30 Kuharski dvoboj tortic 12.45 Dr. Oz 13.40 Serija: Zdravnica malega mesta 14.40 Nad.: Plamen v očeh 15.40 Film: Cvetje v jeseni (dram., '73) 18.00 Moja mama kuha bolje! 18.55 Novice 20.00 Film: Šiška Deluxe (dram., Slo., '15) 22.10 Serija: Na kraju zločina - New York 23.05 Serija: Kosti _KANAL A_ 7.00 ŠKL - Šport mladih 7.30 Pazi, kamera! 8.00 13.55 Serija: Blažen med ženami 8.2516.25 Serija: Vice v predmestju 8.45 Risanke 9.10 Top Gear ZDA 10.00 13.15, 13.40 Tv prodaja 10.15 17.00 Serija: Komisar Rex 11.30 Serija: Nikita 12.2518.55 Serija: Kar bo, pa bo 14.25 Film: Bridget Jones - Na robu pameti (kom., '04, i. R. Zell-weger, C. Firth) 18.0019.45 Svet 20.00 Film: Zbogom, dekleta (dram., '97, i. M. Freeman) 22.15 Film: Morilec Joe (triler, '11, i. M. McConaughey) PLANETTV 12.30 Nan.: Prijatelji 13.05 Nad.: Talenti v belem 14.00 Ellen 15.00 Serija: Preisko- VREDNO OGLEDA Ponedeljek, 8. februarja Laeffe, ob 21.05 Valzer con Bashir Izrael - Nemčija - Francija 2008 Režija: Ari Folman Glasba: Max Richter Neke noči v lokalu stari prijatelj režiserju Ariju Folmanu pripoveduje o ponavljajoči se nočni mori, v kateri ga preganja šestindvajset psov. Vsako noč enako število zverin. On tisto število v resnici zelo dobro pozna. Ko so izraelske enote zasedale del Libanona, so njemu, ki si ni upal streljati na ljudi, zaupali ubijanje psov, živali, ki so v temi z lajanjem napovedovale prihod vojakov. Ubil jih je točno šestindvajset. Folman se tako v avtobiografskem animiranem dokumentarcu poda v iskanje resnice o krvavem napadu na palestinska begunska taborišča v Sabri in Chatili leta 1982 in o vlogi, ki jo je tudi sam pri tem odigral. Ari se čudi, da se o tistem obdobju ne spomni ničesar več. Uganka ga začne močno zanimati, zato se nameni poiskat in izprašat stare prijatelje in soborce. Odloči se, da mora izvedeti resnico o tistem času in o vlogi, ki jo je sam odigral v njem. valci na delu - N.C.I.S. 16.00 Nad.: Esperanza 17.05 Serija: Castle 18.05 Glej, kdo kuha 19.00 22.45 Danes 19.25 23.55 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Igre lakote - Arena smrti (pust., '12, i. J. Lawrence) 23.00 Serija: Kako se iz-mazati z umorom RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo; 10.10 Prva izmena: Vračanja h glasbi (pripravlja Tomaž Simčič); 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak: Vojn po morju - 21. nad., sledi Music box; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00, 8.30 Jutranjik; 7.15 Dobro jutro; 8.00 Vreme; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.20, 18.00 Prešernovi nagrajenci; 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.00 Recital Prešernove poezije; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Glasba po željah; 14.30 Zeleni planet; 15.30 DiO; 16.30 Z vročega asfalta; 17.30 Sound of Music; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V sklopu tedenskega niza Pogled skozi čas bo ob 11.15 na sporedu niz Bogdan Berdon: strast besede in dejanj. Odv. Berdona so leta 1949 aretirali, takoj zatem so ga odpeljali najprej v Ljubljano, kjer so mu predočili obtožnico in nato brez vsakršnega sojenja odvedli na zloglasni Goli otok. Družine sploh niso obvestili o dogajanju, tako da celo leto starši niso imeli pojma, kaj se je z njim zgodilo. V pogovoru z urednico Luano Grilanc bo tokrat obujal spomine na obdobje, ki ga je preživel na Golem otoku in v rudniku Vranduk. V nadaljevanju Studia D tudi o baronu Andreju Winklerju in pogovor z dialektologinjo Suzano Todorovič ob izidu njene zadnje knjige Narečje Kopra, Izole in Pirana. Hiška - pastirsko zatočišče na Krasu je naslov pomembne monografije prof. Boruta Juvanca, ki je bila povod za pogovor v oddaji Hevreka. To je najmanjša, najpreprostejša, a izjemno pomembna arhitektura enostavnega človeka kraškega sveta, ki je bila namenjena pastirčkom na paši ne le za udobje in uspešnejše delo, ampak tudi za zdravje in celo preživetje. Ob 18.00. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 7. februarja 2016 APrimorski r dnevnik Pravljica se nadaljuje MANCHESTER - V angleški Premier League je Leicester, letošnje največje presenečenje angleškega prvenstva, z 1:3 v gosteh premagal neposrednega tekmeca Manchester City. Moštvo italijanskega trenerja Claudia Ranierija (na fotografiji ANSA) je z novimi tremi točkami še povišalo prednost ravno pred Cityjem. Leicester trenutno vodi s šestimi točkami naskoka. V pričakovanju izidov Thotenhama in Ar-senala se pravljica Foxijev iz Leicestra še nadaljuje. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Zmaga »azzurrov« CANMOR - Biatlonci so se v kanadskem Canmoru pomerili na tekmi s skupinskim startom. Prve zmage v karieri se je veselil »azzurro« Dominik Windisch (na fotografiji ANSA), ki je po 12,5 km teka in štirih streljanjih za 4,1 sekunde ugnal Nemca Benedikta Dolla. Rojakinja Dorothea Wiererpa je prvič v karieri zmagala na tekmi s skupinskim startom, skupno pa dosegla svojo tretjo zmago v karieri. SMUČARSKI SKOKI - V Oslu na Norveškem 59. slovenska zmaga v svetovnem pokalu »Orli« letijo visoko Slovenski skakalci na zmagovalnem odru OSLO - Slovenski smučarski skakalci so zmagali na ekipni tekmi za svetovni pokal, ki je v gosti megli potekala v Oslu. Jurij Tepeš (122,5 in 126 m), Domen Prevc (126 in 130 m), Robert Kranjec (116 in 127 m) in Peter Prevc (126 in 130 m) so z 977,7 točke slavili pred Norveško (945,3) in Japonsko (927,2). Po uvodnem skoku Tepeša je bila Slovenija četrta, za Japonsko, Avstrijo in Norveško ter pred Nemčijo. Domen Prevc je Slovenijo popeljal na prvo mesto, sledile so Japonska, Norveška, Nemčija. V težkih vetrovnih razmerah se je v tretji izmenjavi izkazal tudi Kranjec in Slovenija je imela skupaj 340,7 točke, kolikor jih je zbrala tudi Norveška, sledili sta Japonska (339,7) in Nemčija (233,8). Slovenci so finale začeli s 13,2 točkami prednosti pred Norveško, Japonska pa je imela le 0,6 točke naskoka pred Nemčijo. Tepeš je drugo serijo začel izvrstno, skočil je 126 m in le 1,5 metra zaostal za Avstrijcem Michaelom Haybockom. Toda Daniel Andre Tande je za domačine skočil kar 130 m, njegovo moštvo je skočilo na drugo mesto (589,6), Slovenija (595) pa je vodila le s 5,4 točkami prednosti. Sledili so Japonci (575,7), Nemci (570,2) in Avstrijci (569,5). Domen Prevc je opravil še bolje od Tepeša in tako kot Tadne pristal pri 130 m. Kranjec je prav tako letel daleč, namerili so mu 127 m in Slovenija (841,3) je bila pred zadnjo serijo skoraj 30 točk pred Norveško (811,4), ker je Johann Andre Forfang skočil 120,5 m. Japonska (803,3) je bila na tretje mestu tudi že krepko pred Nemčijo (7,85,2). Osmi skok za Slovenijo je opravil najboljši skakalec zime Peter Prevc in s 130 m potrdil zmago. Slovenci so dosegli 59. zmago v svetovnem pokalu, od tega je 50 posamičnih zmag in devet ekipnih slavij. Pri vseh ekipnih zmagah sta sodelovala Peter Prevc in Tepeš, ki je vedno nastopil kot prvi po vrsti, le enkrat je manjkal Kranjec, Domen Prevc pa je prvič sodeloval pri osvojitvi prvega mesta na ekipni tekmi. Danes bo v Oslu še posamična tekma. rtvslo.si PRIDI TUDI TI ... Z nami v Planico V nedeljo, 20. marca, z avtobusom Slovenski »orli« so včeraj na ekipni tekmi v Oslu dosegli že 59. zmago v svetovnem pokalu za slovensko skakanje. V pričakovanju zadnjega dela sezone in finala v Planici, ki bo v nedeljo, 20. marca, se napetost oziroma pričakovanje stopnjujeta. V dolini pod Poncami bo bržkone vladala prava evforija, saj je Peter Prevec glavni favorit za osvojitev velikega kristalnega globusa. Prireditelji tekme svetovnega pokala smučarjev skakalcev v dolini pod Poncami so sporočili, da so že razprodali vstopnice na stojiščih za soboto, 19. marca. V nedeljo, 20. marca, pa športna redakcija Primorskega dnevnika skupaj z ZSŠDI-jem, Zadrugo Primorski dnevnik in v sodelovanju s potovalno agencijo Aurora Viaggi organiziramo izlet na ogled finalne tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planico, kamor bomo odpotovali z avtobusom ZSŠDI (Edo Tours). Iz Trsta (Oberdankov trg) bomo startali ob 4. uri zjutraj. Ob 4.20 se bo avtobus ustavil v Se-sljanu (center - bencinska črpalka), ob 4.40 pa še pred trgovskim središčem Tiare pri Vilešu. Po-vratek domov bo predviden okrog 17. ure. Za vse informacije in vpisovanje pokličite na telefonsko številko številko 040635627 (ZSŠDI Trst) ali pa se lahko vpišete kar preko spletne prijavnice na spletni strani www.zssdi.it. ALPSKO SMUČANJE - Smuk Vonn in Jansrud V Južni Koreji drugi»azzurro« Paris - Slovenec Kline 11. Američanka Lindsey Vonn ansa Norvežan Kjetil Jansrud ansa PYEONGCHANG/GAR-MISCH-PARTENKIRCHEN - Norvežan Kjetil Jansrud je zmagovalec smuka za svetovni pokal alpskih smučarjev v Jeongseonu, ki bo čez dve leti prizorišče boja za olimpijska odličja. Američanka Lindsey Vonn pa je bila najboljša v šestem smuku v Garmisch-Partenkirchnu. Drugega mesta se je v Južni Koreji veselil »azzurro« Dominik Paris, ki je imel 0,20 sekunde slabši čas, tretje mesto pa je zasedel ameriški smukač Steven Nyman, ki je bil počasnejši še 21 stotink sekunde. Na četrto mesto se je uvrstil še en »az-zurro«, Peter Fill. Boštjan Kline, z drugim mestom slovenski junak smuku v Garmisch-Partenkirchnu, je bil tudi v Južni Koreji najboljši Slovenec na 11. mestu. Naslednji trije Slovenci na startu so ostali brez točk. Andrej Šporn je bil 37., Martin Čater 45. in Klemen Kosi 46. Vonnova je v Garmischu slavila z velikansko prednostjo kar 1,51 sekunde pred drugouvrščeno Švicarko Fabienne Suter. Tretje mesto je pripadlo Nemki Viktorii Re-bensburg, ki se je na progi Kandahar 1 zadržala še šest stotink sekunde dlje. Za edine slovenske točke je z 22. mestom (+3,91) poskrbela Vanja Brodnik. Brodnikova je osvojila svoj najboljši dosežek na smukih za svetovni pokal, prvič se je zavihtela med prvo trideseterico ter dobitnice smukaških točk. Ilka Štuhec ni ponovila sijajne lanske vožnje, ko je bila v Garmischu peta. Po klasični napaki, zašla je iz idealne smeri ter zgrešila vratca, je prvič v tej sezoni v hitrih disciplinah ostala brez uvrstitve. Italijanski smučarki, sestri Nadia in Elena Fanchini sta zasedli 8. in 9. mesto. Danes bo v Garmischu še ženski superveleslalom (ob 11. uri). Ob 5. uri po našem času je bil v Južni Koreji na sporedu moški superve-leslalom. NOGOMET - A-liga Udinese v Milanu, Fiorentina le neodločeno BOLOGNA - Fiorentina je v vče-rašnjem vnaprej igranem krogu nogometne A-lige zamudila priložnost, da bi potrdila tretje mesto na lestvici. Če bo Mancinijev Inter danes zmagal v Veroni, jih bodo črno-modri prehiteli. Vodilna Na-poli in Juventus bosta danes igrala proti moštvoma, ki sta lani igrala v B-ligi (Carpi in Frosinone). Videmski Udinese pa bo igral na milanskem San Siru. Nasprotnik bo Mihajlovičev Milan, ki cilja na tretjo zaporedno zmago. Bologna - Fiorentina 1:1 (0:0) Strelca: Bernardeschi (F) 14.; Giaccherini (B) 63. Genoa - Lazio 0:0 Vrstni red: Napoli 53, Juventus 51, Fiorentina 46, Inter 44, Roma 41, Milan 39, Sassuolo 33, Empoli 33, Lazio 33, Bologna 30, Torino 28, Chievo 27, Atalanta 27, Udi-nese 26, Palermo 25, Genoa 25, Sampdo-ria 24, Carpi 19, Frosinone 19, Verona 14. Danes: 12.30 Verona - Inter, 15.00 Frosinone - Juventus, Milan - Udinese, Na-poli - Carpi, Sassuolo - Palermo, Torino -Chievo, 18.00 Atalanta - Empoli, 20.45 Roma - Sampdoria. C-LIGA - Skupina A: Renate - Por-denone 0:2. Pokal Fed: Italija 1:1 MOSKVA - Največje presenečenje prvega dne prvega kroga teniškega pokala Fed so pripravile Nizozemke, ki na gostovanju v Moskvi vodijo z 2:0. Na ostalih treh prizoriščih v elitni svetovni ekipi je rezultat izenačen. Zasedba Nizozemske, ki se je lani šele prebila med osem najboljših reprezentanc, potrebuje le še eno točko iz preostalih treh dvobojev, da v go-steh izločil lanske finalistke pokala Fed Rusinje. Branilke naslova Čehinje igrajo 1:1 v Romuniji. V Marseillu je 1:1 med Francijo in Italijo (Giorgijeva je zmagala, Er-ranijeva pa je izgubila), enak rezultat pa je tudi v Leipzigu, kjer se merita Nemčija ter Švica. Zmaga Tržačanov Rokometni prvoligaš Pallamano Trieste je na včerajšnjem domačem srečanju proti Meranu slavil zmago z 31:27. Največ zadetkov je za Tržačane dosegel Bordevič (8). V Sloveniji: Izola - Velenje 25:40, Celje - Ribnica 38:29, Slovenj Gradec - Slovan 28:28. VATERPOLO - A1-liga: Pallanuoto Trieste - Bogliasco 6:6. ODBOJKA: JERONČIČ VS. KALC -V Sloveniji, ženske: Braslovče (trener Zoran Jerončič) - Luka Koper (Marko Kalc) 3:0; moški: Salonit - Maribor 2:3. KOŠARKA - Liga ABA: Sutjeska -Krka 87:81, Metalac - Tajfun 78:62. RAGBI - Šest narodov Italija bi skoraj presenetila Francijo PARIZ - Italija je bila v včerajšnjem prvem krogu pokala Šestih narodov na pragu presenečenja: Varovanci selektorja Brunela so se enakovredno upirali Francozom, ki so zmagali s 23:21. Odločilni kazenski strel so sodniki dosodili gostiteljem pet minut pred koncem srečanja. Italija je včeraj odigrala bržkone eno najboljših tekem v doslej 17. izvedbah pokala. Čez en teden bodo »azzurri« gostili Anglijo. Na drugi tekmi je Anglija s 15:9 premagala Škotsko. Danes bo še na sporedu tekma med Irsko in Walesom. / ŠPORT Nedelja, 7. februarja 2016 25 NOGOMET - Promocijska liga Juventina se je razigrala Pet golov v mreži Cervignana - Primorec brez točke Juventina - Pro Cervignano 5:1 (2:1) Strelci: 23. Nardella, 35. Dornik, 45. Ie-tri (PC), 56. Sant, 64. Marchioro, 69. Sant Juventina: Bon, Morsut, Scrazzolo, Racca, Popovič (Zanutto), Zorzut, Dornik, Antonutti (Stabile), Sant, Nardella, Marchioro (Donda). Trener: Se-pulcri. Po treh zaporednih remijih je Juventina ponovno osvojila tri točke in z visokim 5:1 povsem nadigrala še-stouvrščeni Pro Cervignano. Po spodbudnem začetku gostov je bila 21. minuta ključna za potek srečanja. Tedaj je nasprotnikov vratar zrušil v kazenskem prostoru Marchiora, sodnik pa je nemudoma dosodil najstrožjo kazen in pokazal rdeči karton Zwol-fu. Tega je nadomestil 17-letni Cassia, ki se je takoj izkazal, saj je ubranil enajstmetrovko Nardelle. Napadalec Juventine pa je takoj poskrbel za opravičilo za napako, saj je le minuto kasneje popeljal svojo ekipo v vodstvo. Po zaslugi številčne premoči so domači začeli napadati in tudi podvojili v 35. minuti. Neustavljivi Marchioro je prodrl po levem boku in lepo podal žogo v sredino kazenskega prostora Dorniku, ki je brez težav potisnil usnje v mrežo. Gostje pa sploh niso popustili, saj so zmanjšali zaostanek tik pred iztekom prvega polčasa, ko je Ietri premagal Bona s čudovitim in neubranljivim strelom z roba kazenskega prostora. Če je bilo številčno premoč v prvem delu srečanja opaziti le občasno, je Juventina v drugem polčasu za-gospodarila na igrišču. Priložnosti za zadetek so se vrstile kot po tekočem traku, prišle pa so do izraza predvsem »zračne« spretnosti štandreške enaj-sterice, saj so domači dosegli nadaljnje tri zadetke z glavo. V 11. minuti je Dornik odlično izvedel kot, Sant pa je bil v kazenskem prostoru najvišji, tako da je natančno preusmeril žogo v nasprotnikova vrata. Razigrani Dor-nik je bil nato še naprej pravi trn v peti obrambe gostov, saj je v 64. minuti poskrbel za odličen predložek, po zaslugi katerega je žoga poletela do Marchiora, ki je z glavo ponovno premagal Cassio. Nasprotnikovega vratarja so nato domači še petič premagali, ko je predložek Morsuta v 69. minuti lepo izkoristil Sant. Trije prejeti zadetki v trinajstih minutah so nato povsem demoralizirali Pro Cervigna-no, ki je v končnici sicer nekajkrat ogrozil Bonova vrata, rezultat pa je ostal nespremenjen. Juventina se je tako veselila druge zmage v letošnjem sončnem letu, s katero je utrdila tretje mesto na lestvici. (av) Primorec - Costalunga 1:3 (1:1) Strelec za Primorca: Davanzo v 29. min. Primorec: Sorrentino, Lolato, Cappai, Vesnaver, Braini, Omari, Grego, Gileno (Sarcano), Castrillon (Male), Davanzo, Ruzzier. Trener: Biloslavo. Rdeči karton: 64. Omari Trebenski Primorec je zamudil lepo priložnost, da bi na domačem igrišču osvojil točko proti drugouvš-čeni ekipi Costalunge. Prvi polčas je bil v glavnem izenačen. Gostje so sicer povedli že v 5. minuti s prostim udarcem odličnega Aleksandra Mar-janovica. Igralci domačega moštva so odreagirali in po nekaj nevarnih napadih izid izenačili z Davanzom, ki je imel v 5. minuti drugega polčasa iz- ŠAH - Mednarodni 21. Hit Open Elia Riccobon uspešen v Novi Gorici V Novi Gorici se je končal 21. mednarodni šahovski turnir Hit Open. Ob odsotnosti lanskega zmagovalca, slovenskega velemojstra ukrajinskega rodu Aleksandra Beljavskega, je prvo mesto zasedel Rus Vladimir Epishin s sedmimi točkami in pol na devet. Drugo in tretje mesto sta s pol točke manj dosegla črnogorski velemojster Dra-giša Blagojevic in srbski velemojster Siniša Dražic. Med nastopajočimi slovenskimi igralci sta se najbolje odrezala velemojster Marko Tratar (šesti) in mednarodni mojster Vojko Mecinger (sedmi) s šestimi točkami in pol. Kar šest zamejskih predstavnikov je tokrat doseglo po štiri točke. Od teh si je Elia Riccobon na posnetku na letošnjem zamejskem prvenstvu fotodamj@n najboljšo uvrstitev, 58. mesto, izboril Elia Riccobon, ki je v prvem in tretjem krogu igral proti Epishi-nu in Dražicu. Riccobonu se je tokrat le za pol točke izmuznil naslov mojstrskega kandidata, ki ga bo gotovo naskakoval že na naslednjem turnirju. Z istim izkupičkom so se Matej Gruden, Pino Lakovič, Enrico Genzo, Saša Kobal in Jan Ger-golet uvrstili na mesta od 63. do 74. Lejla Juretič je bila s tremi točkami in pol sedeminsedemdeseta. Med mladinci je v B turnirju zmagal Žiga Smolej iz Ilirske Bistrice, Jaro Ivan Brecelj pa je s polovičnim izkupičkom pristal na štirinajstem mestu v konkurenci petindvajsetih igralcev. (mo) Napadalec Juventine Nardella na arhivskem posnetku na tekmi v Miljah proti Costalungi fotodamj@n redno priložnost, da se spet vpiše med strelce, toda zgrešil je enajstmetrovko. Ali bolje: njegov počasen udarec je z lahkoto prestregel gostujoči vratar Zetto. Kmalu nato je moral zapustiti igrišče Omari, ki si je prislužil drugi rumeni karton. Številčno prednost je Costalunga izkoristila in spet povedla z A. Marjanovicem. Kljub igralcu manj so se gostitelji požrtvovalno vrgli v napad, gostujoča obramba pa je bila vedno na mestu. Ne samo: gostje so postajali vse bolj nevarni s hitrimi protinapadi. In prav z eno od teh akcij so nekaj minut pred iztekom srečanja dosegli tretji zadetek z Zugno in se veselili novih treh točk. »Škoda za poraz, saj smo igrali še kar dobro. Usodne so nam bile minute v drugem polčasu, ko smo zgrešili enajstmetrovko in nato smo ostali še brez enega igralca. Igrati v desetih proti zelo dobri ekipi, kot je Co-stalunga, ni lahko«, je po srečanju dejal Primorčev predsednik Darko Kralj. (lako) Ostala izida: Zaule - Gonars 2:0, San-giorgina - Trieste Calcio 0:2. ELITNA LIGA V Repnu napeto, Vesna v Torviscosi V današnjem krogu elitne lige bo repenski Kras na domačem igrišču v Repnu (začetek ob 15. uri) gostil Flaibano, ki ima le tri točke manj na lestvici. Nogometaši trenerja Ton-čija Žlogarja bodo skušali osvojiti vse tri točke in se tako še dodatno oddaljiti od sredine lestvice proti zgornjemu delu. Pri rdeče-belih bosta odsotna diskvalificirana Smrtnik in Spetič. Tekma kroga pa bo danes v Torviscosi, kamor prihaja v goste kriška Vesna. Torviscosa, ki je tretja na lestvici, zaostaja za vodilno dvojico Cordenons-Lumignacco le točko. Plavi pa imajo tri točke manj od današnjega nasprotnika. Včeraj: Virtus Corno - Manzanese 1:2. Domači šport Danes Nedelja, 7. februarja 2016 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen -Flaibano; 15.00 v Torviscosi: Torviscosa - Vesna 1.AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg - Pro Romans; 15.00 v Marianu: Mariano - Zarja 2. AMATERSKA LIGA- 15.00 v Tržiču: Romana -Primorje; 15.00 v Vilešu: Villesse - Gaja NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Percottu: Union 91 -Juventina DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Trstu, Drevored Sanzio: San Giovanni - Kras Repen NAJMLAJŠI - 10.00 v Podgori: Juventina - Turriaco POSKUSNI NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Kras Repen - Union Martignacco KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.00 na Opčinah: Jadran - Oderzo DEŽELNA C-LIGA SILVER - 18.00 v Pordenonu: Pordenone - Bor Radenska UNDER 14 MOŠKI - 11.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom - San Vito ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Olympia MOŠKA D-LIGA - 17.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Fiume Veneto UNDER 15 MOŠKI - 15.00 v Štandrežu: Val - Volley Ball Jutri Ponedeljek, 8. februarja 2016 KOŠARKA UNDER 20 MOŠKI ELITE - 20.45 pri Briščikih: Jadran - Decathlon San Vito UNDER 20 MOŠKI - 19.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Basket Time Udine NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Križu: Vesna - Pro Cervignano POKRAJINSKI MLADINCI - 19.00 v Gorici: Audax - Sovodnje □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo, od 8. do vključno 10. februarja 2016, goriški urad zaprt. SK DEVIN in ZSŠDI organizirata 5. izvedbo pobude »Kekec na smučeh«, mednarodne tekme za tečajnike smučanja in za vse otroke, v nedeljo, 14. februarja 2016, v kraju Forni di Sopra. Vabljeni tečajniki zamejskih klubov in klubov iz Slovenije. Informacije na info@skdevin.it. ŠZ SOČA v sodelovanju ZSŠDI-ja organizira v nedeljo, 21. februarja, v sovodenjski telovadnici turnir v mikro in miniodbojki. Začetek od 14.30. NOGOMET - V 1. amaterski ligi Podvig Sovodenj Belo-modri so premagali drugega na lestvici - Mladost praznih rok v Krminu Sovodnje - Domio 3:2 (1:1) Strelci: 31. Vanzo, 60. Bernardis, 91. Vanzo Sovodnje: Dovier, Markovič (Čavdek), Stergulz, Flocco, Galliussi, Bernardis, J. Visintin, S. Tomsič (C. Visintin), Vanzo, Černe (Bytyqi), Hri-beršek. Trener: Sambo. Sovodnje so poskrbele za pravi podvig, saj so le nekaj metrov stran od glavnega pustnega prizorišča na Goriškem premagale dru-gouvrščeni Domio in tako nekoliko zadihale. Sicer so gostje v uvodnem delu srečanja zagospodarili na igrišču in tudi povedli v 9. minuti po zaslugi lepega prostega udarca. Vodstvo Domia pa je predramilo domače igralce, ki so v drugem delu prvega polčasa zaigrali kot prerojeni, tako da se je marsikdo spraševal, katera izmed ekip zaseda drugo mesto na lestvici. Najprej je bil nevaren Černe, nato pa Jason Visintin, obakrat pa je odlično odgovoril nasprotnikov vratar. Slednji je bil nemočen v 31. minuti, ko je Vanzo z zadetkom zapečatil odlično akcijo. Domači bi lahko nato pred koncem polčasa tudi povedli, a je bil Jason Visintin v kazenskem prostoru netočen, potem ko je že preigral nasprotnikovega vratarja. Do zasluženega drugega zadetka so se nato domači dokopali v 60. minuti, ko je tokrat neukrotljivi Vanzo podal Bernardi-su, ki je z lepim udarcem z glavo poskrbel za vodstvo domače ekipe. Sovodnje so se nato branile in izkoristile nekaj protinapadov, v 91. minuti pa na tak način dosegle še tretji zadetek, ponovno z Vanzom, ki je bil zagotovo med najboljšimi na igrišču. Tekme pa sploh ni bilo konec, saj je sodnik dosodil rekordnih sedem minut dodatka. Domio je tako znižal zaostanek, do trojnega žvižga pa se je še nekajkrat približal Dovierovim vratom, rezultat pa je ostal nespremenjen, tako da so lahko pustno razpoloženi Sovodenjci v sosednjem šotoru proslavili šesto - in prestižno - zmago v letošnji sezoni. (av) Cormonese - Mladost 1:0 (0:0) Ballerino, D. Peric, Silvestri (Patessio), M. Peric, Candusso, Buffolin, Gergolet, Marušič (Ferlez), Leghissa (Leghissa), Zollia, Furlan. Trener: Gon. V taboru Mladosti niso skrivali razočaranja po koncu včerajšnje tekme, saj je doberdobska ekipa v zadnji minuti sodnikovega dodatka doživela povsem nezasluženo hladno prho. Takrat se je napadalec Cormoneseja sam znašel v kazenskem prostoru in z glavo premagal Ballerina. Domača ekipa je tako osvojila tri dragocene točke v boju za obstanek, s katerimi ima sedaj pred Mladostjo že šest točk naskoka. Glede na prikazano igro pa bi si Gonovi varovanci zaslužili vsaj točko, saj je bilo srečanje vseskozi izenačeno. V prvem polčasu so Peric in soigralci diktirali tempo igre in bi lahko tudi povedli, ko bi se strel z razdalje Marušiča ne odbil od prečke. V drugem delu srečanja so nekoliko utrujeni gostje popustili, kljub temu pa so si priigrali lepo priložnost za zadetek s Skarabotom. Povratnik po poškodbi se je znašel sam pred vratarjem, ki je odlično ubranil njegov strel. Ko so vsi mislili, da se bosta ekipi razšli s točko, pa je prišlo do že omenjenega zadetka Cormoneseja, ki je nekoliko zagrenil pustno soboto Doberdobcev. (av) Ostali izid: Porpetto - Terzo 2:2. VČERAJ ŠE - 2. AL: Muglia - Montebello 5:0, San Canzian Begliano - Ruda 3:2. ZMAGA TRŽIČANOV - D-liga: Ufm - Luparense 2:1, Este - Fontanafredda 3:0, Sacilese - Campodarsego 0:2; danes 14.30 na tržaškem Roccu: Triestina - Tamai. Poraz mladincev Krasa Trieste Calcio - Kras Repen 3:0 (2:0) Kras: Gregori (Stranieri), Niang, Benetton, Miloševič, Suppani, Cal-darola, De Caneva (Jurc), Mule (Dekovic), Kocman (Calcagno), Po-iani, Petracci (Carlassara). Trener: Pahor. Prvouvrščeni Trieste Calcio je zasluženo premagal Kras, ki pa se je solidno upiral močnim gostiteljem. Dva gola (eden iz enajstmetrovke) sta padla v prvem polčasu. Sodnik je sicer dvakrat spregledal prekršek nad igralcem Krasa v nasprotnikovem kazenskem prostoru. 26 Nedelja, 7. februarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / KOŠARKA - V deželni C-ligi silver v Dolini Konec pozitivne serije Brega Breg - Don Bosco 85:91 (20:22, 39:46, 65:73) Breg: Carra 17 (5:7, 6:11, 0:1), Zobec 3 (-, -, 1:1), Pigato 14 (7:8, 2:8, 1:7), Slavec 7 (1:2, 0:1, 2:6), Strle 12 (2:2, 5:6, 0:1), Vecchiet 13 (4:6, 3:8, 1:1), Semec (-, -, 0:1), Cigliani 10 (1:2, 3:9, 1:5), Cri-smani (-, 0:1, -), Gelleni 6 (-, 3:6, 0:1). Trener: Krašovec. Po štirinajstih zaporednih uspehih se je prekinil rekorden niz zmag Brega. Varovanci trenerja Krašovca so izgubili prvič po 10. oktobru 2015, ko so jih prav tako na domačih tleh premagali košarkarji Bora. Telovadnico v Dolini je včeraj osvojil tržaški Don Bosco, ki ima sedaj šest točk manj na lestvici kot Breg. Gledalci so tokrat bili priča številnim košem in ne preveč sijajnim obrambam, kot pričajo izidi posameznih četrtin. V Dolini pa je bilo mogoče predvsem spremljati pravi niz spornih sodniških odločitev, ki so v prvem polčasu razburile igralce in navijače obeh moštev na račun kakovosti igre. Gostje so v prvi četrtini po-vedli z rahlo prednostjo, vodstvo pa so obdržali do glavnega odmora. Breg je odlično začel drugi polčas, tako da so Carra in soigralci nasprotnike tudi dohiteli. Domači pa so tokrat naleteli na črn strelski večer (6:23 pri metu za tri točke), tako da so v končnici prevladali gostje. Igralci Don Bosca so se med včerajšnjim srečanjem dobesedno razigrali v napadu, saj pred tem Bregova obramba v letošnji sezoni ni nikoli prejela več kot 90 točk. Poraza po štirinajstih zaporednih zmagah pa sploh ne gre jemati tragično. (av) KOŠARKA - D-liga Lahko še upajo ... Sokol - Pontoni Monfalcone 77:63 (14:16, 32:30, 59:41) Sokol: Peric nv; Visciano 5 (1:2, 2:4, -); Fer-foglia nv; Doljak 0; Babich 8 (-, 1:1, 2:9); Pizziga 4 (2:2, 1:4, -); Gallocchio 33 (8:10, 8:12, 3:8); Hmejak 4 (-, 2:4, 0:2); Piccini 0; Tercon 6 (4:6, 1:4, -); Furlan nv; Seno 17 (2:6, 6:11, 1:4). Trener Vatovec. Skoki: Hmejak 10 Igralci Sokola so predvsem z odlično igro v tretji četrtini zasluženo doma premagali drugouvrščeni Pontoni iz Tržiča in tako utrdili prvo mesto na lestvici. Po zelo izenačenem prvem polčasu, ki so ga gostitelji sklenili z dvema točkama prednosti, so v naslednjih desetih minutah igre povsem strli odpor gostov z učinkovito consko obrambo in z uspešnim napadom. Z delno razliko 27:11 so si priigrali visoko prednost, ki so jo nato strumno upravljali v zadnji četrtini. Trdoživi gostje so sicer v 4. minuti zaostanek zmanjšali na deset (51:61) in dobro minuto pred koncem na samih devet točk (51:60). V napeti končnici pa so bili Vatovčevi varovanci le prisebnejši, spet vzpostavili zanesljivo prednost ter na koncu se skupaj s kar številnimi navijači veselili zmage. Za novi točki je treba pohvaliti pav vse igralce Sokola, največje zasluge za ta uspeh pa ima gotovo Gallocchio, ki je dosegel kar 33 točk in bil za goste nerešljiva uganka ter zanesljivo »naj igralec« srečanja. (lako) Kontovel - Alba 77:65 (21:16, 42:27, 58:49) Kontovel: Škerl 17 (1:4, 5:10, 2:4), A. Da-neu 12 (2:3, 5:8, 0:3), Bufon nv, Gantar 12 (6:8, 3:6, 0:1), Starc 4 (-, 2:4, 0:1), S. Regent nv, Lisjak 18 (4:9, 4:6, 2:2), Zaccaria 2 (-, 1:1, -), Sossi 4 (-, 2:3, 0:1), G. Regent 8 (0:4, 4:8, -), Devetak nv, trener Švab. PON: Lisjak (39, Zaccaria (40), G. Regent (40). Da bi košarkarji Kontovela še ohranili nekaj upanja za uvrstitev v playoff, so morali na petkovi v vnaprej igrani tekmi doma absolutno premagati krminsko Albo, proti kateri so v prvem delu izgubili s 17 točkami razlike. Z dobro igro predvsem v obrambi so sicer zasluženo dobili tekmo, žal pa niso nadoknadili visokega zaostanka s prvega srečanja v Krminu. Tako postaja naloga za naše košarkarje, da bi se uvrstili v končnico, vse težja in v preostalih dveh krogih bodo "odvisni" od izidov drugih neposrednih tekmecev. Peter Lisjak (Kontovel) fotodamj@n Proti krminski ekipi so igralci Kontovela pokazali eno boljših predstav v tem prvenstvu. Stalno so bili v vodstvu, odločilno prednost pa so si priigrali v drugi četrtini, ko so s čvrsto obrambo dopustili gostom, da so dosegli le pičlih 11 točk. Lepo prednost so v drugem polčasu z zrelo igro tudi upravljali in na koncu zasluženo zmagali. Škoda, da so grešili več prostih metov, kajti drugače bi lahko celo nadoknadili 17 točk iz prvega dela. Zaslužni za zmago so prav vsi varovanci trenerja Švaba, od posameznikov bi vseeno omenili mladega Aleksandra Daneua, ki se je izkazal tako v napadu (12 točk) kot v obrambi. (lako) PROMOCIJSKA LIGA Dom - Basket Gradisca 61:64 (18:23, 28:36, 38:56) Dom: Sanzin, Tercic 2, M. Zavadlav 19, G. Zavadlav 13, Collenzini 11, L. Antonello 10, M. Antonello 4, Furlan, Franzoni 2, Grusovin nv. Trener: Dellisanti. Košarkarji Doma so proti moštvu Basket Gradisca doživeli že drugi »déjà vu« v letošnji sezoni. Potem ko je obe tekmi proti Pierisu odločil koš v zadnji sekundi poslednje četrtine (prvič je na tak način zmagal Pieris, drugič pa Dom), je bil razplet povratnega srečanja proti Gradišču (skoraj) enak prvemu dvoboju. Okrnjeni igralci Doma so se v prvem polčasu lepo upirali nasprotnikom, nato pa so v tretji četrtini popolnoma popustili. Gostje so tedaj povedli z osemnajstimi točkami prednosti in mislili, da so predčasno zapečatili srečanje. Domači so nato odigrali sanjsko poslednjo četrtino, ki so jo osvojili z delnim izidom 23:8, kar pa ni bilo dovolj za uspeh. Tako kot na prvi tekmi, ko je Collenzini v izdihljajih srečanja zgrešil met za dve točki za izenačenje, se je tokrat poskus za tri točke Mateja Zavadlava v zadnji sekundi odbil od obroča, tako da so se zmage veselili gostje. (av) Govorica telesa: naš fotograf je v svoj objektiv ujel Bregovega trenerja Toma Krašovca po včerajšnjem porazu v Dolini fotodamj@n MOŠKA B2-LIGA V Repnu Sloga Tabor proti Olympii Za današnji derbi državne moške B2-lige v Repnu (začetek ob 18. uri) vlada veliko zanimanje. V osrednjem športnem dogodku tokratnega konca tedna se bosta pomerila naša dva najboljša kluba, ki krojita usodo tržaške (Sloga Tabor Televita) in goriške odbojke (združena ekipa Olympie, Vala, Soče). Na prvi tekmi v Gorici je slavila zmago Sloga Tabor, ki je tudi danes favorit. V obeh taborih ne bodo na razpolago vsi odbojkarji. Trener tržaške ekipe Gregor Je-rončič bo tudi danes sedel na klopi. V polju ne bo niti Vasilija Kanteta. Združena goriška ekipa ne bo računala na doprinos Lorenza Vi-zina ter Matije Komjanca. Derbi pa je derbi. Sloga Tabor Televita je favorit. Toda prepričani smo, da bo Olympia drago prodala svojo kožo. Gostje bržkone načrtujejo, da bi v Repnu iztrgali morda tudi kako točko. ODBOJKA - Ženska deželna C-liga Vse po načrtih Zalet Sloga je bil proti predzadnjemu na lestvici zbran do konca tekme - 20 točk Babudrijeve Zalet Sloga - Domovip Porcia 3:0 . . _ -____ . . _ _ (25:18,25:14,25:21) MOŠKA C"LIGA Poraz slogašev v ... mrzli telovadnici Sloga Zalet: Babudri 20, Balzano 9, Costantini 12, Grgič 2, Spanio 6, Vat-tovaz 2, Barut (L), Feri, Kojanec, Pertot, Vitez, Zonch. Trener: Jasmin Čuturič. Zaletovke so z odliko prestale si-nočnjo tekmo. Nasprotnik je resda na lestvici na predzadnjem mestu in ima kar nekaj točk manj od naše združene ekipe, vendar se je letos že nekajkrat zgodilo, da so naše igralke odpovedale prav proti ekipam, ki so bile, vsaj na papirju, premagljive. Tokrat ni bilo tako, saj je Zalet Sloga že takoj v uvodnih potezah dokazal, da si zmage srčno želi. Trener Čuturič se je tokrat odločil za postavo, ki je v prejšnjem krogu v Repnu Volleybasu iztrgala točko: Tania Ba-budri je tako zaigrala kot sprejemal-ka/napadalka (in bila z 20 točkami tudi najučinkovitejša v vrstah Zaleta Sloge), korektor je bila Scharon Co-stantini. Igralke so povsem upravičile zaupanje trenerja in takoj zaigrale zelo učinkovito. V prvih dveh setih so trdno držale vajeti igre v svojih rokah, stalno vodile in brez težav spravile oba seta pod streho. V tretjem se je začelo zatikati, zaletovke so rahlo popustile, kar je seveda Porcia izkoristila in z bolj agresivno igro presenetila našo ekipo. Gostje so občasno tudi Športel o delu odbornikov Trener Jasmin Čuturič fotodamj@n vodile z rahlo prednostjo, a so se za-letovke pravočasno spet zbrale, nadoknadile zamujeno in bile v končnici spet boljše, tako da so povsem zasluženo zmagale brez izgubljenega seta. Trener Jasmin Čuturič je vso ekipo pohvalil: »Čestitam vsem igralkam, ki so dobro 'držale' nasprotnice, znale premostiti rahle težave v tretjem setu in dokazale, da so boljše!« Jutrišnji Športel (ob 18. uri na TV Koper Ca-podistria) bo posvečen delu odbornic in odbornikov v športnih društvih. Svoje izkušnje na tem področju bosta povedala Veronika Don za Smučarski klub Brdina in Jan Gregori, ki ima dvojno funkcijo odbornika pri Športnem društvu Polet na Opčinah in ZSŠDI-ju. Poučni nasvet k tematiki bo prispeval odvetnik Samo Sanzin, ki poudarja, da morajo na pravnem nivoju biti vsa društva zavarovana na vseh področjih, saj se lahko samo tako zaščitijo pred katerokoli nezgodo. Sodelavka Valentina Sancin je pred mikrofon povabila starejšega in mlajšega odbornika ŠZ Zarja. Plavalec, namizni tenis in odbojkarski derbi V radijski športni oddaji Skupaj zmoremo (jutri ob 9. uri po valovih radia Trst A) bodo telefonski gostje voditelja Evgena Bana plavalec Kri-stian Vidali, odbojkarska trenerka Norči Zavadlal, ki bo poročala o odbojkarskem derbiju moške B2-lige, in Martina Milič, ki bo povedala o današnjem namiznoteniškem gostovanju ŠK Kras v ženski A2-ligi. Pallavolo Buia - Sloga Tabor 3:0 (25:15, 25:20, 25:18) Sloga Tabor: Antoni 4, Furlanič 1, Kante 4, Milič 1, Taučer 11, Vatto-vaz 0, De Luisa (L1), Rauber (L2), Jerič 0, Reggente 2, Trento 9. Trener: Danilo Berlot. V prvem povratnem krogu so slogaši gladko izgubili v tekmi, na katero morajo čimprej pozabiti, saj jim tokrat res ni šlo nič od rok. Nezanesljiv sprejem je pogojeval nadaljnjo igro, v napadu pa so bili naši odbojkarji večkrat premalo odločni, tako da so njihove žoge domačini lahko ubranili. Začetek tekme je pogojevala zelo mrzla telovadnica, na katero se slogaši niso takoj privadili in Buia je takoj povedla z 11:3 in 16:8 in niza je bilo praktično konec, saj naši igralci velikega zaostanka niso mogli nadoknaditi. Nekoliko bolj izenačen sta bila ostala dva seta, vendar ni Sloga Tabor praktično nikoli resneje ogrozila domače ekipe. Trener Berlot je na igrišče poslal vse razpoložljive igralce, a se situacija ni spremenila in Buia je pač dokazala, da je v tem trenutku boljša. Matija Rauber (Sloga Tabor) PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 7. februarja 2016 2 7 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledaličše FJK - Il Rossetti Dvorana Generali Danes, 7. februarja, ob 16.00 / Franco Branciaroli: »Dipartita finale«. V sredo, 17. februarja, ob 20.30 / Carlo Goldoni: »I Rusteghi« / Režija: Giuseppe Emiliani / Ponovitve: od četrtka, 18. do sobote, 20. ob 20.30 in v nedeljo, 21. februarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli V sredo, 9. februarja, ob 19.30 / Giovanni Testori: »Edipus« / Režija in preureditev: Leo Muscato / Ponovitve: V sredo, 10. in v četrtek, 11. ob 21.00, v petek, 12. ob 19.30, v soboto, 13. ob 21.30 in v nedeljo, 14. februarja, ob 17.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 10. februarja, ob 20.45 / Domenico Starnone: »La Scuola« / Režija: Daniele Luchetti / Ponovitev: v četrtek, 11. februarja, ob 20.45. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V torek, 16. februarja, ob 20.45 / Domenico Starnone: »La Scuola« / Režija: Daniele Luchetti / Ponovitev: v četrtek, 18. februarja, ob 20.45. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder Danes, 7. februarja, ob 20.00 / Ivan Cankar: »Hlapci«. / Gostuje SSG Trst. V soboto, 13. februarja, ob 20.00 / Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflor-janski«. V nedeljo, 14. februarja, ob 17.00 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. V četrtek, 18. februarja, ob 20.00 / Rai- ner Werner Fassbinder: »Grenke solze Petre von Kant«. KOPER Gledališče Koper Jutri, 8. februarja, ob 20.00 / Gašper Tič: »Trio«. V torek, 9. februarja, ob 18.00 / Diego Runko, Chiara Boscaro, Marco Di Stefano: »Esodo pentateuco #2 / Ek-sodus peteroknjižje #2« V sredo, 10. februarja, ob 20.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. / Ponovitev: v četrtek, 11. februarja, ob 20.00. V ponedeljek, 15. februarja. ob 17.00 / 17:00 / »Improvizirajmo z Igorjem in Gorazdom«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V torek, 9. februarja, ob 19.30 / »Kralj Ubu«. / Ponovitev: v sredo 10., v petek, 12. in v soboto, 13. februarja ob 19.30. V četrtek, 11. februarja, ob 19.30 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. Mala drama V torek, 9. februarja, ob 19.30 / Via Negativa, Via Nova 2011: »MandicStroj«. V četrek, 11. februarja, ob 20.00 / Simona Semenič: »medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti«. V petek, 12. februarja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. Levi oder V soboto, 13. februarja, ob 18.00 / Avtorski projekt Iniciative za razvoj mo-kumentarističnega gledališča: »Marie Curie - Hystérie«. V sredo,17. februarja, ob 17.00 / Lev Nikolajevič Tolstoj: »Ana Karenina«. / Ponovitev: v četrtek, 18., ob 19.30 in v petek, 19. februarja, ob 11.00. MGL Veliki oder V torek, 9. februarja, ob 20.00 / Drama / David Greig: »Dunsinane«. / Po- novitve: v četrtek, 11. ob 20.00 in v petek, 12. febraurja, ob 19.30. V soboto, 13. februarja, ob 19.30 / Drama / Henrik Ibsen: »Peer Gynt«. / Ponovitev: v soboto, 13. februarja, ob 19.30. V ponedeljek, 15. februarja, ob 18.00 / Komedija / Jera Ivanc: »Prevare«. V torek, 16. februarja, ob 19.30 / Simona Semenič: »sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije«. Mala scena V torek, 9. februarja, ob 20.00 / Črna komedija / Marius von Mayenburg: »Kos plastike«. / Ponovitev: v četrtek, 11. febraurja, ob 20.00. V soboto, 13. februarja, ob 20.00 / Komedija / Daniel Glattauer: »Čudežna terapija«. / Ponovitve: v soboto, 13. in v torek, 16. februarja, ob 20.00. V ponedeljek, 15. februarja, ob 20.00 / Komedija / George Axelrod: »Sedem let skomin«. Studio V sredo, 10. februarja, ob 20.00 / Drama / Ingmar Bergman: »Pogovori na štiri oči«. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V torek, 21. februarja, ob 20.30 / »Catapult "Magic Shadows"« / koreografija in režja: Adam Battelstein / Glasba: A.Vivaldi, H.Arlen, M.Norton. V soboto, 13. februraja, ob 21.00 / koncert / Nastopa Carmen Consoli. V ponedeljek, 15. februarja, ob 21.00 / »Battiato e Alice in concerto« / Na-stopajo:Franco Battiato in Alice z Ensamble Symphony Orchestra. Tetris (Ul. della Rotonda3) V ponedeljek, 8. februarja, ob 21.30 / Nastopajo: Bunuel (post-hardcore/noise, IT), Acus in Vigo djset. V petek, 12. februarja, ob 21.30 / Nastopajo: Border Bastard (death punk, TS) in Hobos (metalpunk, VE). GORICA Kulturni dom V soboto, 13. februarja, ob 20.30 / Mittelfest: iz Čedada v Gorico / »Carmi-na balcanica - Aghe.Voda.Uje«. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine Jutri, 8. februarja, ob 20.45 / koncert / Nastopa: Lise De La Salle - klavir / Program: Maurice Ravel Gaspard de la nuit; Claude Debussy Sei Preludi da Libro I e II / Johannes Brahms Variazio-ni e Fuga su un tema di Händel, op. 24. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Opera in balet V ponedeljek, 8. februarja, ob 19.30 / koncert / »koncert samospevov z Bernardo Fink«. V četrtek, 11. februarja, ob 19.30 / Opera /Giuseppe Verdi: »Nabucco« / Ponovitev: v soboto, 13. februarja. ob 19.30. V sredo, 17. februarja, ob 19.30 / balet / Peter Iljič Čajkovski: »Trnuljčica (Spjaščaja Krasavica)«. / Ponovitve: v četrtek, 18. ob 19.30, v petek, 19. in v soboto, 20. ob 18.00. Kino Šiška V torek, 9. februarja, ob 20.00 / metal večer / Nastopata: Sabaton (Heavy metal / Švedska) in predskupina Wisdom (Power metal / Madžarska). V četrtek, 11. februarja, ob 20.00 / Indeks lekcija / Nastopajo: Sea, Air in Monowi Twins. V nedeljo, 14. februarja, ob 19.00 / Ek-stremno blasfemični dan sv. Valentina / Nastopajo: Behemoth (Pol) , Abbath (Nor), Entombed AD (Swe), Inquisition (ZDA). V torek, 16. februarja, ob 20.00 / Kon- cert zvočnih umetnic in raziskovalk / Nastopa: »ZVO.ČI.TI SO.UND.ING DUO« Robertina Šebjanič - Manja Ristic. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Na ogled je tudi stalna razstava »Podobe Krasa« / In-fo.:gradstanjel@guest.arnes.si TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Iz sveta glasbe REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV NORVEŠKA SMUČARSKA TEKAČICA (KRISTIN) TIP RENAUL- T0VEGA AVTOMOBILA TROPSKA RASTLINA REKA NA TAJSKEM SESTAVIL LAKO IND. BORKA ZA PRAVICE KMETOV SRB. PESNICA DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE TRDNA, MAZAVA SNOV; MAZILO REKA V FRANCIJI NESTROKOVNJAKI POSODICE ZA OLJE EMIL ADAMIČ SOBOJEVNIKI GLEDALIŠKA LUTKA S PREMIČNIMI UDI ZNANA ŽENSKA POROČNA OBLEKA NAŠA POSLANKA BLAŽINA STIČIŠČE STOLETIJ MALI VRATNI OBROČ ČEŠKA PRI-TRDILNICA AM. IGRALEC (BRAD) IT. ZVEZA PARTIZANOV / ZDRAVILIŠČE V BELGIJI Z DIRKALIŠČEM FORMULE 1 AM. PEVEC GARFUNKEL NELSON PIQUET ITAL. PEVKA (MARINA) MESTECE PRI BOCNU SUROV POHOTNEŽ; VRSTA METULJA KUHA BREZ VOKALOV ERIC CLAPTON ČAS, KI JE MINIL ARABSKI ŽREBEC HRVAŠKI POLITIK OREŠKOVIČ ITALIJANSKA PEVKA (GIANNA) IVAN TAVČAR NEKDANJI UPORNIK V NIKARAGVI VODJA DEŽ. URADAZA NAŠE ŠOLE DEL KNJIGE EVRAZIJSKA DRŽAVAZ GL. MESTOM MOSKVA ACE MERMOLJA PIJAČA ZA APERITIV AVSTRALSKI MEDVEDEK SNEG, KI GA NANESE VETER BERI PRIMORSKI DNEVNIK INGRID BERGMAN AM. PEVEC (FRANK) NOG. VRATAR HANDANOVIČ VASICA PRI OPČINAH NIHAJ, GUG VELIKA HIŠA Z VRTOM IVAN RENKO REKA V ZDA PREBIVALEC SLOV. - HRV. POLOTOKA PERM SPOSOBNOST MIŠLJENJA AM. PEVEC REDDING PROSTOR NA DNU AM. IGRALKA GARDNER NEM. ZNAMKA AVTOV POGOJNA ALI SMRTNA DELOVA ŽENSKA PRILOGA ARGENTINSKA NOGOMETNA ZVEZA SINEAD O'CONNOR ORGAN VOHA KARAMBOL REKA V RUSIJI ITALIJANSKI FILMSKI REŽISER IN IGRALEC VNETJE VIMENA PRI ŽIVALIH LIDA TURK PREDRZNOST, NESRAMNOST AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA NAŠA PLESNA SKUPINA, ... LUDI NAJSVETLEJŠA ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA OKRASNA CVETLICA SILIRANA KRMA ZA ŽIVINO SLOVARČEK - BEAR = reka v ZDA, v Utahu • MAMATA (Banerjee) = indijska političarka za pravice kmetov • NAN = reka na Tajskem • REI = italijanska pevka • SAL = reka v Rusiji • STEIRA = norveška smučarska tekačica 28 Nedelja, 7. februarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Območje visokega zračnega tlaka nad srednjo Evropo in Alpami slabi . Nova vremenska motnja je dosegla obale zahodne Evrope. Od jugozahoda doteka nad naše kraje v razmeroma topel in v nižjih zračnih plasteh postopno nekoliko bolj vlažen zrak. Na obali bo prevladovalo pretežno oblačno vreme, drugod povsem oblačno. Dopoldne bodo že možne rahle padavine. Popoldne se bodo padavine okrepile: po nižinah bodo močne, v hribih pa obilne. Meja sneženja bo na okoli 800 - 1000 m. Ob morju bo pihal okrepljen jugovzhodnik in verjetnost padavin bo zato nizka. KOČEVJE ČRNOMELJ I REKA DANES / Pretežno oblačno bo. V zahodni in ponekod v osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo, več in pogosteje pa večinoma le na severozahodu. Meja sneženja bo med 800 in 1300 m nad morjem. Pihal bo jugozahodnik, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature bodo na severozahodu okoli 5, drugod od 7 do 13 stopinj C. Do sredine dneva bodo na vzhodu še verjetne močne do obilne padavine;na zahodnem pasu pa zmerne. Proti večeru bodo padavine oslabele, predvsem na zahodu. Po nižinah bo lahko nastajala megla. Ob morju se bo veter obračal od jugovzhoda na jugozahod. Jutri bo oblačno, v zahodni in deloma osrednji Sloveniji bo občasno deževalo, čez dan pa se bodo padavine razširile še nekoliko bolj proti severovzhodu. Meja sneženja bo med 1000 in 1400 m nad morjem. Pihal bo jugozahodnik, ob morju jugo. LJUBLJANA °5/11 nižje pa deževalo. V 48 urah je v Lepeni padlo 303 mm padavin; v Ukancu v Bohinju 267 mm, na Žagi pri Bovcu 244 mm in v Logu pod Mangartom 201 mm padavin. Danes: ob 2.50 najnižje -23 cm, ob 8.36 naj-g višje 48 cm, ob 15.10 najnižje -63 g cm, ob 21.44 najvišje 42 cm. 2 Jutri: ob 3.28 najnižje -29 cm, ob 9.14 naj-či višje 51 cm, ob 15.44 najnižje -66 cm, ob 22.15 najvišje 46 cm. S. GRADEC O 4/10 CELJE 5/12 O N. MESTO 5/12 O KOČEVJE V ° - ^ ČRNOMELJ REKA 10/13 JUTRI Morje je mirno, temperatura morja 10,1 stopinje C. ■M t" mg Z M Kanin - Na Žlebeh Vogel .............. Rogla . IS Piancavallo.....'.'. . . 2S SG Forni di Sopra 3G 3G Zoncolan 3G 4G Trbiž 4G SS Osojščica 4S SS Mokrine lS Twitter proti terorizmu WASHINGTON, - Skrbniki enega največjih družbenih omrežij Twitter so od sredine lanskega leta zaprli okoli 125.000 računov, s katerimi so njihovi uporabniki širili teroristične grožnje ali spodbujali k terorističnim dejanjem. Večina računov je bila povezana s skupino Islamska država. »Takšnega vedenja ne bomo podpirali, kot tudi ne podpiramo kakršnih koli drugih nasilnih groženj,« so poudarili. Ob tem so izpostavili, da uporabniki takšnih računov že v osnovi kršijo splošna pravila uporabe omrežja. Vse račune in sporočila, povezana z njimi, so pred tem zelo temeljito preučili, v ta namen pa tudi okrepili eno od svojih ekip. Poleg računov, ki so jih zaprli, so zaznali še precej takšnih, ki so ravno tako sporni, a bodo zaenkrat nanje samo bolj pozorni. Umrl astronavt Edgar Mitchell WASHINGTON - Edgar Mitchell, šesti človek, ki je stal na Luni, je v petek umrl v kraju West Palm Beach na Floridi v ZDA, star 85 let. Umrl je le dan pred 45. obletnico misije Apollo 14, ki je postavila rekord v najdaljšem bivanju na Luni. Mitchell, Alan Shepard in Stuart Roosa so bili tretja astronavtska ekipa, ki je pristala na Luni. Osvojili so jo 5. februarja 1971 po načrtu, prvotno ustvarjenem za misijo Apollo 13, ki so jo po seriji tehničnih napak odpovedali. Mitchell je bil zadnji še živeči član misije. Shepard je umrl leta 1998, Roosa pa leta 1994. RUTAR. Rutar Group sodi med vodilna pohištvena podjetja v srednji Evropi in zaposluje več sto sodelavk in sodelavcev. Naša uspešna poslovna skupina ima upravni sedež na avstrijskem Koroškem in je vse od ustanovitve v družinski lasti. S prodajnima distribucijama RUTAR in DIPO nudi izjemno kvaliteto, odličen servis in vrhunske nakupne pogoje na kar 13 lokacijah v Avstriji in Sloveniji. Pridružite se naši ekipi kot Naša pričakovanja: obvezno dobro znanje slovenskega in italijanskega jezika (govorno in pisno) pripravljenost preseliti se v Avstrijo izkušnje pri administrativnih delih dobro poznavanje MS Office orodij samoiniciativnost, samoodgovornost in motiviranost Nudimo Vam: prijetno delovno okolje v velikem mednarodnem podjetju razgibano in zanimivo delo odlične razvojne možnosti polni delovni čas Prijave z življenjepisom, dokazili o izobrazbi, s sliko ter kronološkim pregledom dosedanje kariere pošljite na albaniJa - Državi grozi »ekološka katastrofa« Parlament za deset let prepovedal sečnjo dreves TIRANA - V Albaniji je parlament izglasoval 10-letni moratorij na sečnjo dreves za industrijsko proizvodnjo, saj bi obubožani balkanski državi sicer grozila "ekološka katastrofa". Ob tem so napovedali tudi boj proti ilegalni sečnji, s katero posekajo tudi do 10-krat toliko dreves kot legalno. »Albaniji grozi ekološka katastrofa, zato moramo sprejeti drastične ukrepe proti izkoriščanju gozdov za industrijo in izvoz,« je de- jal okoljski minister Lefter Koka. V primeru ne-spoštovanja moratorija so zagrozili z do 10-let-no zaporno kaznijo, piše francoska tiskovna agencija AFP. V Albaniji, kjer so v četrt stoletja posekali polovico gozdov, okoljevarstvenike sicer najbolj skrbi krčenje gozdov na rečnih bregovih, saj lahko vodi do poplav po celotni državi. Leta 1990 so gozdovi pokrivali dobro polovico države, sedaj pa 25 odstotkov. jobs@rutar.at Legendarni ferrari prodan za rekordnih 32 milijonov evrov PARIZ - Legendarni ferrari 335 S spider scaglietti iz leta 1957 je bil na dražbi v Parizu prodan za rekordnih 32 milijonov evrov. Kdo je kupil jeklenega lepotca, ni znano, razkrili so le, da je iz ZDA. Spider 335 S je podrl dosedanji rekord ferrari-ja 250 GTO, ki je bil leta 2014 na dražbi prodan za 28,9 milijona evrov. Avto se je leta 1957 uvrstil na šesto mesto na 12-urni dirki Sebring in na drugo na 1600-ki-lometrski cestni dirki po Italiji Mille Miglia. Nato se je vrnil v tovarno, kjer so mu motor povečali s 3,6 na 4,1 litra prostornine in moč povečali s 360 na 400 konjev, s katerimi je lahko dosegel 300 kilometrov na uro. Ferrari je s tem avtomobilom leta 1957 osvojil konstruktorski naslov. Spider je bil doslej v lasti družine pokojnega francoskega dirkača Pierra Bardinona, ki je umrl leta 2012.