210. številk«. Ljibljua, ? četrtek 14 septembra 1905 XXXVIII. leto Iikaja vuk dan zvačar, isimli a»ti*»lj« in araanika, Ur v«|)a po posti arajaman u avatro-ogrska sažete m m loto U K, aa §s| lota 11 K, aa eatrt lata S K 60 k, u au bmm 1 K tO k. Za LJubljano ■ palujanjen na dom aa i i H S, sa pol leta 11 K, aa Satrt lota 6 K, aa ob meaec t K. Kdor hodi sam ponj, pla&a aa vis loto M K, aa pol lota 11 K, aa fiotrt lota 6 K 50 h, bi on meieo 1 K 90 k. — Za tujo doiolo toliko vaš, kolikor aaaia poStnina. — Si aarsčb* broa Utodobno vpoSujatve naroonino •• nt oaira. — Za oznanila to plačajo od potarootopao petlt-vrito po 11 k, fio to to oaaanllo toka onkrtt, po 10 k, Sa to dvakrat, in po 8 k, fia ta tlaka trikrat ali vačkrat. — Doptol >•} ao Izvale frankovati. — Bokopiai bo na mfiajo. — Urodnlitvo In u p ravnili v o jo v Kaaflovik aliaah it t, 01 »laot arodaiitvo v L aadatropja, apravništvo pa v pritličja. — Upravniitva naj m blagovoUJa poSiljati naročnino, raklaiaaatJa, oananila, t J. adminlairatrtna atwt. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon St. 85. „Slovenski Narod11 telefon St. 34. Izbruh blaznosti. In zdaj se je vzdignil tudi ljubljanski škof Anton Bonsventura Jeg-15 in je kakor kak obseden menih pljunil na velečastni spomenik, ki ga je hvaležni narod postavil svojemu največjemu sinu. Kadar se ljubljanski škof javno oglasi, vselej imajo ljudje vtisk, kakor bi se bila odprla vr&ta kake srednjeveške inkvizicijske kleti in bi udaril iz nje večstoleten, okužen, po krvi smrdič zrak. Anton Bonaventura je blazen fanatik, eden tistih, ki imajo vedno krvave odi in škripljejo z zobmi, eden tistih, ki bi najraje Klali in morili, če bi smeli. O umetnosti nima škof nobenega pojma. V umetniških stv&reh zavzema stališče, kakor kak inkvizicijski rabtlj. Njegov fanatizem mu je razril možgane, da ni več zmožen mirno misliti in trezno presojati. Škof Jeglič je pokupil in sežgal Cankarjevo »Erotiko« in je Antonu Aškercu prepovedal maŠevati, ker je v pesmi, poveličujoči krščanstvo, opeval tudi krasoto Ženskega telesa. Po ;eh dveh činih kamb^lske bornira-ncsti je pač umljiv", da je škcf nastopil tudi proti Prešernovemu spomeniku. Škof je poslal županu Hriberju pismo, ki je tako, da je moramo za večni spomin ponatisniti. Naj tudi najširji krcgi izvedo, na kak nivo je padel ljubljanski Škof. To nečuveno pismo se glasi tako-le: »Na Goričanah, 13. septembra 1905. Blagorodni gospod! Dne 10. septembra odkriti Prešernov sporne-n k ima nad pesnikom pohujšljivo, nesramno odgaljeno žensko podobo. Kot poklican varuh krščanske nravnosti z g n j u s o m o b s o j & m, da se je za pesnika tako pohoten spomenik odbr 1, še bolj obsojam, ga je mestna ljubljanska občina ppre]e!a in v varstvo vzela, najbolj pa obsojam, da se je nesramni kip postavil ravno pred cerkev, posvečeno prečisti Devici in Materi Božji Mariji v pohujšanje pobožnih ver-nikov obojega spola. Ta pohujšljivi kip je neprestano razialjenje Božje, sa katero je odgovoren odbor, ki je tak gnjusen spomenik od-bral, in mestna občina, ki ga je na to mesto postavila in v svoje varstvo vzela. V imenu svojem, v imenu svetne in redovne duhovščine, vimena vseh poštenih Ljubljančanov, posebno v imenu rahločutnih gospa in sramežljivih gospodi-Čen ljubljanskih, v imenu ne« dolžne mladine, pa tudi v imenu vsega vernega ljudstva slovenskega, katero rado v Ljubljano prihaja, prosim Vas, gospod župan, prosim občinski odbor, odstranite pohujšanje, odstranite razšaijenje Božje, izvolite ta sveto sramežljivost globoko rasžaljivi kip nad pesnikovo glavo odstraniti in zameniti ga z drugim, spodobno oblečenim. — f Anton Bonaventura, škof« Vsa Ljubljana strmi nad blazno borniranostjo, ki se razodeva v tem pismu; vsa Ljubljana trepeta ogorčenja zaradi fanatične drznosti, s katero se je upal škof Jeglič vprizoriti ta atentat na Prešernov spomenik. ■Sram nas je lahko pred celim svetom, daje med nami mogočtak škof, da imamo med sabo oerkvenega dostojanstvenika, ki stoji na takem stališču. Prešernov spomenik je e s t e -iično lepo, čisto in pleme - j n i t o d e 1 o, ki more vzbuditi slabe ! misli samo pri pokvarjenih ljudeh, ki more pohujšati samo take izpridenci subjekte, ki nimajo čuta za lepoto^ samo spolsko perverzne ljudi, katerih kozlovska mesenost je tolik«, da jih tudi pri najidealneči lepoti obide samo živalsko poz -ljenje. Zato je pa škofovo očitanje, da je Prešernov spomenik pohoten, da je pohujŠljiv, da žali sveto sramežljivost in da je neprestano žaljenje božje ali izbruh ma todonako - blaznega fanatizma al pa izraz najgnus-nejšega svetohlinstva in hinavstva. Ćd je plemenita tista in idealno lepa figura na Prešernovem spomeniku pohnjšljiva in pehotna, potem so vse najslavnejše katoliške cerkve hrami nečistosti in pohujšanja in stoletja in stoletja pravo žaljenje božje. Ravno v najslavnejših katoliških cer kvah kar mrgoli slik polnih nagih žensk in moških in nagih ženskih in moških kipov. V prvi cerkvi kri-stjanskega sveta, v stolnici rimskih papežev, v oerkvi Sv. Petra v Rimu, je na stotine popolnoma golih žen skih pedob, sLkanih in izklesanih. Pod podobami nagih žensk se darujejo maše, poleg kipov in slik nagih žensk se razpcstavlja najsvetejše in se dele zakramenti, a Še noben papež, noben kardinal ali škof ni rekel, da so te podobe pobuj šljive in da so žaljenje božje. Ce bi bilo stališče ljubljanskega škofa pravo, potem bi se morale zapreti najslavnejše katoliške cerkve, potem bi ae morali uničiti največji umotvori krščanske umetnosti, potem je katoliŠk* cerkev največja raz-sirjevaika nemoralnosti, brezdno nečistosti, stolp brezstidnosti in potem je tudi katoliška cerkev največja ža lilka Boga. Pa ni tako. Stališče škofovo ni pravo; stališče škcf vo je zeletsko in glupo in v nasprotju s cerkvijo. Na tisoče nagih podob na altarjih in sploh po cerkvah priča glasno proti ljubljanskemu škofu in na tisoče cerkva obsoja izbruh brezmejno blaznega fanatizma ljubljanskega škofa. Škofovo pismo je dokument historičnega pomena. V njem s- zrcali duševni nivo kranjskega duhovstva začetkom 20. veka, umstvena stopnja in vandaiski barbarizem tiste struje, ki jo vodi škof. Ali more zdaj še kdo reči, da proti takim elementom nI brezobziren boj življenjskega pomena za v e a slov. narod? Državnozborsko zasedanje. Dunaj, 13 septembra. Takoj prvi dan, t. j. 26 t. ro. ae predloži državnemu zboru državni proračun za leto 1906 Potem sledi predloga glede italijanske pravne fakultete v Roveretu. nakar se začne debata o ogrski krizi. Ako se dožene mir med krono in ogrsko koalr'oijo, se izvrše tudi volitve v delegacije. — Zasedanje državnega zbora bo trajalo le do 13. oktobra. Da bi zbornica že v tem zasedanju odobrila zakon, s katerim se ministrstvo pooblašča glede prispevanja k sk upni m z a dev a m ni verojetno. Poprej se vsekakor morajo poravnati vse nejasnosti med vlado in strankami. Zaradi italijanskega vseučilišča. Trst, 13. septembra. Danes je imel tu klub italijanskih državnih poslancev sestanek v zadevi italijanskega vseučilišča. Razpravljalo se je vsestransko o položaju in taktiki italijanskega kluba, v katerem so nastala nasprotstva ravno zaradi sedeža pravne fakultete. Debata je bila burna ter sta poslanoa Deiugan in Conci izjavila, da izstopita is kluba. Klub je izstop sprejel. Shod je obnovil zahteve: »Trst ali nič«. Kriza na Ogrskem. Bud a peš t a, 13 septembra. Vodilni odbor združene opozicij e je imel nocoj pod predsedstvom poslanca Kossutha daljšo sejo. Isdal se je komunike, v katerem je povedano, da se bodo vse opezi-c'jonalne stranke po svojih prinoipih in razmerah zavzele za splošno volilno pravico, kadar se bo ta sade a re-.no razvila. Nadalje se je sklenilo, da se Fejervarvjevo ministrstvo obtoži, ter se je naročilo posl. Polonviju, da poroča o tem v državnem zboru. Dunaj, 13 septembra. »Zeit« poroča, da je bil prestolonasled- nik tisti, ki je cesarja pregovoril naj ne pritrdi Fej ervarvj evim načrtom o splošni volilni pravioi. Prestolonaslednika pa je do tega pripravil grof Z;chy, ki je bival v ta namen dva dni v presto-lonaslednikovem gradu KonopiŠtu. Buda pest a, 13. septembra. V koaliciji smatrajo vest o odstopu Fejer vary je vega ministrstva za politično nakano, verujejo ps, da je krona pripravljena za kompromis z opozicijo. Tudi želijo v opoziciji, d a bi se državni zbor odgodil s sklepom zbornice, ne pa s kraljevim r e -s kri p to m, ker se v prvem slučaju lahko parlament poljubno zopet skliče. Posledice ogrske krize za Hrvatsko. Zagreb, 13 septembra. Uradni list »Narodne Novine« je prinesel izkaz o plačevanju davkov na Hrvatskem, odkar vlada na Ogrskem ex icx Koncem meseca avgusta je bila razlika v plačevanju davkov proti lanskemu letu za 3,400000 K. — Občni zbor križevske velika župnije je sklenil, da se noreči finančnemu ravnateljstvu, da vkljub ex ltx stanju prisilnim potom izterja zaostale davke. Tajna zarota zaradi Mace-donije? Sofija, 13. septembra. »Večerna Pošta« je obdolžila srbska revoluai-jonarja Girdjikovića in T a h-k o vi ća, da sta prišla v Sofijo, da pripravita zaroto proti kralju Petru in knezu Ferdinandu. Dasi sta obdolžena pozvala urednika na dvoboj, ako obdolž tve ne prekliče, širi se vest o zaroti po Srbiji in Bolgariji. Baje heče zarota napraviti s terorističnimi čini nered na Balkanu, da prisili posredovanje Evrope ter izpo-s 1 u j e M a c e d o n i j i avtonomijo. Ista organizacija je baje vprizorila tudi zadnji atentat na sultana. Narodna vzgoja našega ženstva in višja dekliška šola ljubljanska. (Konec.) Temu se ugovarja, češ, da višja dekliška šola nima namena, vzgajati učiteljic, za katerih naraščaj ima skrb-ti država s svojimi financami, ue pa ljubljanska mesto, in da je tako že nevarnost, da dobimo v kratkem času ženski učiteljski proletarijat. Vendar pomisliti je treba, da se stori usluga predvsem deklici, ne državi, ako se ji da prilika, izobraziti Be za učiteljski stan, kateremu se bo posvetila tako Bamo tedaj, ako ne bo drugje našla boljšega kruha. Namen višje dekliške šole pa še tudi ostane isti, ker bo vedno nekaj gojenk, ki ne bodo reflektirale na strokovno izobrazbo, dasi je resnic«, d« je bilo takih gojenk v primeri z dragimi dozdaj zelo malo. Ženskega Učiteljskega proletarijata ae bati, imamo pa ravno mi Slovenci najmanj povoda, ko nam primanjkuje na vseh koncih in krajih v narodnem duhu izobraženega ženstva. Pai pa j« treba dozdaj z višjo dekliško šolo združenemu pedagoškemu tečaju preustroja, zlaati v tem smislu, da se omogoči kandidatinj&oi, zrelostni izpit delati na zavodu samem. Sioer sem uverjen, da bi se vsa tukaj razmotrivana vprašanja najbrž rešila nam povsem povšečno, ko bi mi mogli rešiti finaneijalno vprašanje; kajti da si je Ljubljana z usta-novitvijo viije dekliške lole naložila veliko stalno breme, tema mora vsakdo pritrditi. Toda ta zavod je iz razlogov, ki sem jih zgoraj obrazložil, za bodočnost naie narodne individualitete tako vitalnega pomena, da je denar, ki se izdaja zanj, bolj« naložen kakor kjerkoli drugje. Nadalje je pa njegov obstanek le tedaj zagotovljen in njegovo vzdrževanje opravičeno, ako ae vpoštevajo želje in potrebe interesiranega občinstva. Zdaj ps ponovimo, ker smo Že zgoraj omenili: Statistika gojenk nam kaže, de takozvani najbolji! krogi sploh ne pošiljajo svojih hleve ▼ višjo dekliško Šolo, takozvani boljši krogi pa večinoma le zato, da si njih hčerke pridobe poleg splošne tudi kako Btrokovno izobrazbo. Ako tedaj Btrokovno izobrazbo izločimo in vrhtega še bierkam nižjih slojev zabranimo vstop, potem naša šola ne bo štela v vseh treh letnikih niti dvajset gojenk. Za to število bi se pa vendar ne izplačalo zavoda vzdrževati! S.cer bi ae pa precejšen del stroškov dal pokrivati s šolnino premožnejših gojenk. Jaz ne razumem namreč, zakaj je šolnina ne tem zavoda tako neznatna, 10 K na semester. Saj je vendar znano, kako drago je šolanje na privatnih iolah in vendar jih naše deklice v tolikem števila obiskujejo. Teko se često do« gaja, da ima oče denarje dovolj, da plačuje visoko šolnino se svojo hčerko ¥ kakem samostanskem ali nemškem zavodu; ko jo pošlje pe v višjo dekliško šolo, mu je preveš eelo onih bornih 10 K ne semester, ki ee zahtevajo ođ njege, bolnina nej se znatno zviša, nje plačevanje naj se pe oproščajo samo v resniei revne in merljive gojenke. Neumestno bi bilo iutaj vsako teoriziranje, kakor: Pouk bodi brezplačen! Vsaj bi bilo vendar zelo čudno, ko bi se ta prinoip izvajal na ta način, da bi se zabranjefal sprejem deklicam iz nižjih slojev, brezplačen bi pa bil pouk za one, ki bi lahko plačeval«. Mislim pa, da sčasoma tudi države ne bo težko pridobiti za to, da z izdatno podporo olajša mestu vzdrževanje višje dekliške šole. Saj pomeni vendar kulturni napredek vsakega v njej živečega naroda tudi njen napredek in njej mora biti le v prid in ponos, da se tudi mi Slo venoi dvigamo na višji kulturni nivo. H koncu naj sledi še nekaj kratkih opazk. Nadzorstvo in stanovanje, ki je za dečke primerno, mnogokrat in deklioe ni. In ravno takih sa deklice primernih stanovanj imamo v Ljubljani zelo malo; zato je z« prospe-vanje višje dekliške šole neobhodno potrebno, de se čim prej ustanovi z njo združen internat, kjer bi gojenke bile pod veščim in vestnim nadzorstvom. Tako pe šesto pošiljajo starši evoje hčerke semo zaradi tege v samostanske in nemške zavode, ker ne morejo dobit' za nje stanovanj, ki bi jim dajala dovolj garancije, da so jih izročili pravim rokam v varstvo. Ustanovitev višje dekliške šole, in to je treba posebno naglašati, je bila samo pod tem pogojem utemeljena in njeno vzdrževanje je samo tedaj umestno, ako se vzgaja v njej v takem duhu, da se nam iz njenih gojenk množi število narodnih žen« samostojnega in naprednega mišljenja; kajti takih ženskih zavodov, v katerih se vceplja deklicam narodna indifirentnost in pobožnjaštvo, imamo tako že dovolj in zato nam ni treba še z denarjem ljubljanskega meščanstva vzdrževane višje dekliške šole. Da se pa vzgaja v tem smislu, zato imajo skrbeti poleg poklicanih faktorjev tudi starši sami, ki često na ta način otežujejo vsgo-jevanje, sloneče ne nerodni in svobodomiselni podlagi, de pošiljajo svoje hčerke v višjo dekliško šolo potem, ko so jih postili prej raznaroditi in poklerikeliti t nemških, oziroma v samostanskih zavodih. aj. Položaj na Ruskem. Petrograđ, 13 septembra. Skoraj vsi voditelji reformne stranke kandidojejo v gospodarstva n-najo dumo, in aieer M a k • i m Gorki v Nitjem Novgorodu, grof Tolstoj in grof Dolgoruki v okraju Moskve, knes Trubeekoj v Kijevu, bivši minister S v j a t o-polk M i r s k i pa v Petrogradu. Tudi V i t e j u se je baje ponudila kandidatura. Varšava, 13 septembra. Policija je našla veliko tajno salogo oroija ter zaprla več oseb. Tudi v Berdičevu so dobili slično zalogo in mnogo tajnih spisov. Zaprli so v sinagogi 67 oseb Mir med Rusi in Japonci. London, 12. septembra. Se vedno ni po celem bojišča znano, da je sklenjen mir. Včeraj so trije ruski polki naskočili Sušan, toda morali so se umakniti japonski premoči. Petrograd, 13. septembra. Rusija mora kupiti več ladij za prevažanje svojih ujetnikov v domovino. Prevažanjo se bo vršilo pod rusko zastavo. New York, 13 septembra. Ru3ki mirovni pooblaščenci so odpotovali domov na ladji »Kaiser \Vilhelm II.« Poprej so se poslovili od japonskih tovarišev. Komur a je isrekei Vite ju svoje obžalovanje, da vsled bolezni ne more svojega cenjenega prijatelja sprem ti na ladjo. Potopljena japonska ladja „Mikasa". London, 13. septembra. Japonska ladja »Mikasa«, ki se je potopila 10. t. m. pri SeB&hu s 599 mornarji, je bila praporna ladja admirala Tego, izmed najimpozantnejših in najmočnejših ladij japonskega bro-dovja. Bila je v morskih bitkah pred Port Arturjem 10. avgusta lani in v Korejskem prelivu 27. in 28. maja t. 1, a ni bila najmanj poškodovana. Izdelana je bila leta 1900, je bila 122 m dolga in 23 m široka ter imela prostora za 15.362 ton. Na Japonskem se splošno govori, da se je izvršil atentat na ladjo iz nevolje zaradi neugoduih mirovnih pogojev. Admiral Togo k sreči ni bil v usodnem trenotku na ladji. Vne a se je shramba z* smodnik, nakar se je ladja po hudi eksploziji naglo potopila. Vojska na severu? London, 13. septembra. O preteči nevarnosti mad Švedsko in Norveško poroča »Svenska Telegram-byrau«: »Položaj na Švedskem smatrajo vodilni politični krogi za zelo resnega, ker od Norveške se zahteva za vsako ceno, da sprejme švedski mirovni program, ki zahteva med dragim tudi, da Norveška poruši vse trdnjave ob meji. Norveška odklanja le zahteve, zato pa j« mirno sporaz-umljenje skoraj izključeno« Dopisi. Iz Idrije. Minolo soboto 2. t. m. je priredil dijaški orkester in pevski zbor „ Struna" v veliki dvorani „Narodne čitalnice* koncert. Težko, da vprav nestrpno, smo pričakovali tega koncerta, saj smo se po letošnjem nastopanja „Strune" z gotovostjo nadejali največjega umetniškega užitka. Z največjo radostjo pa je tudi gotovo hitelo občinstvo k Častnemu večeru „Strune v zavesti, da s svojo udeležbo dokaže mladim umetnikom, da ceni njihovo stremljenje in jih z vso svojo simpatijo vzpodbuja k nadaljnemu, ne pretrganemu delu. In končno, kdo, ki ima količkaj zmisla za lepo petje in glasbo, naj ostane doma, če je prečital spored koncerta. Največji glasbeni umetniki so zastopani s svojimi s vetov-noznanimi deli. S priredbo koncerta s tako izbranim sporedom je pač hotela rstruna- dokazati, kako resno goji lepo umetnost in kako velik napredek je v njej dosegla. Zbralo se je tedaj mnego idrijskega občinstva h koncertu, povsem iz imovitejŠih krogov, da so bile prve vrste sedežev razprodane, pogrešali pa smo marsikoga iz delavskih krogov. Mislimo pač, da zamore ravno pri sličnih koncertih osvedoČiti delavstvo, da v umevanju lepega ne zaostaja za uradništvom in meščanstvom, zato pa je nam odkritosrčno žal, da ni bilo večje udeležbe iz teh krogov. Narav nost neprijetno pa nas je dirnilo nadalje to, da je imelo isti večer godbeno društvo svoje vaje. Že kolegijalnost, ki mora vladati med društvoma, ki imata iste smotre, bi morala kaj takega izključevati. Točno ob določeni uri seje pričel koncert. Orkester je pod sigurnim vodstvom g. M. Dežela proizvajal najprvo Parmanovo koračnico iz „ Legionar j evu, ko j na to pa ouverturo k Rossinijevi operi „Tancred". Prvo skladbo smo že čuli, drugo pa prvikrat in dasi je priznano zelo težka, je bila izvedena z največjo preciznostjo. Za tem je moški zbor, kojega je spretno vodil gosp. Z. Prelovec, zapel Maškovo „ Strunam". Pri tem smo občudovali precejšnjo izurjenost zbora, ki nam je posebno ugajal radi Čistih glasov in finega prednašanja. Sledil je entre-cou-plet iz Gounodove opere „Faust" in potpouri iz opere „Hofrmanove pripovedke". Prednašanje obeh točk izborno in odobravanje ter navdušenje občinstva neutešno. Radovedni smo bili na Aljažev moški zbor .,Občutki", ki se je to pot prvikrat pel v Idriji. Strunaši so vrlo dobro rešili svojo nalogo, posebno pozornost pa je vzbudil g. Fran Rus, ki se je izkazal kot zelo dobrega baritonista. „Občutki" so bili zapeti v resnici z občutki, vsaka misel pesmi se je 7 petju jasno izražala. Po odmoru so gg. M. Dežela (gosli I.), Z. Prelovec (gosli II.), R. Novak (čelo) in A. Dežela (piščal) proizvajali IIayduov u Komorni kvartet" op. 76 Št. 2 a) Allegro; b) Andante o piii tosto AHe-gretto; c) Menuetto: Allegro ma non troppo; d) Finale: Allegro con spirito. Prav ta točka je nudila imenovanim gospodom najhvaležnejšo priliko, pokazati vrhunec zmožnosti, in dokazali so jo. Tišina je vladala po dvorani pri prednašanju teh krasnih skladb, in zadivljeno je poslušalo občinstvo čarobne glasove in oduševljeno, neponehujoče ploskanje je po vsakem oddelku odmevalo po dvorani. Take pozornosti, tuke pohvale pa je tudi v polni meri zaslužilo virtuozno prednašanje! Kot osmo točko je zapel moški zbor narodne: „Rože je na vrtu plela", „Dve let in pol", „Slovo", ter prav dobro pogodil poseben značaj naših ljubljenih narod- nih, katere zopet in zopet tako radi poslušamo. Potpouri iz opere „Tann-hauser" je imel lepo arijo za čelo solo in seznanil nas je s težko umljivo glasbo R. Wagnerja. Zopet se je moški zbor odlikoval z Vogričevo „ Lahko noč", orkerster pa je zaključil koncert z lahko melodijoznim potporijem iz Flotova opere Marta. Tri ure koncerta je Že nekaj, in da je občinstvo od početka do konca vztrajalo v enaki pazljivosti, je najboljša priča sijajnemu uspehu koncerta. Čuli smo ocene od glasbenikov, in vse so bile edine v tem, da je bil koncert „Strune" na umetniški višini. Po koncertu je ostalo mnogo občinstva v čitalničnih prostorih, kjer se je razvila prijetna domača zabava. Ob zapeljivih valčkih „Strune" se je mladina vdala plesu in zgodilo se je, da je pri tej točki ta, pri drugi drug Stru-naš zamenjal glasbilo z brhko plesalko. Vse se je radovalo lepega uspeha „Strune". — Dne 27. m. m. je sodelovala „Struna" na veselici »gospodarskega bralnega društva" v Cerknem z imenitnim uspehom in prejela za to laskavo pohvalo v zadnji „Soči". Če bo „Struna" svoje veliko umetniško stremljenje združevala še s pravim narodnim navdušenjem in požrtvovalnostjo ter bolje uvaževala vrednost discipline, pa nam ne bo kalilo nič popolnega veselja nad uspehi, za koje „Struni" srčno Čestitamo. Brzojavke ob priliki odkritja Prešernovega spomenika. (DaUe.) Brod: Dnesni svatek Prešerna v slavimo a vami i my čechove a radujeme se nad splr čaymi any naroiniho poety. Slava Prešernovi! Slava narodu Slovencu! — Mestska rada Brodu CeBkeho. \Veidenho-f e r , starosta. Brod: Na>odu slovinskemu, slavcu Prešernovou obrozenenau, bla-hopf*ie redakce »Našioh Hlasu«. Celje: Slava nesmrtnemu velikanu Prešernu. — Slovensko delavsko društvo Celje: Spominu nesmrtnega Prešerna: Slava! — Slovensko delavsko podporno društvo. Celje: Prešernov duh prešinjaj našo narodno šolo. — Učiteljsko društvo gornjegrajsko. Cerknica: Slava našemu ve likemu Prešernu! Siava vsem milim slovanskim geslom, kateri so se danes zbrali osoli njegovega spomenika, da proslavljajo v slovanski vzajemnosti z nami njegovo ime. — županstvo Cerknica. Š er ko, župan. Cerkno: K slavju mota veli-kana: Slava Prešernu! Živela L;ub Ijana! — Gospodarsko bralno društvo Cerkno. C 1 e v e 1 » n d , Ohio: Delegat je jugoslov. katol. jednote cb priliki zborovanja" se z vami radujejo velike slavnosti povodom odkritja sporne-n k* narodnega ljubljenca Franceta PreŠarna. Slava Prešernu! Živeli častilo). Črnomelj: Prešeren budi! Naprej slovanska zastava, velikemu pesniku: Siava! — Mesto Črnomelj. P u h e k , župan. Črnomelj: Veliki duh Prešernov vodi nas kvišku! Slava! — Dr. Malerič, 3 e t i n a , Tratil i k Črnomelj: Slava nesmrtnemu Prešernu! kličejo napredne Slovenke. — Malka, Mioi, Rafaela. Črnomelj: Slavo Prešerno ▼emu spominn kliče: — Narodna čitalnica Črnomelj. Daruvar: D jelim današnje slavlje narodno i kličem: Slava Prešernu. — S u k , kanonik. Dekani pri Trat u: Na slavlju združenim Slovanom kliče: V duhu z vami! — Zbor mladih Dekanoev. Delnice: Današnoj velikoj slavi bretinekog alovenakog naroda prigodom odkritja spomenika slove n akom velikom pjesniku Prešernu pridružuje se: — Hrvatska čitaonica, Delnice. Delnioe: S braćom Slovencima slavimo uspomenu neumrlog Prešerna. Slava mu! — D i 11, M u r kovic, Akačić, Bonzine, U a j n a r i ć , Š u m a r , Cvetica-nin, Parao, NandePetrano-V16, Majnarić, medioinec, G a -fiparac, Pravnic, Fanton, Ježić, B 1 a g a i ć , Spore r. D u b i c a: Prigrlite složno zastavu Slave! Slava Prešernu! — M i j o Hravačanin. Dubrovnik: Izručite braći Slovenoima hrvatski pozdrav prigodom otkrića spomenika slavnom Prešernu! — Hrvatska dubrovačka omladina. Dubrovnik: Prigodom o t-kr Ća apomenika velikog Prešerna sa svečanosti prosvete našeg barjaka šaljemo bratski sokolski pozdrav! — Hrvatski Sokol. Dunaj: Neio&e,a vozmožnosti pridti lično k odkrvtiju pamjatnika slovtnskago Puškina Šlju učastnikam toržeatva galickoruskij priti'-1. — Dr V e r W Na devinski skali. Zgodovinska povest. Prvi del. (Dalje.) „Ti bi je potem vsaj več ne ljubil." „Ah ne," je rekel Konrad Sežanski z izrazom neskončne bolesti, „ljubil jo bom vedno, kakor jo ljubim zdaj." Vzpričo te bolesti je devinski vladar umolknil in se s tihimi koraki od stranih Stopil je v drugo bogato in razkošno opremljeno sobo, kjer je naletel na več plemskih gospa. Vse so se začudile njegovemu prihodu in ena je hotela steči v drugo sobo. A Juri jo je zadržal. BMoji soprogi ni treba povedati, da sem tu," je rekel precej neprijazno. „Prišel sem semkaj, da bi govoril z Nikolajem Rogonjo. Sporočite mu, da čakam tukaj.- Dvorske dame so se odstranile; kmalu potem je vstopil Nikolaj Rogonja. Svoje dni je bil Nikolaj na dvoru oglejskih patrijarhov visoko v čislih; veljal je za najznamenitejšega pesnika, a tudi za najlepšega moža. Le z veliko Žalostjo je prenašal zdaj svojo usodo; bolelo ga je, da je bil pozabljen kot pesnik^ še bolj ga je bolelo, da je že naredila starost konec njegovim lju- bavnim uspehom. Oblačil se je pa še vedno z največjo skrbnostjo; njegova obleka je bila polna pestrobojnib trakov, črna brada in dolgi črni lasje pa skrbno negovani. »Poklicali ste me, milostivi gospod," se je oglasil Nikolaj, ko je nekaj Časa molče čakal odgovora devinskega vladarja. „Govoriti imam s tabo, Nikolaj." j „ Verjamem." „Kaj morda veš, o čem da hočem s teboj govoriti?" „Tega pač ni težko uganiti." Juri je srepo zrl Nikolaju v oči. Spoznal je, da je Nikolaj pripravljen na ta razgovor in da ga ni presenetil poziv na ta sestanek. „Ti si tudi eden izmed tistih, ki pravijo, da so mi zvesti in vdani, m komaj Čakajo, da mi zadero meč v Brce. Ali že veš, da me je zapustil nekdanji moj varib, Tomaž Retinski, in da mi je za slovo še grozil." „ Gotovo ste storili kaj zlega ali kaj nespametnega", je ravnodušno odgovoril Nikolaj. „Kako moreš Ti tako govoriti? Tomaž je vendar tvoj sovražnik." „Meni je sovražnik, ali Vam je prijatelj." „Pusti to modrovanje. Prijatelj ali sovražnik — Tomaž me je užalil in ponižal; moje potrpežljivosti je zdaj konec. Zato poslušaj in ubogaj me." „Za sedaj bom samo poslušal." V očeh devinskega vladarja je za žarel zopet tisti plamen, ki se je pojavil vselej, kadar je zadel na odpor. Nikolaj pa se ni ganil in je tako mirno vzdrževal te poglede, da je naposled Juri povesil oči. „Jutri, Nikolaj, odideš ti v Oglej in popelješ s seboj tistega otroka, kateremu si posvetil svojo skrb in svoje varstvo." „Katerega otroka?" „Čemu vprašuješ tako neumno," je vzkipel Juri. „Tistega otroka, s katerim sta me ti in moja umrla mati združila za vse življenje. Tistega otroka, ki je postal moja žena tedaj, ko je bila tvoja in moje matere volja zame zapoved." In trpko je dostavil: „Ti in moja mati sta zapravila mojo svobodo, moj varuh Tomaž pa moje privilegije." »Tedaj, ko ste se Vi po volji svoje matere, po mojem in svojega varuha nasvetu poročili s Hemo, takrat je Še eksistirala oporoka batizanskega Sponheima, da dobi njegova hči sedem graščin na Goriškem, na Koroškem in na Furlanskem." „0, kajpak," se je rogal Juri. „Stari Sponheim je moral biti jako prekanjen mož. Zagotavljal vas je, da dobi Hema sedem graščin in da ima Že narejeno oporoko. A ko je umrl, ni dobila 1 loma, ničesar njeni sestri pa sta dobili vsa posestva." „Hema je vse ljubezni vredna Žena —" „Ki jo pa jaz sovražim iz vsega srca." Nikolaja se te divje besede pretresle in Žalosten je vprašal: „Zakaj jo sovražite, milostivi gospod? Ko bi jo poznali, bi jo gotovo Uubili." „Jaz je ne poznam in je tudi nečem poznati. Sovražim jo, kakor bi sovražil verigo, če bi bil vanjo ukle-njen; sovražim jo, kakor vse, kar se npira moji volji. Hema je zame jez, ob katerem se ustavi in razbije vsak moj namen. Da me niste ž njo poročili, bi bila danes polovica Istre že moja. Ali te nič ne pečo vest, da si dvanajstlet nega dečka poročil s sedem let staro deklice ? Dovolj je že, da me je zadela nesreča; na vsak način pa nečem več videti te ženske, ki stoji kakor zid ob moji strani in onemogoča vsako mo; željo." Nikolaj je pozorno motril devin skega vladarja. Na njegovih ustnih je trepetal rahel usmev in z nekako sarkastičnim glasom je rekel: „Nisem vedel, da si hoče devinski vladar potom Ženitve razširiti deželo in pridobiti novih graščin. Ali hočete morda posnemati svojega polstrica, ki se Ženi iz Špekulacije, ki je po petih svojih Ženah že popetoril svoje imetje in se ravno zdaj pripravlja, da pošlje tudi peto ženo v samostan in se Šestič oženi?" Juri je stal pred oknom in je molčal, Nikolaj tudi ni Čakal odgovora, nego je mirno nadaljeval: „Kaj pa se je zdaj naenkrat zgodilo, da se hočete kar nagloma iznebiti svoje žene? Kaj se vam tako mudi? Ali vam je mar obljubljena kaka kraljevska krona?" „Ni treba, da bi mi bila obljubljena kraljevska krona. Moja volja je, da gre Hema v Oglej. In tudi to ti rečem, Nikolaj: čuvaj se me in psu. da dobro in točno izvršiš moje ukaze. Jutri odpelješ Hemo v Oglej, zapomni si to." _ (Dalje prifc) Priloga „Slovenskomu Narodu" št 210, dne 14. septembra 1905, nimajo za k«j so pri škofovih zavo dih gre. Kmet je politično večinoma indiferentan in klerikalci nimajo no bene pravice ga reklamirati ta svojo stranko, ker voli ž njimi le vsled hudodelskega terorizma duhovnikov. Ta kmet ni dal niti vinarja ic pre pričanja za škofove zavode, ampak je bil prisiljen. Lahko se reče: Vsak krajcar, ki gaje dobil škof za svoje zavode, je prigoljufan. Zato pa je bila naša pravioa in naša dolžnost, da smo pisali proti tem zavodom in delali bomo tudi naprej s vso eneriijo, v trdni zavesti, da dočakamo dan, ko se bodo ti zavodi zaprli. — Zelotom v pouk. V izložbenem oknu pri Šešarku smo danes razstavili novo fotografijo, nam reč podobo nagrobnega spomenika papeža Klemena X. Ta nagrobni spomenik se nahaja v cerkvi sv. Petra v Rimu tik altarja, pri katerem mašuje pipež in kjer se razpcstavlja Najsvetejše. Na spo-meniku stoji ženski kip; prsi so razgaljene in ženska si po hotno spiska prsi in se ž njimi igra, izraz njenega lioa pa kaže kaka čuvstva to v njej vzbuja. Opo zarjsmo občinstvo, naj si ogleda to podobo, ljubljanskega škofa pa po zivljemo, naj nam pove, če je ta kip tudi pohujšanje in žaljenje božje. — „Slovenčeve" intamije o Prešernovi slavnosti in o Prešernovem spomeniku krožijo zdaj po nemških listih, in sicer po tistih, ki vednc grdo in dosledno zasramujejo Elovenaki narod. Ti umazani listi po-natiskujejo »Slovenčeve« podlosti s velikansko radostjo in bedasta celjska »Wachta« dokaiuje iz njih, da je bila prekrasna naša Prešernova slav nost pravzaprav — velikanska bla maša!! — Šuklje v Črnomlju. Pen zijonirani Šuklje je te dni inspiciral tarovže po Dolenjskem in je prišel tudi v Črnomelj. Tam je tudi sklical shod. Čudimo se, da Šuklje, ki sicer vedno skrbi za svojo reklamo, ne pusti o tem shodu ničesar v javnost priti. ..Slovenec" poroča navadno o vsakem shodku, ki ga ima par klerikalnih hlapcev in dekel za kakim farovskim svinjakom, o Šukljejevem shodu pa molči kakor da je bil ta shod kak duhovski mutasti greh. Nam pa to ni prav. Poživljamo „Slov.", naj pove kaj in kako je Šuklje opravil na svojem shodu v Črnomlju. — Zmaga korupcije. Danes se uradno potrjuje, da je zloglasna klerikalka Marija Stupica imenovana za vadniČno učiteljico v Ljubljani. To imenovanje je sad ko-ruptnega protekcijo n i z m a in žaljenje vseh kranjskih učiteljic. Rusume se samo ob sebi, da bomo o tem še govorili. — Šolske vesti. Provizorič-nim učiteljicam so imenovane Bledeče gospodične: Učiteljica Marija Kaste-lic iz Mirne v Cerkljah, absolvirane učiteljske kandidatinje Albina Rop-nik iz L^skovca v Leskovcu, Frančiška Č9rov iz Kostanjevice v Veliki Dolini, A'ojzija Tro št z Iga v Tržišču in L-na Len Če k iz Ljubljane pri Sv. Križu pri Kostanjevici — Absolvirani učiteljski kandidat g. J. Petschauer je imenovan učiteljem v Starem Bregu. — Kahvala in priznanje Čehov. Zupan Hribar je preiti pr»d včerajšnjim tole brzojavko: Viaacjfoc 8e z velkolenć slavnosti Preflernovv vidavams všos i cele* ti e> Lublam najvrf^iejči diiy za bratrske uv.fa f a pobostinne pfijetf, jež nam dcy noezi čackjm » a rod ene vašim strjvene učini y n*--ž y nezapomenuteJr^oai Incć:iem deputace zlate Prahy: sta rosta doktor Srb. — Glasovi listov o slavnosti odkritja Prešernovega spomenika. »Agr&mer Tagbtau«, ki ima jako dolgo in lepo poročilo o slavnosti, piše: »To je bil dan, ki je mejnik ne le v slovenski kulturni zgodovini, ampak tudi zasluži, da se ga zaznamuje kot razveseljiv dokaz vedno in vedno naraščajoče slovanske vzajemnosti... Slavnostni sprevod so na vseh cestah, po katerih se je pomikal, živahno pozdravljale velikanske množice ljudstva in nežne roke io ga obsnle e pravim dežjem cvetlic, slasti pa Hrvate in Srbe. Prav živahno so bili po zdravi; a ni Tržačani... Zvečer so bili v štirih hotelih komer si, ki so ae ravno tako častno in ani mirano izvršili. Cela Prešernova slavuost je bila obenem vzvišena slavnost pobratimstva navz oČih Slovanov, ki bo se nadvse zadovoljni, kar so videli in doživeli, vrnili v svojo domovino« Reški »Novi List« pravi: »Svečana obleka bele Ljubljane kaže r e d k o slavje, katerega je bila deležna ob odkritju spomenika milienou in velikanu brat skega slovenskega naroda, Francetu Prešernu . . .« Na potu so se spre vodu prirejale »srdačne ovacije i pozdravi c v i e ć e m .« Dr. Tavčar »biranim riečima predstavi sabranima Prešerna sa svom njegovim iiubavi prema Siovencn i Slavenima.« O > priliki, ko so padle zavese, piše: • Pr sutnioi ostaše u čas zapanjeni fcrasotom spomenika, gde se nad skromnim, a duhom velikim Prešernom nadvio genii Dura ki canja • Siava Prešernu!«, gruvanje topova, giazba in gronuka pjesma zamjemla je prvi Čas zapanjenostt. Oduševljenje upravo neopisivo, dojam nesaborovan... Slavlje impozantno i n e o p o m u ć e n o.« • Hrt-aUk^ pravo« piš**: »Povorka (•»poten) ^ • 1 « je80uda dočekana živahnim klicanjem i obasipa v a na oviećem« O dr. Tavčar levem govora pravi češki »Hlss Naroda«: »Njegov govor je bil burno a a lami ran, zlasti pa ona mesta, v katerih je bil akoentovan vseslovanski značaj slavnosti in te napredna tendenca.« Tr žaška »E iinoat« piše 11 t. m.: »Vče-rajšnji dan ostane z z 1 a t i m i slovi zapisan v zgodovini slovenskega naroda, zlasti v zarodo-vint bele Ljubljane... Slavne s t je bila naravnost impozantna in se je izvršila brez vsake disonance . . . Na včerajšnjo Blavnost eamortta biti v resnici ponosna toliko sbvenski narod, kolikor bela Ljubljana!« 12 t. m. pa pravi: »Lepo je zvršilo ljubljansko slavje, dostojno velikega pesnika, dostojno kulturnega naroda. Niti najmanjša nepriličnoet ni motila vseobČe veiičsn-stvenosti.« Se c»lo klerikalna »Gorica« hvali nadvse slav-QG8t. ko poroča: »Slavnost oi kritja Prešernovega spomenika v Ljubljani je uspela prekrasno. Ta dan ostane v zgodovini slovenskega naroda in posebno pa njfgove prvostolnice Ljubljane z zla tirni črkami zapisan Slavnost je bila impozantna in izvršila se je tudi v na j lepšem redu... Velik in pretresljiv trenutek je pa bil, ko se jena zaključku govora dr. Tavčarja razmaknila zavesa in je množica zazrla krasni spomenik. Par trenutkov je vsa ta ogromna množiaa kakor okamenela zrla v spomenik, a nato je pa dala duška svojemu navdušenju z urnebesnim klicanjem »Živio in slava Prešernu!« S tem je »Slovenčeve« brezmejno in famno poročanje o slavnosti postav heno dovolj trdno na laž, ker še kle r,kalni listi poročajo o slovesnosti tako, kot je bila. — O odkritju Prešernovega spomenika priobčuje obširno navdušeno pisano poročilo osječka „Narodna Obrana". Iz tega poročila, ki ga je napisal posebni na slavnost poslani izvestitelj g. Milan Band, posnemamo: „V beli Ljubljani se je slavila v nedeljo velika kulturna slavnost. Mali slovenski narod si je odtrgal od svojih ust lepo vsoto, s katero je po stavil spomenik svojemu prvemu pesniku dr. Francetu Prešernu. A ta slavnost ni mogla ostati samo slovenska, nego je postala vseslovanska, zakaj Prešeren ni bil samo pesnik slovenski, marveč pesnik vseh Slovanov, ki je vse ljubil z enakim žarom idealne svoje duše. Tako so se torej tega dne pri družili Slovencem iz vseh slovenskih dežel še Hrvati in Srbi, Čehi in Rusi in vsi so prišli, da se poklonijo spomeniku slovenskega duševnega velikana. Zato je samo po sebi razumljivo, da je bila ta slavnost veličastna, da se je tega dne zbralo v Ljubljani naroda, kakor redkokdaj preje." O dr. Ivanu Tavčarjevem govoru, ki ga priobčuje v dolgem eksceptu, naglasa, da je bil krasen in navdušen in da je bilo občinstvo, ko je bil govor končan in je padla zaveza raz spomenik, kar elektrizirano, vse je klicalo ,slava Prešernu" in slavilo umetnika, ki je izklesal spomenik. — Tako pri-znalno in navdušeno pišejo o slavnosti slovanski listi, „Slovenec" pa ne najde dovolj gnojnice, da bi ž njo veonečastil spomina največjega kdaj živečega Slovenca! Fejl — Zdravica belgradskega župana g. Glavinića na banketu v »Narodnem ci- mu«, sa gl«ai do slovno takole: »Spoštovana gospoda! Svečano razpoloženje, ki je objelo ne samo svedoke veličastnega čina na rodne pijetete napram velikemu Pre šernu, nego tudi vse Slovane, ki ume* ceniti bogodani dar neumrloga pes nika in anačaj njegovega delovanja — napotilo je tudi mene, da v imenu prestolnice kraljevine Srbije in dru gih srbskih mest dvignem čašo in napijem v Čast bele Ljubljane, tega srca slovenskega naroda, kateri je izročen v varstvo spomenik Prešer nov, ta novi dokaz ljubavi in hva Užoosti narodne Blagor narodu, ki šteje med avoje sinove tudi Franceta Prešerna, zakaj tak narod ima, ako bi tudi ne bil storil ničesar drugega, utrjeno pr&vico do življenja in dovolj upravičenih ta»k gov za najlepšo bodočnost. To sveto resnico potrjuje kulturna zgodovina vseh narodov, iz katerih so izšli taki sinovi, kakršen je bil veliki Prešeren, in te resnice ne ume povestnioa odreči tudi bratom našim! Da, bratje Slovenci, bla gor vam, da je iz vašega kroga vzdi-hnil duh Prešernov, ki vam z božanstveno iskro, ki se je v njegovem ••Fou razžarila v mogočen plamen, kaže pota narodne zavednosti in po žrtvovalnoeti in b t m tudi pota na rodnega napredka. Blagor vam, zakaj duh Prešernov, ki je vznikel iz naroda, še vedno živi in bode živel v sroih slovensfcth do zadnjega diha poslednjega Slovenca. B agor tudi Prešernu, saj bo kaka živel na vekov veke! Blagor izvoljenki iimed slovenskih občin, blagor beli L ubj*, i. kt te bila izbrana kot naidostOjne,Ša, da čuva in ščtti na svojih prsih spomenik velikega pesnika in proroka slovenskega. Gospodje predatavitelji mestne občine ljubljanske! Pijem na Vaše zdravje, zahvaljujoč se Vam za te nepozabne in svečane dneve, ki smo jih prebili v Vaši sredini; pijem na Vaše zdravje z najpresrč nejšo prošnjo svojega srca: Sveto branite in Ščitite delo narodne ljubezni in hvaležnosti, znak ponosa slovenskega, pomnik naše plamteče ljubavi! — Ž veli! — Epilog k škofovemu pismu na župana« Kje 'maš župan Ti oni plašč, ki naj bi kril sramoto nsgo? Zikaj eskrunil si nalašč svetišče patrov Frančiškanov? Oj grešno poželjenje 'zvabljaš Ti nehote* pobožnim bratom. Premisli kaj nam Ti pokvarjaš Ko nudiš samo zmes s polzlatom! Mi raji žive gledamo figura Stisnene k steni med šotori —, To star privilegij je tonzure To pomnite, Prešernovi cdbori!! a — to — Knjizioe „Slava Prešernu I" so nadalje naročili: Vod stvo kranjske kmetijske šole na Grma pri Novem mestu 30 izvodov, šolsko vodstvo v Litiji 30 izvodov in krajni šolski svet v Žužemberku 12 iztisov. — Opozarjamo, da bo zaloga knjige skero pošla, kdor si torej namerava brošarico kupiti, naj to skoro stori! — čudno ae nam zdi, da se zlasti krejni šoiaki sveti mestnih občin na Kranjskem nič ne ganejo, da bi naročali za mladež to knjižico. Nadejamo se, da bodo to storili še v bodoče. Takisto pa tudi pričakujemo, da bo idrijska mestna realka za dijake nakupila primerno število izvodov! — Pojasnilo. Ker vsled na pačnega poročila v »Slovencu« o mo jem neznatnem govorčku na nedelj skem komerzu pri »Iliriji« ljudje tolmačijo, da nisem vedel, kaj sem govoril, čutim se dolžnega stvar pc-jasniti: Poleg mene, in to na prvem mestu je bil naznanjen še dr ur go vernik. Ker pa se temu navzlic več kratni moji prošnji ni ljubilo govoriti, nastopil sem, na odločno zahte vanje nekaternikov jaz in motri val svoj nastop z naslednjo persi fl »io: »Ker naznanjeni moj gospod »p-redgo^ornik« še ni koncipiral svo jega govora, moram govoriti jaz, naznanjeni njegov »naslednik«, da slavni gostje ne rasidejo brez vsa kršnega slovesa . . « Jaz sem torej dobro vedel, kaj som govoril! — V. H o l z. — Fotografičiie slike od* kritja Prešernovega spomenika se nahajal«; v lsJožDunetn ok.ru Schw*ntuerjeve kojig*rne v Prešer novih uiiaah. Stike sta razstavila gfc fotograf Ba rt ho ld in dr. P. Ska berne. Zelo kr&sos*, rekel bi, umeN mšia je Bcrtholdo?a slika, ki pred-et&vtja prizor, ko pade s spomenika aaTees. Ta slika se lahko dobi pri g Bertholdu in stane iavnd 8 K. — Židovska oodjetnost in nesramnost. - Židovska tvrđu* bratje K o h n na Dunaju je d?,U napraviti tri vrste razglednic s slikam; Prešernovega spomenika in cbeh reliefov na spomeniku Ta razglednice je razposlala rasnim tvrdim v Ljubljani in po Slovenskem in j h vabi, da naj te razglednice brzojavno naroČć Pripomnjamo, da so razglednice s Prešernovim spemeni kom prav take« kakor jih je dal napraviti Ivan Bonač, ker so premeteni Zidje dali napraviti po podobi na teh nov kliše, ne da bi koga vprašali zadovoljenje v t o. Te židovske razglednice se poznajo od prvih na tem, da je pod podobo spomenika tiskano: »Ljub-jjana. — Spomenik Pran Prešeren« mesto pravilno: Spomenik Franceta Prešerna«. Slovensko občinstvo poživljamo, da naj teh židovskih razglednic ne kupuje, ko imamo enake domače, slovenski trgovci pa i h naj zavračajo, ako se jim bodo vsiljevale! — Telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani ima v soboto dne 23. septembra t. 1. ob polu 9 zvečer v gostilniških prostorih »Narodnega doma« izvanredni občni zbor 8 sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo in razgovor o ustanovnem občnem zboru slovensko sokolske zveze. 2 Volitev zastopnikov za občni zbor slovenske sokolske zveze. Zaleti je številne udeležbe. — Občni zbor „Prosvete" se vrši v nedeljo, 17. t. m. ob 10 uri v ljubljanskem »Narodnem domu«. Dijafci-gostje dobro došli! — Umrla je v Ljubljani v starosti 90 itt gospa Ivana Bruss, rojena Krenn — Domžalski računi. Na depis. ki i bil prioijč-n v »Slovenskem Narodu« dne 8 avgusta t. 1 št. 180 smo prejeli iz Domžal daljši odgovor, na katerem je podpisanih deset občinskih muž. V tem dopisu je rečeno, da so občinski računi vsi v redu, da jih je svoj čas natančno pregledal deželni revizor in jih odobri, kakor jih je odobril tudi deželni odbor. Občina ima tudi naložen denar za razširjenje domaČe slovenske šole in si je sploh občinski cdbor v svesti, da je vedno Bkrbno delal za korist občine, kar izpričuje tudi okolnost, da skoraj nikjer ni tako majhnih doklad, kakor v Domžalah. Podpisani so naslednji možje: Franc H a b j a n , M hael K r e m ž a r , občinska svetovalca; Tine Habjan, Juri Bar le. Alojzij Neme, Iran F i eri n, Janez Habjan, Tine Brojan, I ran K i r c h e r , Kare! F i e r i n , odborniki. — Z Brezij na Gorenjskem s? poroča, da so pokopal: 10 t. m. prednika endotnega franči škanskega samostana, pstra J c s i p t. Bizavičarja, ki je bil znan kot dostojen duhovnik, ki se ni vtikal v politiko ter tudi ni maral pretirane pobožnosti. Pri spovednici je spreje mai nadležne tsrcijalke osjrno: »Hi tro povej, kar imaš na duši!« Zaradi teh avojstev — glavni vzrok je bila pa prikrajšana farška malha — sta se grd - sovražila z mošenjskim žup nikom, kamor spada romarska cerkev Brezje. Sovraštvo je bilo toliko, dr rajni pater Jožef ni hotel biti pokopan na mošenjskem pokopališču, temuč si je kupil blizu samostan?, njivo, na kateri je hotel biti pokopan. Mošenjski župnik je sicer šel osebno k škofa spletkarit, da bi se kaj takega frančiškanom ne dovolilo, toda frančiškani so ga pri škofu prehiteli in tako počiva pater Jožef sredi svoje njive. — Veselica vipavske čitalnice. Piše se nam iz Vipave: Dne 8. t. m. je priredila tukajšnja narodna Čitalnica veliko ljudsko veselico, kakršnih je še malo videla Vipava. Vse se je vršilo v nejlepšem redu, v splošno zadovoljnost navzočega številnega občinstva, tako »Pod Skalo", kakor pri g. županu Hrovatinu, zakaj zabava je bila res animirana. Tik pred pričetkom podnevne zabave (ples po goriški šegi pričel se je namreč ob 1 uri) spravila je vojaška godba iz Gorice s svojo brzojavko, da pride šele s popoldanskim vlakom ob 4. uri, Čitalniški odbor v nemalo zadrego, iz katere ga je pa k sreči rešila ljubeznivost g. majorja R., poveljnika v Ljubljano se vračajočega pehotnega polka št. 27, kateri je takoj dal Čitaluiškemu odboru na razpolago oddelek vojaške godbe in sicer brezplačno, mesto nameravanega promenad-nega koncerta. — Vsa Čast g. majorju, kakor tudi oddelku vojaške godbe, kateri je s pravo požrtvovalnostjo po tru-dapolnem maršu v popolno zadovoljnost nadomestoval godbo pehotnega polka Št. 47 iz Gorice do nje prihoda. Ob 7. uri zvečer pričel se je „Pod Skalo" kon cert in po istem predstava šaloigre „Ne kliči vraga." — Pri kouccrtu sta sodelovala iz prijaznosti g. Klementina Hrovatin iz Gorice in pevski zbor bral nega društva »Lipa" iz Slapa pod vodstvom g. učitelja Ivana Mercina. Da je gospica Hrovatin izvrstno pela svoje solo partije mi "i treba posebno poudarjati saj je o^a na Goriškem sploh znana kot izbora pevka. Istotako pohvalno se je izreklo občinstvo o prvem nastopu pevskega zbora iz Slapa. Popolno priznanje zasluži pa tudi vojaška godba iz Gorice, katera je vse točke tako precizno igrala, da ni bilo slišati ničesar drugega, kakor hvalo. Šaloigra ,H*UH se je prav mojstra8^* — samo po-vraga" igrala Posebno iz- borno sta igrala vlogi matere in očeta gospica Kalin in gospod Fegic, istotako srečno je pogodil g. Alfonz Hrovatin vlogo neumnege Mihe. — Gospica Hrovatin in g. Josip Mercina sta, pokazala kako se je treba ljubiti, seveda na odru. — G. Mercini bi za prihodnje priporočali, da bi bil malo bolj glasen, zlasti če je predstava na prostem, zakaj na zadnjih sedežih se ga je jako slabo razumelo. — Gospici Hrovatin se je videlo, da je imela časa za priuČi-tev vloge le par dni. Sploh pa, kakor rečeno, so vsi gg. igralke in igralci več kakor navadni diletantje. K uspešnemu izidu veselice Qv gmotnem oziru pripomogli sta s svojim sodelovanjem jako veliko tudi gospici Jelka Mercina iz Gorice in Mici Schlebenig iz Vipave. Čast narodnima damamal Za okusno pripravo odra zahvaliti se ima čitalnica gospodoma tehniku Hrovatinu in Josipu Mercini. Vipavska Čitalnica sme biti ponosna na v vsakem oziru — srečno uspelo veselico. — Telovadno društvo za« gorski „Soteol" ima v nedel|o dne 17. septembra izvanredni obČiii sbOV ob 4 uri o* poldan v prostorih gospe Marije Weinbćrgf?neve. Spored: 1 Prem^mba pravil. 2 I i volitev sa&topnikov slovenske sckolske »Zveze«. — Nemške laži. »M::rburger Z-*i. kred. I. »misija ■ m 9gr. hip. bank« . . , arbsk« a frs. 100' — „ tnrfik« ...... ?asilika sr«3k« . . , (redita« «... taomošk« krakovske Ljubljanske last. rad. križa šadolfoa« iaieburške 'BuaJ*ke kom. a snine ieleani«« .... državne ielezme« • . . iTntr.-ogrske bančno delni et ivsfei kreditna banka . . Ogrske „ ... ^iruostenflk« H r*rt;taogokop ▼ Mostu (Brttt) A'pmbks oiontao .... f^ra^ks Sel. hidr. dr. . . . 2ima-Mui'anyf ... TrboT^ake prem. dražbe kvatr« orožne torr, dražbe .. Wi*sv> »ladkcine orusb* 3. kr. aekic. 10 fraaki ....... tO mark«....... ^oaereigna...... tfark«........ Lažfci bauk o t ei ..... Sablji......i 3*larjl........ 100-.c6 10050 119-65 96-p 5 115-9.s 6099 10060 100- -100 95 100 L5 100-2& K6 60 106 60 100*60 100 — 100 20 100-— 100-76 9990 90*60 321-- 101 45 19090 «93 75 166 90 305 — 303 — «70 — 106 — 145 50 26 10 474 — 78 — 38 25 66 — 64 2 i 35 — 82 74 — ^35 — 101 75 674 25 1645 -681 -794 — «47 76 673 — 644 50 4767 — 668 60 «36 — 567 — {G0 1136 19 09 «347 «3*4» 6 117-36 96 35 163 hO 4-8< Blage 100- 75 lfiO-70 96 85 119 85 9715 116 15 101'- 101- 60 100-— 10195 100 65 100-70 109-60 107 60 101*60 100 80 101 20 1J1--101'7* 100 — 323'— 102- 45 192-90 296-75 168 90 814—-312 — «76 50 110 — 146-50 «8 10 483-60 83-— 94 25 70 — 66-25 3650 66* — 7»'— 646 50 102 75 676 25 1665 — «82*- -796 — i>48 75 677 — 645 50 el T7 — 659 50 S00 — 671 — '6025 li 40 19*12 «3'64 «4 03 117 5S 9565 «64*60 6 — Žitne ceno v Budimpešti. Dna 14. septembra 190b. Termin« fSeniea aa oktober . sa 100 kg. K 15 76 ?šeui«a B april 1&06 ii „ oktober . . {trasa „ maj 1906 Oves „ oktober . . Nespremenjeno 100 100 100 it k i 100 n n t«46 , 12 76 . 13 12 n li** leteorologično poročilo. /ialna aad morjem so« 1. Btadnjl snAnf tlak 71 «0 mm Septeb. | čm opazovanja Stanje barometra v mm Cd 5 a» ac 8B Vetrovi Nebo 13 9 zv. 738 9 17 4 si. svzh. jaano 14 7. rj. 738 0 13 2 al. jug megla 4 2. pop 734 9 24 8 brezveir. pol oblaC. Srednja včerajšnja temperatora- 18*0v mrosale: 15 2 — PadaviDa v mm 0 0 Zahvala. Za vse dokaze sočutja povodom bolezni in smrti moje nepozabne matere, gospe Alojzije Delhunla hišne posestnice kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku prerano mi umrle, izrekam vsem prijateljem, znancem in sploh vsem gg. udeležnikom in gg. udeležnicam sprevoda svojo najtoplejšo zahvalo. Rudolfov o, dne 12 septembra 19j6. Rudolf Delhunia 2945 c. kr davčni praktikant. Zahvala. Ob najtežjih urah mojega življenja so mi moji ljubi kolegi, gospodje uradniki, dalje tudi vae oaobje postaje LJubljana juŽ. žel. izkazali toliko dokazov sočutja in vdanosti in spomin moje drage matere Častili na tako izreden način, da sem primoran se jim zahvaliti iz globočin srca 2934 V Ljubljani, 12. septembra 19(6. Evgen Guttmann. Zahvala. Za tako presrčno izkazano sočutje ob smrti svoje iskreno ljubljene, nepozabne matere, stare in prastare matere, tašče, gospe Josipine Guttmann za pokojnici poklonjene prekrasne vence, za genljivo nagrobno petje, za tako številno, pokojnico in nie neuto-lažne zaostale tako zelo časteče spremstvo k večnemu počitku, se iz dna srca zahvaljujejo 2933 rodovine Guttmann-Gillian-VVanisch. „SLOVENSKI NAROD" se prodaja v posameznih Izvodih po lO vin. v sledečih trafikah: Ljubljana: Bizjak l.| Vodmat, Bohoričeve ulice št. 10. Blaznik L, Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14. Dolenc H.f južni kolodvor. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H.f Marije Tereaije cesta, nasproti Kolizeja. Hinner Alojzija, hotel „Union". Kališ A., Jurčičev trg št. 3. Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kos I-, Kolodvorske ulice št. 26. Košir Julija, Hilšerjeve ulice št. 12. Kristan lv.# Resljeva cesta 24. K u stri n A., Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodntjske ulice št. 4. Pichlar L, Kongresni trg št. 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18. Svatek J.f Mestni trg št. 25. Šešark F.f Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št. 10. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8. Šiška: Favai M., Spodnja Šiška pri kolodvoru. Lavrenčič M., trgovec v Šiški. Gllnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec. Kamnik: Ažman Marija, trafika. Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34. Kranj; Florian Kari, knjigotržec. Radovljica: Homan Oton, trgovec. Zgoše, Begunje pri Lescah: Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar. Lesce (v bufetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled: Fischer Oton, trgovec. Pretnar Ivan, trgovec. Hrušica (Gorenjsko) : Podpac Štefan. Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec. Jesenice: Mesar J., posest, in gostilničar. Sodražica: Moro Peter, trgovec Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec. Novo mesto: Kos Josipi knjigovez. Bostanj pri Radni: Dermelj Alojzij, posestnik in trafikant. Krško: Stanzer Henrik, trgovec. Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec. Vrhnika: Gostilna Mantua (Fran Dolenc). Logatec: Japel Makso, trgovec. Črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec. Cerknica: Kravanja Anton, trafikant in trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja. Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št. 31. Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec. Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec Št. Peter na Krasu: Novak A., na kolodvoru juž. želez Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant Komen pri Nabrežini: Lucija od Švara, trafika. Zidani most: Peterman Mary, trafika na kolodvoru. Celje : j Miklauc Marija, trafika v „Na rodnem domu". Maribor: Krapek H., trgovec s papirjem. Celovec. Sowa Josip, časopisni biro. Gorica: Gabršek A., knjigotržnica. Koebelj Peter, Kapucinska ul. 1 Leban Tereza, Gorso G. Verd; št 21. Rauniak Marija, trafika na ko iodvoru. Sluga Marija, Via Corno št 22 Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2) Trst: Bevk M., Piazza Barriera vecchiu (vogal ulice Bosco št 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca serraa št. 1. Majcen ^M., ulica Miramare št 1 Stanič Št., ulica Molin piccoK št. 8. Opatila: Tomašič Anton, trafikant. Pulj: SchUtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Raka: časopisni birć „Globus11, via Adamich št 2 Degan Peter, časopisni birć Potošnjak A, Via del Molo. Sikič Gjuraj, trgovec, via An drassy št. 7. Dunaj: Hočevar Helena, trafikantinja. Vin. Alserstrasse št. 9. Zahvala. Povodom bolezni in smrti našega preljubljenega sina. oziroma brata Lavoslava Ropasa nam je doSIo toliko izrazov sočutja in sožalja, da nam je nemogoče se za vse takoj posebej zahvaliti. Izrekamo torej tem potom najtoplejšo zahvalo vsem onim, ki so nam lajšali naše gorje za časa smrti dragega pokojnika gg. dijakom za nošenje krste, vencev itd., si. Dolenjskemu pevskemu društvu za ginljivo petje, darovateljem vencev, prečaettti duhovščini kakor tudi vsem znancem in prijateljem za nepričakovano mnogobrojno spremstvo k zadnjem pcčitku. Kandija pri Novem mestu, dne 11. septembra 1905. 2942 Rodbina Ropasova. Vajenci za različne posle ae sprejmejo. Več se izve pri tvrdki Anton Deghenghi v Selenburgovih ulicah št. 6, I oadstr. 2926—a Išče se 2880-6 Učenca iz poštene hiše in z dobrimi izpričevali sprejme takoj Franc Picek, trgovina z železnino in špecerijskim blagom v Ribnici. 2920—2 Vaj i ■ v V ■ učitelj ruščine za privatni pouk, dvakrat po 2 ari na teden. — Ponudbe pod naslovom „Ru-ščinau na upravništvo „Slov. Nar.u tiiiif v Ljubljani išče gospodična. Napravila je izvrsten izpit ter je zmožna slovenščine, nemščine in laščine. Ponudbe sprejema uprav. „Slov. Naroda". 29^3-2 Nova hiša i na Studencu, okraj Krško, pri farni cerkvi, ki je v njej prav dobro vpeljana trgovina, se prostovoljno proda. Več pove*Jos. R. Trost na Studencu, pošta Radna pri Sevnici. Jedilna omara za velo, velika, in dve razločljivi postelji, porabni tudi za divana, se oddajo na Rimski cesti št. 9, II. nadstropje, vrata 15. 2924—2 lO.OOO hektolitrov vinskih sodov vsake veličine, počenŠi od 5 pa do 70 hektolitrov, prodaja po jako zmernih cenah tvrdka 2225—28 Alex Breyer i sinovi v Kniževcih no HrvaŠkem. 5 kron in već zaslužka na dan! Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletllnlh strojev za domače delavce THOS. H. WH1TTICK Ac Oo. Trat 156, Via Campanile 13. 2883—3 Ces. kr. avstrijske jg£ državno železnice. C kr. ravnateljstvo dri. ieleznfoe v Beljaku. Za vodovodna dela v zemlji se iščejo takoj 2911—3 Naznanilo! Dne IS. t. m. ob 8. url zjutraj bo v Jesenicah na Dolenjskem pol ure od Brežic akordanti velika razprodaja s no 30-40 delavci. ■ mW s po 30—40 delavci. Fonudbe upravništvu „SIov. Naroda". v sredi mesta, s posebnim vhodom in z električno lučjo, se odda. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2943-1 z dežele išče službe na deželi. Ponudbe sprejme upravništvo „Slov. Naroda". 2944—i se vsprejmeta na stanovanje, oziroma tudi na hrano pri boljši rodbini. Soba s posebnim vbodom, I. nadstr. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2947—1 Dva, ur&rska 2937 1 pomočnika dobra in zanesljiva delavca z lastnim c: ijem se takoj sprejmeta v stalno delo v trgovini z urami in zlatnino Rafaela Salmiča v Celju. 2 dijaka nižje gimnazije sprejme proti primerni ceni na hrano in stanovanje uradniška r Ibina, kjer tudi poučuje višji gimnazijec, zmerom odličnjak. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2939 1 Panorama-kosmorama Dvorski tri št. 3. 2940 Ta teden do v«t^t^ga J 6. septembra Uzhodnosibfrska železnica, Uladfuostok, reka Amur. i i 4 4 i « album. Slavnostna jifev. „JLjublj. Zvona" leta f900. Jjvod d Jf 2-4D, po pošti Jf 2'60 56 dobiva u knjijarni KHUENTHER v UubUani, Prešernove ulice. in sicer bo na prodaj 24 lepih in debelih prnšičeu, 24 slav lepih krav In volov, konji, veliko ovsa, plenice, koruze, ječmena, krompirja, 1000 centov sena, ekvipaže, gospodarsko orodje in vozovi, sploh vsa premičnina. — Dalje bo naprodaj dobra vinska posoda in 300 veder najboljšega ■ ■■ i belega vina. ■ ■ Dražba se vrši ob vsakem vremenu, in se nadaljuje tudi še prihodnji dan. Kupci se vljuduo vabijo. 2864- 6 Pirker in tov« I Firmn J fiinntini u I inhlinni I Francovo obrežje št. 25 f&- priporoča p. n. občinstvu k začetku šol svojo veliko zalogo vseh g$"" :{Šolskih potrebščin in šolskih knjig8 Dalje priporoča po znižanih cenah J šolske hnjise za srednje šole v nemškem jeziku i- dokler bo kaj zaloge, in pa 2946—1 Z§ risalno orodje, šolske torbe, nosilnike za knjige, gt -i Veljaven od dne 1. junija 1005. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jul. kol. PROGA NA TRBIŽ Ob 12. url 14 m poiaocj osobni vlak v Trbil, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ino m ost, Mooakovo, Ljubno, ces Selsthal v Aasaeei Solnograd, ces Klein-Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 6. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O1 7. uri 5 m Sjatrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, 6es Selzthsj v Solnograd, Inomost, cez KJein-Reifling v Line, Budejevice, Pisen, Mariji»*e vara, Htb Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Ces Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljub ne, Selsthal, L u naj, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariš. — Ob 3. ari 16 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob S. ari 68 m popoldne osobni vlak * Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Fran-sensfeste, Monakovo, Ljubno, čes Klein Beifling v Stevr, Lino, Budejivice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Praga 'Ljabljana-Linc-Praga direktni vos I. in II. razr.), Lipsko, na Donaj 6es Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlsk v Trbiž, Beljak, Fran-sensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in U razrede). — PBOGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. isto tak o. — Ob 7. ari 8 m ■večer i Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3, ari 23 m zjutraj osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana đirekt. vos 1., II. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak s Dcnaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marij ne vare, Prago (Praga*Linc-Lj ubijana direktni voz I. in H. razreda/, Plzen, Badejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pari« Ženevo, Carin, Bregene, Inomost, Zeli ob jezera, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne esebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fransensfesta, Pontabla. — Ob 8. ari 06 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Budeje\ic Liuca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz Leaec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA li NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta ir Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m svečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki; Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob 2. ari 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoć' samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. iz KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. ari 10 m zvečer Ob 9. uri 66 m ponoči sam. ob aedeijah r praznikih. — Srednjeevropski čas ^e za 2 min pred krajevnim časom v Lju j i ' i. 207S Dv& gospoda J Firma J. Mini u LJubljani Jermena, šolske mape, noteze, peresnike itd. itd. |; O.St.E 682/5 2 Dražbeni oklic. Po zahtevanju dr. Janko Vilfana kot upravnika konkurzne mase Ane Tolazzi v Boh. Bistrici bo dne 25. septembra 1905 ob II. uri dopoldne pri spodaj oznamenjenem sodišču v izbi št. 26 dražba v navedeno konknrzno maso spadajočega zemljišča vi. št. 277 kat. obi!. Boh. Bistrica obstoječega iz enonadstropne hiše v Bob. Bistrici, v kateri se je nahajala prodajalna, s 3 parcelami okrog te hiše, brez pritikline. Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost na 8000 K. Najmanjši ponudek znaša 6000 K ; pod tem zneskom se ne prodaja. Dražbene pogoje, ki se 8 tem odobre, in listine, ki se tičejo nepremičnine i zemljiškoknjižni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj oznamenjenem sodišča, v izbi št. 29 med opravilnimi urami Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje v dražbe..cm obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnib dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, ki imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobe v teka dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodišču, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjenega sodišča, niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici, odd. II. dne 11. septembra 1905. 2936 t, i Ljubljanska kreditna banka w LJubljani Podružnica v CELOVCU. t4ug>*jj* In prodaja vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, val a t, novcev m deviz Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-. Zamenjava lo ikskomptuja Ba|i predujme oa tradnostna papirja. izžrebane vrednostno papirje in 5Zasredice proti { vnovčuje zapaio kupone. JarcLrzao.1 lzgru/toi. Vinkuluje in devinkuluja vojaško ženitninske kavcijo. (QT l&attorapt Id Inkicno menic. ~lt^Q OLŠT" Bonna naročilu. Podružnica v SPLJETU. Drnarn« vlog« «|irejems v te sročeni raCana ali na vložne knjižico proti iigodnim obreatim. Vlo2enr denar obrestuje od dne vtoge do dne vzdiga. 8—106 Promet s ćeki in nakaznicami. GRICAR & MEJAC Prešernove ulice 9 LJUBLJANA Prešernove ulice 9 2823—5 O O O Jfajvečja zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke, velikanska izbira najnovejših modelov v konfekciji "H" ■ I za gospe in deklice.-- Posebnost: 772716 J Prepričajte se! Najboljši in najnovejših vrst pel j ni in motori za bencin, mlatilnžce in slamorei ice, trombo, cevi, k lin jo in žage dobite v skladišča Fran Zemana o Ljubljani, Poljanska cesta Ste«. 24. i Naznanilo in priporočilo, i 9t fj*. Slavnemu p. d. občinstvu naznanjam kar najvljudneje, da sem 4Qt prevzel staro, dobro znano gostilno S -Pri črnem orlu združeno s kavarno. « « W Otvoritev se vrši v nedeljo, dne 19. t. ni. mim r Priporočam se si. občinstvu kar uajvdaneje, da me blagovoli po-*J čaščati s svojim obiskom. Poskrbljeno bo vedno za kar najboljšo ku-9 hinjo kakor tudi za dobro kapljico vina in za pivo iz pivovarne gosp. 4Qt Frbhlicba. Na razpolago so tudi sobe za tujce. Z gostilno je združena jQ} kavarna. Tudi v kavarni bo postreženo z vsem, kar spada v to stroko. Na razpolago je tudi biljard in glasovir. Priporočam tudi v najboljšem £b stanu se nahajajoči hlev za živino. Tudi si. občinstvu, ki potuje skozi Vrhniko, se priporočam kar najvljudneje ter beležim s spošto-9 vanjem vdani £ Ivan Baje. fBf Na Vrhniki, dne 12. septembra 1905. 2917 2 « » * o « o o s 0 0 0 0 00000000000000000000000000000 Proda se posamezno več k verskemu zalogu Kostanjevica na Dolenjskem pripadajočih in od skupnega zemljišča oddeljenih tele sni n v celotnem površju okoli 600 ha proti ponudbam In sicer: 1. ) od I. do VIII. skupine se prodajo parcele: št. 1100 in 1072/301 kata-stralne občine Površje; parcela št. 3398 kat. obč. Bučka; parcele št. 658, 1103/1, 1092 66, 1038/2 in 3, 1097, 1098/1, 1083/2, 1104/84 kat. občina Mer-šeča vas; parcela št. 1168 kat. obč. Smednik; parcele št. 1092/54, 1095, 1096, kat. občina Meršeča vas; parcele št. 1072,302, 1101, 1086 kat. obč. Površje; parcele št. 1106, 1685, 1689, 2776 kat. obč. Raka; parcela št. 889 kat. obč. Površje; parcele št. 906, 1560, 937, 938 kat. obč. Senuše; parcela št. 4173 kat. obč. Raka; parcele št. 1149, 1150, 1177/102. 1137, 1144, 948, 950, 959, 1027 2, 1042, 1028, 1131/1, 1131 2, 1132, 1116, 1127, 1184, 1186, 1193, 1196, 1197 kat. obč. Smednik; 2. ) od XIII. skupine se prodajo parcele št. 3594/80, 3594 3, 3594 82, 3594 81 kat. obč. Gorenje polje; 3. ) od XX. skupine se prodajo parcele št. 1822 1 kat. obč. Planina. 4. ) od XXII. skupine se prodajo parcele št. 1760/14 kat. obč. Čatež; parcele št. 37, 115, 116, 117, 95, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 107, 108, 109, 189, 7, 1200, 1323, 1324 in 1325 kat. obč. Cerina. Kupovalci naj vložijo svoje z eno krono kolekovane kupne ponudbe najkasneje do 30. okt. igo5 do 12. ure predpoldne pismeno ali potom zapisnika pri c. kr. gozdnem in domenskem ravnateljstvu v Gorici ali pa pri c. kr. gozdnem in domenskem oskrbništvu v Kostanjevici. V teh kupnih ponudbah naj kupci izrecno navedejo, da so jim kupni po goji dobro znani in zanje obvezni, da ne odstopijo od svojih ponudb do ko-nečne, odločilne rešitve in da se zavežejo plačati v slučaju odobritve kupne ponudbe pristojbine kolekov in pristojbino za prenos imovine. Pismene kupne ponudbe morajo biti lastnoročno in od dveh prič podpisane. Kupni ponudbi se mora priložiti varščino 10 odstotkov od ponujene cene v gotovini ali v vrednostnih pupilarno varnih papirjih. Varščina v gotovini se po potrditvi kupne ponudbe vračuni v kupno ceno. Seznamek natančnejšega popisa, površja cenilne vrednosti, lege posameznih telesnin in načrt so na ogled pri c. kr. gozdnem in domenskem ravnateljstvu v Gorici in pa pri c. kr. gozdnem in domenskem oskrbništvu v Kostanjevici. Vzorci kupnih ponudeb in prepisi kupnih pogojev se dobijo brezplačno pri c. iki*. gozdnem in domenskem ravnateljstvu v Gorici ali pa pri c. kr. gozdnim in domenskem oskrbništvu v Ko« stanjevici. 2938—1 C. kr. gozdno in domensko ravnateljstvo v Gorici dne 11. septembra 1905. © © © Jernej Bahovec tovarniška zaloga Grubbauarjevih zvezkov, založništvo nastenskih tabel za Črnivčevo računico, kipov slovenskih Iteratov, peres družbe sv. Cirila In Metoda, ter slovenskih koledarjev f Marijin trg v Ljubljani Filialka: Resljeva cesta 7. priporoča svojo M tovarniško zalogo Grubbinierjeuih = zuezkou 1 - z dobičkom, katerega je deležen učiteljski konvikt. Šolske knjige za ljudske Sole, peresa učit. konvikta in druga peresa, svinčnike, držala, črnilo, tlntnl izvleček, šolske sobe ter druge šolske potrebščine. 2956—1 Solidno in točno postrežbo zagotavlja z odličnim spoštovanjem MM Jernej Bahovec. ©|®||@l@ll®l©ll®l®ll@l® © © © © © © (5) m ffladtga urarskega pomočnika sprejme takoj Ludovik Potočnik, urar v Idriji. 2023—2 Dijak srednješolec iz boljše hile se sprejme na dobro hrano in zdravo stanovanje na Rimski cesti 6t. 7, vrata št. 5 v pritličju. 2910-3 I66e se 1 Kje, pove Florjančič v Hilšer-jevih ulicah št. 12. 29*7-2 Uitanovljeiw leta 1842. W tRKO^LIK/llUA. 5UKAKJA J 1N4PI50V IN QRBOV BR/I771 EBEKL /•ljubu/™, "'tT^i K Spretni zidarski pomočniki in težaki dobe takoj stalnega dela pri pod-pisancu. — Dnevna placa: za spretne zidarje 4 krone, za spretne težake pa 2 K do 2 K 40 h s prostim stanovanjem in odmorom za zajtrk. 2663—10 Stavbni mojster Fran Derouschek v Trbovljah. V NOBENI SLOVENSKI HIŠI 5E NE BI SMELE POGREŠATI i t i i MšMB DOKTORJU FRRMCETfl MšESB PREŠERhfi SSSS (JREDiL 5KRIPT. L. PiMTRR iLUSTRiRflrifl IZDRJfl, SESITfl 5 K, V PLRTNC VEZRNfi 6 K 40 h, V USNJU VEZRNfl 9 K LJUDSKA IZDRJfl 1 K, V PLATNO VEZANA 1 K 40 h. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. PL KLEINMAYR & FED. BAMSERG V LJUBLJANI, s t DOBIVAJO t S 1 5E PO VSEH KNJ1GOTRŽNICAH. t t j Pozor! 4 pare čevljev samo gld. 2-80 Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, so me pooblastili, da spravim v denar večji oddelek čevljev daleč pod Izdelovalno ceno. Prodam zatorej vsakomir: par moSkib in par ženskih čevljev rjavega ali črnega usnja na trakove, galoširani, z močnimi zbitimi usni. podplati; dalje par moških in par ženskih modnih čevljev s paspoilom, zelo eleg., najnovejše oblike, močni, za poletje, zelo lični in lahki. Velikost po cm. Vsi 4 pari veljajo samo gld. 280. Razpošilja po povzetja ali pa če se pošlje denar naprej 8. URBACH, eksport čevljev Krakov St. 363. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj; riz i ko torej izključen. 2941 NOVO! Jvan Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, še bolj pa v predgovora Cankar reagira na znano kritiko o svojem dela „Hifia Marije Pomočnice1' in brani »voje umetniško stališče. Izza Prešernove „Nove pisanje14 ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jezika, ni treba poudarjati. Knjiga je izšla ¥ elegantni opremi, a izvirno risbo na naslovnem lista. 23—105 Cena: broš. S K; po pošti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 90 v.; po pošti IK 30 v. Založništvo £• Schmntner v Ljubljeni Prešernove ulloe it. 8. ■■■■■■■■iieeiiiiiaai iiiii 2145-21 Krojaški salon za gospode Ivan Magdić v L»jnl>ln«. Starem trg-im štev, 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in [ najboljšega tuzemskega in inozomskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole, j r Učne knjige zo ose srednje In ljudske iole v najnovejših odobrenih izdajah, pisalne in risalne ter druge šolshe potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča v L j U t> 1 j tX vi l 28SO 6 Prešernove -culice št. 3. •iA'.'A A A A /. /. A A ■A: A ^ A A A A. .'. A A, A A Ai A A' A A- A A: A A ■ I '^t^-r -'if\t*C Za šolsko mladino bogata izbira jesenskih in zimskih oblek, površnikov športnih in zimskih sukenj. Specialiteta angl. modnih telovnikov iz svile, žameta in modnega blaga najboljše kakovosti firme 3BaclioI aV I^ewii« v RjOflMloiiii isfe BeroSinu. Original, angl. moške športne obleke, površniki, pa-letoti, športne in zimske suknje, pelerine s kapucami in haveloki, — Najfinejša in največja izbira damske konfekcije, jopic, paletotov, oratnikov, kostumov, kril in bluz. ODleke in pouršniki po meri iz angl. in Franc, blaga se izdelujejo najfinejše na Dunaju. Najnižje cene! „£ngleško skladišče oblek1' OROSLAV BERNATOVIĆ v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5. Knjigarna Kleinmayr & Bamberg D Cjubljani, kongresni trg 2 priporoča svojo pjf popolno aalogo vHeh oa tukajšnjih in zunanjih uCihSčih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in H. drž gimnaziji, c. kr. drž. viSji realki in c. kr. moSkem in ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih šolskih knjig najnovejših izdaj v sešitkih in stanovitnih šolskih vezbah po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajo zastonj. — Ljubljanski šolski koledar 2 vin. 2899-4 a> Izdajatelj in odgovorni vodnik: Dr. Ivao;T*v*»r. I .attntna in nak »Nirodne tiskana". 45 0