TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrlfo In o tort. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za y, leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - Plača ln to21 se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953 Telefon št 30-69. Leto XVIII. V Ljubljani, v četrtek, dne 28. marca 1935. štev. 35. pcii/ifogifci/ Dobro bi bilo, če bi se vsaj za hip vprašali razni zagovorniki zadružnih in konzumnih privilegijev, kaj bi bilo, če bi se njih ideal v celoti uresničil, da nabavljal-ne zadruge in konzumi ne bi samo ohranili vseh svojih starih privilegijev, temveč dobili še novih. Prva posledica tega bi bila, da bi vsak propadel, kdor bi brez teh privilegijev skušal konkurirati z nabavljalnimi zadrugami in konzumi. Ker imajo .trgovci samo ta pri-vilegij, da so najbolj obdarjeni z raznimi davčnimi dajatvami, seveda konkurence ne bi vzdržali in drug za drugim bi bili prisiljeni, da zapro svoje trgovine. Zgodilo bi se torej to, kar se je nekoč tako izzivajoče Predrzno zahtevalo na nekem zadružnem kongresu v Beogradu, da morajo trgovci 'zgrniti. Kaj bi bila posledica tega? Samo v Dravski banovini bi padlo na breme javnosti mnogo nad 10.000 brezposelnih trgovcev in trgovskih pomočnikov, ki so se preje preživljali s trgovino. Znova bi bilo treba dvigniti davke, da bi se mogla prehraniti ta nova armada brezposelnih, a kdo bi plačeval te davke, če pa ne bi bilo več trgovcev, M so bili od nekdaj med stebri davkopl ačevalcev. Mesto trgovcev pa bi zavladale po vsej državi trgovine nabavljalnih zadrug in konzumov, ki ne bi plačevale nobene pri-dobnine in za nameček uživale še celo vr-"*to drugih posebnih ugodnosti. Nujna posledica tega bi bila, da bi morala država zaradi silno skrčenih dohodkov silno omejiti svoje izdatke. Ponovno so se mogli na-uradniki že prepričati, da so pri redukciji državnih izdatkov redukcije uradniških Plač najbolj priljubljeno sredstvo. In tako bi se zgodilo, da bi privilegije svojih nabavljalnih zadrug in konzumov plačeval državni nameščenec sam. Čim manj bi plačala njegova zadruga davkov, tem manjša bi bila plača drž. nameščenca. Zopet enkrat bi spoznal drž. nameščenec, da je on tisti, ki Plača račun. Zaradi zmanjšanih državnih dohodkov pa bi padla tudi vsa investicijska dejavnost države. Vsi posli bi še bolj zastali, kar bi z°Pet še bolj znižalo kupno moč kmeta in ysega prebivalstva, da bi pritisnila kriza še v poostreni obliki. PavpeTizacija prebivalstva bi se še bolj razpasla. Mesto svobodnih trgovcev pa bi v poslovnem življenju zavladala zadružna birokracija. Nameščenci zadrug bi postali gospodarji zadrug in oni bi odločali o kreditu zadružnikov ter cenah vsega blaga, ki bi se prodajalo po zadrugah. Vsaka birokracija j« draga in zadružna birokracija, ki bi zrasla zadružnikom čez glavo, ne bi bila nič cenejša. Zopet bi plačal račun zadružnik. Zadružne trgovine in konzumi bi imeli monopol. Vsak monopol pa je še vedno pomenil in pomeni poslabšanje kvalitete blaga, obenem pa podražitev njegove cene. Kjer ni konkurence — m monopol ne dopušča konkurence — plača račun vedno Potrošnik, ker mora vzeti vsako blago, ki mu ponuja in za vsako ceno, ki &e’zahteva. Uničen bi sicer bil postednik-*trgo-yec, na njegovo mesto pa bi stopil še dražji posrednik — zadružni birokrat in nameščenec. Absolutno propadla pa bi tudi vsa izvoz-ria trgovina in to bi bila prava narodna gospodarska katastrofa. Pri nas se izvažajo v prvi vrsti les, živina, deželni pri-J.n industrijske sirovine. Kupčija z lesom, živino in deželnimi pridelki je vedno spekulativna trgovina, ki je vedno tvegana. e je izvoznik trgovec, potem nosi ta tudi vcs riziko. če je imel izgubo, potem je to samo njegova stvar, ki nikogar drugega !le briga, če pa ima izgubo zadruga, po-em ne pade izguba na dotičnega zadruž-nega funkcionarja, ki je kriv te slabe kup- čije, temveč na zadrugo in celoto. Ponovilo bi se zopet to, kar smo že tako bridko okusili pri izvozu žita, češpelj in drugih pridelkov. Za slepo ceno so morali prodajati proizvajalci svoje pridelke, a kljub temu so bile sto in sto milijonske izgube. Zopet bi morala te izgube plačati država in zopet bi bil žrtev davkoplačevalec, pa če je potrošnik ali proizvajalec. Izguba bi padla na vse in državna blagajna bi zopet enkrat plačala račun ponesrečenih špekulacij nekaterih posameznikov. Katastrofa na vsej črti, to je zadnja posledica, če izgine trgovina, ki je še vedno najcenejši posrednik med proizvajalcem in potrošnikom, ker izloči konkurenca vsak čezmerni dobiček. Pa tudi najboljši po- Veliko veselje je pripravljeno Dolenjski in vsej Sloveniji: V najkrajšem času se prične gradnja železniške proge Sevnica— Tržišče (Št. Janž). Obenem se bo rekonstruirala proga do Trebnjega. S tem je ustvarjen prvi del nove in velevažne transverzalne zveze k našemu Jadranskemu morju. Tako se glasi končna odločitev kralj, vlade, sklenjena v gospodarsko-finančnem odboru ministrskega sveta v popoldanski seji dne 25. marca 1935, na praznik Marijinega Oznanjenja. Odposlanstvo Akcijskega odbora za gradnjo železnice Št. Janž—Sevnica je v dopoldanskih urah istega dne 25. t. m. po-setilo častnega predsednika odbora, ministra dr. Draga Marušiča, da se mu najlepše zahvali za iskreno podporo, katero je bil slovenski minister od vsega početka naklonil našemu delovanju. Bodi zabeleženo, da so tvorili odposlanstvo Akcijskega odbora naslednji zastopniki gospodarskih ustanov in neposredno prizadetih občin: predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin, tajnik Zveze industrij-cev ing. Milan Šuklje, podžupan novomeški Josip Paučič, za trebanjsko občino dekan Ivan Tomažič, mirnski župan Fran Bulc, župan šentjanški Ignac Majcen ter predsednik sevniške občine Ivan Trupej. Potovanja v Beograd bi se moral udeležiti tudi ing. Fran Zupančič, ki se je v prejšnjih letih kot načelnik gospodarskega odbora v Mokronogu mnogo trudil za šentjanško železnico, pa je nenadoma obolel in ni mogel na pot. 2e zgodaj zjutraj smo se oglasili pri pomočniku prometnega ministra ing. Zdravku Vaskoviču, da mu poročamo o željah dolenjskega prebivalstva, ki so obenem želje vse Dravske banovine. Poročali smo mu, kako nujno potrebno je, da se nemudoma prične z deli na železniški zvezi, katero zahtevajo v prvi vrsti gospodarski razlogi, potem pa važni oziri na obrambo dežele. Kmetsko prebivalstvo srezov brežiškega, krškega, litijskega in novomeškega propada v siromaštvu, iz katerega je možna rešitev samo po smotreni izvedbi javnih del, ki naj ustvarijo nove možnosti za vnovče-nje kmetijskih pridelkov. Prebivalstvo Dolenjske nestrpno pričakuje, da nova proga spoji glavno linijo Zagreb—Zidani most z omrežjem dolenjskih železnic. Opozorili smo ing. Vaskoviča na stanje obstoječe proge št. Janž—Trebnje, ki nujno zahteva temeljito rekonstrukcijo, da bo nova zveza Sevnica—Trebnje kot proga glavnega reda zadoščala za promet z brzimi in z velikimi tovornimi vlaki. Končno smo prosili za podporo, da se novi železniški most če* Navo zgradi tako, da bo istočasno služil za cestni promet. Sedanji leseni most se vsako leto pokvari in je stalna nevarnost, da ga prva velika voda odnese. Ko se mora ta most itak nadomestiti z novim, solidno zgrajenim, se nujno priporoča kombinacija z železniškim mostom, s čimer bi se gradbeni stroški cestnega mostu v znatni meri zmanjšali. srednik, ker trgovec odgovarja tudi za kvaliteto blaga, dočim je ta odgovornost pri konzumnih in nabavljalnih zadrugah reducirana na minimum, pri monopolnem njihovem položaju pa sploh izbrisana. Naj bi vsaj enkrat pomislili vse to razni zagovorniki zadružnih in konzumnih privilegijev, če že nikakor ne morejo razumeti, da vsak privilegij izpodjeda temelj države, ker odpravlja enakopravnost državljanov in da vsak privilegij tudi ubija zavest zadružnikov, ker ubija njih požrtvovalnost. Ne na privilegijih, temveč na visoki zadružni morali je treba zgraditi produktivno in gospodarsko koristno zadružništvo, zato pa proč z vsemi privilegiji in zlasti s takšnimi na račun drugih. S temeljitim poznavanjem materije in nenavadno jasnostjo vpogleda v tehnične in ekonomske pogoje je ing. Vaskovič sprejel naše poročilo in mu v celoti pritrdil. Poudarjal je, da tvori predlagana zveza Sevnica—Trebnje prvo etapo velike trans-verzalke, katere druga etapa mora biti nova proga Novo mesto—Straža—Kočevje, na kar se bo kot tretja etapa gradil spoj iz Kočevja na sušaško progo. Tako bo uresničena stara naša želja po zvezi Slovenije z morjem. Z radostnim srcem smo se poslovili od tega odličnega strokovnjaka, ki sta mu gospod minister prometa oz. kr. vlada poverila važni posel izdelave načrta za preureditev železniškega omrežja države. Nato smo nadaljevali svojo pot in prišli do ministra za šume in rude, g. Svetislava Popoviča. Zopet smo se uverili, da so člani kr. vlade do podrobnosti poučeni o naših zahtevah, ki se na kratko označujejo z imeni St. Janž in Sevnica, dočim imamo neprestano pred očmi železno cesto do našega morja in gospodarsko obnovo Slovenije, katere obnove morata biti predvsem deležni naša Dolenjska, slovensko Posavje in siromašna Suha krajina. Intenzivna propaganda, ki jo je skozi dva meseca vršil naš Akcijski odbor z velikima zboro-vanjima v Trebnjem in v Sevnici, potem pa z mnogimi vlogami in predstaVkami, ob hvalevrednem in vplivnem sodelovanju novinarstva, zlasti ljubljanskega in beograjskega, je dozorila lepe in velike sadove. Podali smo se k ministru za javna dela dr. Marku Kožulju, da izprosimo tudi njegovo podporo, obenem njegov sporazum za spojitev novega cestnega mostu preko Save s projektovanim železniškim mostom pri Sevnici. Minister dr. Kožulj je izjavil, da odobrava slednjo misel ter da bo vse potrebno dogovoril s prometnim ministrom. Zelo zanimiva so bila njegova izvajanja o programatični izgradnji cestnega omrežja. Podčrtal je cestno zvezo Beograd—Ljubljana, potem pa ono iz Ljubljane do morja in v Dalmacijo. Njegova kritika dosedanjih priprav v Dravski in Savski banovini nalaga poklicanim mestom dolžnost, da se izpremeni dosedanji kurz tehnično-upravne-ga uradovanja v našem področju. O tem predmetu bomo drugič posebej poročali. Opoldne smo imeli še priliko predstaviti se ministru za trgovino in industrijo, g. dr. Milanu Vrbaniču. Kakor smo se bili nadejali, smo tudi tukaj našli polno razumevanje ter ljubeznivo izjavo, da se bodo naše želje upoštevale in vseskozi podpirale. Istega popoldne se je — kakor uvodoma povedano — na seji gospodarsko-finančnega komiteta ministrov končnoveljavno sklepalo o naših predlogih in so bili ti v celoti sprejeti. Dasi smo prejeli tako obvestilo, smo vendar smatrali za svojo dolžnost, da izvršimo še one posete, katere je bila za nas prijavila beograjska Centrala industrijskih korporacij. Po izvršitvi zveze Sevnica—Trebnje se bo čimprej mogoče delo nadaljevalo preko Straže do Kočevja in naprej do sušaške proge. V radostnem razpoloženju nmo šli k ministru financ dr. Milanu Stojadinoviču, ki je prijazno sprejel tokrat zadovoljne Kranjce. G. minister je izjavil, da je dal svoj pristanek na dela, ki jih v imenu dolenjskega prebivalstva zahtevamo. Denarna sredstva so pripravljena, z delom se bo v najkrajšem času pričelo. Naše odposlanstvo se je slednjič poklonilo ministru prometa Dimitriju Vujiču, od katerega je prejelo zagotovilo, da je uredba o programu javnih del v področju železniške uprave podpisana in da zavzema proga Št. Janž—Sevnica prvo mesto med novogradnjami. Razpis licitacije za to progo bo izšel tekom osmih dni in se bo delo brez odlašanja oddalo. G. minister je odločno zanikal utemeljenost govoric, kakor da bi bil program javnih del, ki ga kr. vlada objavlja, v katerikoli zvezi z bližnjimi volitvami v Narodno skupščino. Kr. vlada je trdno odločena izvršiti ta program, ki naj dovede našemu gospodarstvu novih moči in mu pomaga do popolne ozdravitve. Od vsega početka smo bili uverjeni, da kr. vlada ne more odreči svojega pristanka naši zahtevi po železnici Sevnica—Št. Janž, ki je v interesu prebivalstva Slovenije iti v interesu vse države nujno in neobhodno potrebna. Ravnotako pa smo bili mnenja, da morajo naše prebivalstvo in njegovi vodniki jasno dokumentirati življenski interes, ki ga imamo na zvezi z Jadranskim morjem, katere prva etapa se bo sedaj zgradila. Delovanje našega Akcijskega odbora, tako častnega odbora, kakor širšega in izvršilnega odbora, ki je našlo mogočen odmev na ljudskih manifestacijah v Trebnjem in v Sevnici, je pripravilo pot do velikega uspeha. Svečana napoved, izrečena dne 6. januarja 1935 pri Sv. Duhu nad Višnjo goro, se bliža izpolnitvi, in odpira se pot k sinjemu morju. Odposlanstvu, ki ga je v kraljevsko prestolnico vodil predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin, je pripadla srečna naloga, da sporoči naši javnosti dobro naznanilo: Zveza Slovenije z morjem se prične graditi! Milan Šuklje. Produkcija premogovnikov v januarju Proizvodnja premogovnikov v Dravski banovini je znašala v januarju 122.589 ton, za 11.349 ton manj ko v lanskem januarju. Produkcija, ki se je ustavila že v decembru, je v januarju občutno nazadovala. To nazadovanje je predvsem posledica manjšega odjema železnic. Lani v januarju so te vzele 67.779 ton premoga, letos pa za 22.821 ton manj. Neznatno se je povečala oddaja premoga industriji, in sicer od 28.178 na 28.412. Zaradi zmanjšane produkcije j« tudi nazadovalo število zaposlenega delavstva in seveda tudi izplačanih mezd. Število delavstva je padlo za 113, izplačane mezde pa so padle od 7,092.000 Din na 6 mitij. 482.000 Din. Kliring z Rumunijo Po sporazumu med jugoslovansko in romunsko državno banko se bo ves trgovinski promet plačeval na globalnih klirinških računih, ki jih vzajemno otvorita obe emisijski banki. V tem kliringu velja tečaj en dinar za 2,944 leja. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 11. aprila ponudbe o dobavi 1300 m* trstja za strope, 100 m gradla za zastore, 500 m3 peska, raznih ščetk, motvoza, medeninastih obročev, barv, 30.000 kg nega-šenega apna, 1 tahometra in 50 m* ladijskega poda. Komanda pomorskega zrakoplovstva Di-vulje sprejema do 11. aprila ponudbe o dobavi 100 kg masti za ležaje in 50 kg olja za fino mehaniko. Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 15. aprila ponudbe o dobavi 150 m* stekla. Iz, $evnU& pcoti Jadcahu Železnica Št. Janž—Sevnica zagotovljena. — Licitacija za oddaja del bo razpisana v enem tednu. — Popoln uspeh Akcijskega odbora Haša sadna tc^ovina Z občnega zbora Združenja sadnih trgovcev in izvozničar Jev Dravske banovine v Mariboru V nedeljo popoldne je bil v Mariboru v lovski sobi hotela »Orel« redni letni občni abor Združenja sadnih trgovcev in izvoz-ničarjev Dravske banovine, na katerem se je zibralo lepo število članstva iz vseh krajev. Pomen občnega zbora je še povzdignila navzočnost tajnika trgovske zbornice (It. Plessa ter sreskega podnačelnika dr. Modrijana. Nekoliko zgodovine Občni zbor je otvoril in vodil predsednik Srečko Krajnc, ki se je uvodoma spominjal smrti blagopokojnega našega vladarja, katerega spomin so počastili zborovalci s trikratnim vzklikom »Slava mu!« Predlagal je nato, da se odpošljejo brzojavke ministrskemu predsedniku in trgovinskemu ministru. Končal je svoja izvajanja z izjavo, da odlaga v Združenju vse funkcije ter jih pri novih volitvah več ne sprejme. Obširno in izčrpno poslovno poročilo je podal tajnik Albin Ambrožič. Uvodoma je omenil, da poteka s tem občnim zborom poslovna doba sedanje uprave, ki je bila leta 1932. izvoljena za tri leta. Pri tem sa je na kratko bavil z zgodovino pokreta. Omenjal je razdvojenost, ki je vladala v sadni trgovini od preobrata naprej, kako je cvetelo šušmarstvo in koliko škode ter razburjanja je povzročalo med sadnimi producenti. Ni bilo nobenih stikov med sadnimi trgovci in eksporterji, ker ni bilo nobenega foruma, ki bi spravljal v sklad medsebojna skupna vprašanja ter jih reševal in ki bi pokrenil pri oblastvih potrebne korake za zakonito zaščito sadne trgovine in eksporta. Potrebo združenja je prav za prav šele pokazala gospodarska kriza, ko so postajale razmere tudi v trgovini vedno težje in težje. Porodila se je s pričetkom teh težkih časov ideja o organizirani sadni trgovini leta 1930 ter je bil dne 12. junija sklican v Mariboru ustanovni občni zbor, na katerem je bil soglasno izvoljen za predsednika Rudolf Pevec, ki je vodil društvo do ustanovitve današnjega Združenja sadnih trgovcev in eks-porterjjev, ki se je osnovalo na podlagi novega obrtnega zakona v mesecu avgustu 1932.' Vidni uspehi združenja Uspehi, ki jih je skupna organizacija dosegla, so bili kinalu vidni. Pri Zbornici in pri banski upravi ter na odločilnih mestih v Beogradu so se vrstile intervencije, ki so postavile sadno trgovino na povsem novo podlago. Zlasti so se povečali uspehi, ko se je Združenje na podlagi obrtnega zakona preosnovalo v obvezno organizacijo. Najprej je organizacija nastopila proti šušmarstvu. Na njeno pobudo so se uvedle legitimacije za nakupovalce sadja, poenostavila se je kontrola nad sadno trgovino, preprečila se je dotedanja praksa, da bi trgovci odstopali svoja izvozna dovoljenja drugim, celo tujcem, začela so se izdajati izvozna dovoljenja samo članom Združenja. Združenje je nadalje doseglo, da se je začela računati fovornina samo do obmejnih postaj, da se je dovolila uporaba telefona in brzojava na •Železniških postajah in da se je dosegla promptnejša dobava vagonov v sezoni. Združenje je tudi interveniralo, da bi država po 9vojih zavodih kreditirala sadno trgovino, da se je posvečala pri sklepanju trgovinskih pogodb posebna pažnja izvozu sadja in da bj se osnoval fond za pobijanje sadnih škodljivcev iz dohodkov preferencialnih ugodnosti. Združenje je tudi izdelalo sistematski načrt za proizvodnjo sadja in povečanje izvoza ter glede vrst, ki se naj goje v posameznih krajih. Končno je Združenje zahtevalo, da se ustanovi po-sebtti Šolski institut za preiskovanje po-boljšanja sadne kvalitete. Mnogo se je Združenje tudi trudilo, da se urede plačila in uvede dobra informativna služba. Vse te intervencije so prinesle pozitivne uspehe, ki »o sadni trgovini pomagali do čim večjega razmaha. Ob priliki Mariborskega tedna je Združenje organiziralo krasno sad.no razstavo, v sporazumu z Zavodom za pospeševanje sadne trgovine pa je prirejate poučna predavanja za sadne producente ter «e udeleževalo konferenc izvoznikov. itloga »Prisada« Poročilo omenja nato delovanje Prizada, ki je ‘prevzel izdajo kontingentnih listov in kontrolo nad izvozom v Nemčijo. Na zahtevo Prizada se je ustanovilo tudi Priložnostno združenje sadnih eksporterjev ali tako imenovani sindikat. Nadaljnji razvoj dogodkov je znan iz časopisne polemike. Združenje je pokrenilo energične korake pri »Prizadu« radi povrnitve škode. Pri-zad je povrnitev odklonil, dasi je Združenje zagrozilo s ložbo. Člani so prijavili nastale škode v skupnem iznosu Din 380.000, izvozniki, ki niso mogli izvoziti sadja v Nemčijo pa za Din 666.000’—, skupno torej za Din 1,000.000-—. Zaradi visoke kolko-vine in dolgotrajnosti tožbe pa je bilo nemogoče vložiti tožbo. Da se v bodoče kaj podobnega prepreči, je predložilo Združenje trgovinskemu in finančnemu ministru dve spomenici, v katerih opozarja na potrebo ureditve izvoznih vprašanj za sadje ob priliki revizije naše trgovinske pogodbe z Nemčijo. Zahtevalo je, da ise doseže z Nemčijo za Dravsko banovino kontingent 3000 vagonov namiznih in 2000 presnih jabolk. Od tega kontingenta naj dobi Združenje najmanj 80%. Dovoli naj se izvoz jabolk v razsutem stanju in da se omogočijo posameznikom plačila proti kompenzaciji. Še v nekaterih drugih stvareh je interveniralo Združenje. Finančnemu ministru se je predočila spomenica, v kateri se zahteva znižanje sedanjega 9% eskompta pri klirinških terjatvah neglede na termin zapadlosti, ker dosega faktično na ta način obreslo-vanje 20—22% letno. Nekoliko statistike V svoji poslovni dobi je razdelilo Združenje legitimacij za nakupovalce sadja: 1. 1932. 244, v 1. 1933. — 238 in v letu 1934. — 263. Izvoznih uverenj se je izdalo leta 1933 — 41, ,!. 1934 pa 48, kontingentnih potrdil pa je prejelo Združenje lani 376, izdalo pa 67. Članov je bilo v pričetku lanskega leta 105, črtanih j« bilo 12, na novo pristopilo 5, tako da jih šteje sedaj 98. Premoženjsko stanje Blagajniško poročilo je podal tajnik Ambrožič. Članarina je prinesla 25.500 Din, j vpisnina 10.000 Din, skupni dohodki so znašali s saldom 1933. vred Din 41.334-—. Izdatkov je imelo Združenje 38.274-—. Neplačane članarine je že Din 9.000’—. Na predlog revizorja Sonnenscheina se je podelila upravi soglasno razrešenica. Govor tajnika dr. Plessa Tajnik zbornice TOI dr. Ivan Pless se je v uvodu svojih izvajanj iskreno zahvalil za pozdrave. Omenjal je težave in zapreke, ki so ovirale v minulem letu sadno trgovino. Položaj je bil tak, da se moramo čuditi, če niso vsi, ki so se bavili s sadno trgovino, popolnoma propadli. Kar je bilo v moči zbornice, je storila, da se je rešilo še to, kar se je moglo rešiti. Naj bi bili lanski dogodki resen inemento vsem, ki so jih povzročili. Vse predloge glede revizije trgovinske pogodbe z Nemčijo je zbornica odposlala na pristojna mesta. Upali je, da bo bodočnost lepša. Borili se bomo z vsemi sredstvi proti kateremukoli monopolu nad sadno trgovino. Naši trgovci so dovolj razumni in izkušeni, da ne potrebujejo nobenega kuratorja. Potrudili se bomo, da bodo gospodje, ki so povzročili lansko zmedo, opustili v bodoče vsako vmešavanje v vprašanja, ki jih ne razumejo. Sadna trgovina bo imela v Zbornici tudi v bodoče vso oporo. — Izvajanje dr. Plessa so sprejeli zborovalci z navdušenim odobravanjem. Predlog za likvidacijo in proračun Obširna debata se je razvnela o predlogu uprave, naj bi se Združenje razšlo ter bi se osnovale posebne sekcije sadnih trgovcev pri posameznih krajevnih gremijih. Z veliko večino glasov pa je bil ta predlog odklonjen. — Sprejel se je nato proračun za bodoče poslovno leto, ki predvideva 31.000 Din izdatkov, in toliko dohodkov pri letni članarini Din 300-—. Ostra kritika V daljšem in stvarnem govoru je v imenu opozicije kritiziral Jože Hrastelj poslovanje dosedanje uprave. Priznaval je pozitivne strani njenega delovanja, opozarjal pa je, da je članstvo pogrešalo ono, kar bi ga bilo povezalo v strnjeno celoto. Tistim, ki so bili na vodstvu, bi morala bitj organizacija prvo! Članstvo je to čutilo zlasti, ko se je ustanavljal lani sindikat, ko so se vodila zadevna pogajanja s Prizadom sila skrivnostno ter so se vsi samo trudili, kako bi za sebe posamezno čim več dobili, dočim ra interese Članstva nihče ni gledal. Največjo napako je zagrešila uprava, ko ni hotela sklicati izrednega občnega zbora, ki ga je članstvo zahtevalo. Novo vodstvo Sledile so volitve, pri katerih so bili izvoljeni v odbor gg.: Palouc, Pevec, Gajšek Fric, Žohar, Kerenčič, Pučnik, Kora-žija, Hrastelj Jože, Rataj, Gaves, Haber-man, Hlade, Puconja šnuderl. Namestniki: Ketiš. Matjašič, Hrastelj Tone, Švare. Nadzorni odbor: Birkmayer, Oset, Kapel; namestniki: Smeh, Dreo, Krajnik. Pri slučajnostih je predlagal Gajšek, naj se sestavi resolucija proti zahtevi kmeto-valskih organizacij, da se poveri z izvozom samo Kmetijska družba. Naloge sadnega trgovca Lepe in poučne so bile besede, ki sta jih ob zaključku izrekla Pevec in Jože Hrastelj o nalogah sadnega trgovca. Sadni trgovci morajo izobraževati kmeta v sadje-reji, v zatiranju škodljivcev, v obiranju, spravljanju in prevozu sadja. Sadni trgovec je poklican, da dela pri napredku našega sadjarstva. — Jože Hrastelj je na-glašal da hočejo sadni trgovci kmetu pomagati, ker vedo, da so odvisni od kmeta. Tudi trgovski stan je v Jugoslaviji močan steber države in zato je pogrešno nazi-ranje onih, ki gledajo v trgovcu samo izkoriščevalca. Dolžnost vsakega trgovca pa je, da dela za gospodarski napredek svojega področja, ker le potem bo prosperiral in sam gospodarsko napredoval. Polovična voznina na železnicah je dovoljena obiskovalcem letošnjega spomladanskega velesejma v Ljubljani, ki ga bomo imeli v času od 1. do 11. junija. Popust velja za dopotovanje v Ljubljano od 27. maja do 11. junija zaključno, za povratek pa od 1. do 16. junija t. 1. zaključno. Razstavno blago se prevaža tudi po polovični ceni v smislu odredb tarife za prevoz blaga, zvezek 1-A-IX. »Acroput«, družba za zrakoplov ni promet v Beogradu, je odobrila posetnikom letošnjih Ljubljanskih velesejmov od 1. do 11. junija in od 5. do 16. septembra 50%ni popust od polne tarife na svojih avionih. Program »Aeroputa« za 1. 1935. S prvim majem bo redni zračni promet na teh progah: Beograd—Zagreb—Dunaj, vsak dan razen v nedeljah, Beograd—Zagreb, vsak dan v obe smeri, Beograd— Skoplje, dnevno razen v nedeljah in v obe smeri, Beograd—Sarajevo, dnevno le v eno smei-, Ljubljana—Sušak—Zagreb, dvakrat dnevno razen v nedeljah, začenši s 15. majem in Skoplje—Bitolj—Solun, enkrat tedensko. Poleg tega bo Češkoslovaška oskrbela promet na progi Praga—Brno Zagreb—Sašak. Bilanca blagovne borze v Skopi ju 1934. Skopljanska borza, ki je bila ustanovljena leta 1929., se doslej še ni mogla uveljaviti, kakor so se ostale naše borze, predvsem zaradi tega, ker južni srbski poslovni ljudje še niso navajeni javno sklepati kupčije, pa tudi zaradi slabega prometa z Grčijo. Za izvoz domačih žitaric v druge države bi bili prevozni stroški preveliki. Vendar je promet leta 1934. presegel predlanskega vsaj po količini, in sicer je bilo skupnega prometa 10,808.980 kilogramov proti 6,680.000 kg predlanskega, toda po vrednosti znaša le 9,399.978 dinarjev proti 9,776.923. Torej je bil promet za 4000 ton večji, a vreden 376.945 dinarjev manj. To je povzročil padec cen pri živini, deloma pa so se spremenile vrste blaga, med katerim se največ trgujejo pšenica, ječmen, rž, koruza, otrobi, oves in moka, oljne pogače itd. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 27. marca objavlja: Uuredbo o pogojih za napredovanje podčastnikov v višje čine, v Častniške čine in razrede vojaških uradnikov, o napredovanju častnikov in vojaških uradnikov v višje čine — razrede in o sestavi komisij za komandantska potovanja in reševanje nalog — Izpričbo izvozni-ških potrdil za Češkoslovaško — Povračilo varščin ob izvozu koruze v Nemčijo — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. i*€> vesti Za sestanek Titulesca z Jevtičem kaže italijanski tisk veliko zanimanje. Listi poročajo, da države Male antante in Balkanske zveze nikakor ne bodo dopustile oboroževanja Avstrije, Madjarske in Bolgarske. V lem primeru bi prekinile diplomatske in vse gospodarske stike s temi državami. Berlinska pogajanja Simona in Edcna so se končala ter je Eden že odpotoval v Moskvo. Oficialni kominike pravi, da so se obravnavala vprašanja, ki jih omenja londonski kominike z dne 3. februarja. Vsa vprašanja so se obravnavala v prijateljskem tonu in se je v vseh vprašanjih dosegla jasnost. Cilj Nemčije in Anglije da je zagotovitev miru. Nemci so pri pogajanjih zahtevali: popolno enakost v oboroževanju in plebiscit v Avstriji. Vzhodni pakt Nemčija odklanja, ker je za dvostranske pogodbe, kakršno je sklenila s Poljsko. Pripravljena je podpisati zračni pakt. V Ženevo se vrne le, če se izpremene statuti Dr. narodov in iz njih izloči vse, kar spominja na versajsko pogodbo, In če Francija umakne svojo pritožbo proti nemški kršitvi versajske pogodbe. »Giornale del Popolo« piše, da Italija ne more dopustiti, da bi se mednarodne pogodbe enostransko odpovedovale. Na takšne pustolovščine bo odgovorila Italija z udarcem s pestjo. Mobilizacija letnika 1911 je torej samo odgovor na uvedbo splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji.. Vsi francoski listi komentirajo berlinske razgovore v tem smislu, da ima Nemčija z njimi samo en cilj, da razdvoji Francijo od Anglije. MacDonald jo v spodnji zbornici odgovoril na neko interpelacijo, da je Nemčija hotela z uvedbo splošne vojaške dolžnosti samo odpraviti vojaške določbe versajske pogodbe, da pa ni kršila nobene druge določbe versajske pogodbe. To naivno mnenje bivšega socialista, ki se kar ne more odreči raznim sentinentalnim mislim pač zasluži, da pride v okvir. Hiiior namerava osebno prevzeti vodstvo nemške zunanje politike. Dosedanji minister Neuralh bo imenovau za veleposlanika, v. Ribbentrop pa pride v zunanie ministrstvo kot državni podtajnik. Laval odpotuje dne 20. aprila v Moskvo. Spremljal ga bo pariški sovjetski veleposlanik Potemkin. Laval je izjavil v svojem govoril v parlamentu med drugim, da hoče Mussolini politiko zbližanja z Jugoslavijo nadaljevati, ker ni brez te noben trajen uspeh mogoč. Goring obišče Budapešto. Njegov obisk spravljajo v zvezo z uvedbo splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji. Novi nemški poslanik v Abesiniji dr. Kirseh je v svoji prvi avdienci obljubil abesinskemu cesarju, da bo Nemčija podpirala Abesinijo v ev. vojni z Italijo z vojaškimi letali in da ji bo poslala tudi potrebne vojne inštruktorje. Tako poročilo je baje poslal angleški vladi njen poslanik v Adis Abebi. Bavarski minister dr. Esser, ki je bil eden ustanoviteljev narodne socialistične stranke, je bil odpuščen iz službe. Dr. Esser je bil še pred Hitlerjem član narodno socialistične stranke in je imel člansko karto št. 2, dočim je imel Hitler šele karto št. 7. Odpust dr. Esserja je zato naravno vzbudil veliko pozornost. Japonski general iu bivši japonski vojni minister Raki je na polu v Berlin, da sklene vojaško pogodbo z Nemčijo. Rusija se zaradi resnično izvozili v Nemčijo. Nastala pa je nejasnost, katere tvrdke da se smatrajo kot luje. Sedaj jo izdalo finančno ministrstvo dodatni odiok, da se ne smatrajo kot tuje tvrdke one tvrdke, ki so pri nas protokolirane. Trgovinska pogodba med češkoslovaško in Rusijo podpisana Na slovesen način je bila v ponedeljek podpisana v češkoslovaškem zunanjem ministrstvu v Pragi trgovinska in rečna pogodba med Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo. Za Češkoslovaško je podpisal pogodbo zunanji minister dr. Beneš, za Rusijo pa poslanik Aleksandrovski. V govorih, ki so bili izrečeni ob podpisu pogodbe, se je poudarjalo prijateljstvo med obema državama in prizadevanje obeh držav, da se ohrani mir. Pogodba predvideva tudi organizacijo turističnega prometa med Češkoslovaško in Rusijo. Nadalje določa pogodba, da se ustanovi sovjetski trgovinski urad v Pragi in češkoslovaški trgovinski urad v Moskvi, ki bosta skrbela za poglobitev trgovinskih stikov med obema državama. Nemški zasebni kredit sovjetski Rusiji Kakor poroča »United Press« je nemško gospodarsko ministrstvo odobrilo kredi' 290 milijonov mark, ki ga je dovolil nemški industrijski magnat Wolff sovjetski Rusiji. Kredit se bo uporabil za nakup nemških strojev. Plačan pa bo deloma z ruskimi dobavami manganske rude, deloma pa z drugim blagom. Narodno socialistični strankarski krogi so sicer temu kreditu nasprotovali, ker ni v skladu z oficialno politiko stranke, ki je vseskozi protisovjetsko orientirana. Pa kakor v mnogih drugih stvareh, tako so morali tudi v tej zadevi kapitulirati pred dr. Schachtom, ki je priporočal odobritev tega kredita. * Italijanska vlada je odredila, da se mora perutnina iz Jugoslavije uvažati le skozi postaji Rakek in Sušak, ker je samo na teh postajah mogoča veterinarska kontrola. Za prvo letošnje tromesečje je dovolila Italija za našo državo uvozni kontingent 830 prešiČev, ki se morejo uvoziti po prejšnjih predpisih, in ne po onih z dne 19. februarja. Češkoslovaška je izvozila v februarju iz Jugoslavije 1073 vagonov pšenice. Od 6000 pri nas kupljenih vagonov pšenice je Češkoslovaška dosedaj izvozila šele okoli 1800 vagonov. Ker ima Češkoslovaška sama dovolj pšenice, je še nejasno, kaj bo naredila z ostankom kupljene pšenice. Listi pišejo, da je verjetno, da jo bo prodala Avstriji. Francija je v prvih dveh mesecih tega leta uvozila 3696 ton blaga (lani 4.360), izvozila pa 2.878 milijonov ton (lani 3.034). Deficit francoske trgovinske bilance se je zmanjšal od 1.325 lani na 915 milijonov frankov letos. Švicarska vlada je predložila parlamentu zakonski načrt o uvedbi kontrole nad cenami onih predmetov, katerih uvoz je v Švico omejen. S kontrolo cen naj bi se dosegla pocenitev življenja. V Odeso je prišlo 470. ruskih tovprnU) avtomobilov in 49 avtobusov, ki bodo {to morju prepeljani v Turčijo, ki je začela v zadnjem času na veliko uvažati motor h« vozila iz Ruflijč. Bombažna žetev v U. S. A. je dala leto* po podatkih kmetijskega ministrstva 9 ih pol milijona bal, za tri milijone bal ma$j ko v letu 1933. Proizvodnja sira v Rusiji je tako zeto napredovala, da bo Rusija kmalu začela sir izvažati. | f>oZ» i e cn Drela ALEKSANDER ŽELEZNIKAR /,» rrgovstttnirtduftfrtjsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja In tiskarja: 0. MIHALEK. Ljubljana. P/M/ftcaSa/anic fto našetn v tujini Seznam spodaj navedenih povpraševanj po našem blagu je sestavljen od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine (Zavod za unapredjivanje spoljne trgovine, Beograd, Ratnički dom) na podlagi vprašanj, ki jih je prejel iz tujine. Na ta način je zbral Zavod velik naslovni material. Kdor se zanima za eno od ponudb ali povpraševanj, navedenih v se znamu, naj piše zavodu in pri tem navede: številko, pod katero je povpraševanje navedeno, točno označbo vrste blaga, način embalaže z ozirom na tržne uzance, razpoložljivo količino blaga, ceno, kalkuli-rano po možnosti oif pristanišče države, kamor naj gre blago ali pa franko naša meja, plačilne pogoje in rok dobave. Istočasne naj se pošljejo tudi vzorci blaga. Zavod pripominja, da za boniteto tujih tvrdk ne jamči. Ce zahteva naša tvrdka nove možnosti za plačevanje svojih prispevkov v tujini, se objavi njena ponudba v posebnem biltenu, ki se brezplačno razpošilja tujim interesentom. Les in lesni izdelki: 260 — Santa Cruz de Tenerife: gradbeni les; 261 — Milan: vpognjen les; 262 — Sfax: obroči iz bukovine za rešeta. Deželni pridelki; 263 — Hong-Kong: večje količine gob v zavojih; 264 — P6rigueux: ponuja se zastopnik za vse vrste živil; 265 — Santa Cruz de Tenerife: vse vrste živil; 266 — Milan: ekstrakt od povrtnine v trdnem stanju; 267 — Pariz; bolhač v cvetju; Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorje-nik in končanih konkurznih in prisilnih po ravnavah izven konkurza za čas od 11. do 20. marca 1935.* OTVORJENI KONKURZI: Savska banovina: »Alda Mil« A. Duma k. d., Zagreb; Kapela d. d. za lesno industrijo, Zagreb; Kurelac Z. i drug, Zagreb; Loupal Rikard, Zagreb; Papič Bogdan Brazil, Zagreb; Sekcar i Rank, trg., Osjek. Zetska banovina: Školny Rudolf, Dubrov-nik. Moravska banovina: Simonovič M. Dimitrije, Negotin. Beograd, Zemun, Pančevo: Zarič Radmila, Beograd^ Razglašene prisilne poravnave: Savska banovina:' Kontrec Antun, trg., Murskog Središta (prijavni rok še ni uradno razglašen); Peranič Ivan, trg. z mešanim blagom, Rab. Donavska banovina: Terenji Jovan, trg. z lesom, Zmajevo. Beograd, Zemun, Pančevo: Moreno Sabina, lastnik tt. »Ufa«, Beograd, Kralja Aleksandra 94; Nikolič Kosta i drug, lastnik Milovan Matič, Beograd, Knez Mihaj-lova ul. Končana konkurzna postopanja: Primorska banovina: De Marchi Josip, trg., Split; Novak Anka, trg., Split. Drinska banovina: Neškovič Petar, trg. z mešanim blagom, Brčko; Vučenov i Ostojič, Vinkovci. Donavska banovina: Mergel Nikola, trg., Mramork. 268 — Newyork: zdravilne rastline in bolhač; 269 — Lwow: bučne peške; 270 — Praga: okrasno vejevje in listje ter venci; 271 — Dunaj: zastopnik za konzerve paradižnikov. Sadje in vino: 272 — Bratislava: ponuja se zastopnik za orehe in orehova jedrca; 273 — Lwow: rdeče dalmatinsko desertno vino, muškatel, žilavka in slivovica; 274 — Lwow: suhe češplje, orehova jedrca in drugo suho in sveže sadje. Živina: 275 — Markolsheim: nasoljena in konzervirana riba, mesne konzerve in od divjačine, klobasice in sir; 276 — London: ovčje kože, s katerih je volna izpuljena in ki so ohranjene v razsolu; 277 — Perigueux: zastopnik za vse vrste mesnih in ribjih konzerv; 278 — Lwow: zastopnik za prodajo sirovih ovčjih kož. Rude; 279 — Satu Mare: sirov magnezit; 280 —■ Tel-Aviv: zastopnik za mlinske kamne. Industrijski proizvodi: 281 — Valparaiso: tekstilno blago ko: platno, sukno, svilene tkanine za ovratnice, fine tkanine za srajce, srajce, nogavice, robci itd.; 282 — Neussa: instalacije za moderne pekarne; 283 — Santa Cruz de Tenerife: cement; 284 — Lwow: zastopnik za prodajo kostanjevega ekstrakta za strojenje kož; 285 — Toumai: aluminijev hidrat. Vardarska banovina: Anesti Djordje, Bitoli, sedaj Solun; Svetijevid Blagoje, Bi- tolj. Beograd, Zemun, Pančevo: Vidas Leon, lastnik trikotaže »Golub« Beograd. Potrjene prisilne poravnave: Savska banovina: Hrbud Janko, Zagreb; Prpič Milan, lastnik tvrdke Brača Prpič, Brinje; Vasič Nenad, Zagreb. Moravska banovina: Petkovič Randjel, Leskovac. Vardarska banovina: Mihajlovič Vandjel, čevljar, Bitolj; Novakovič M. Aleksander, Skoplje. Beograd, Zemun, Pančevo: Djorič Ljubica, trg. gradbenega materiala Ljubica Djorič, Beograd. * Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podrobnosti, ko termine narokov, višino ponujenih kvot itd. daje tajništvo društva. 'Doma 1 in pc svetu Za vzgojitelja Nj. Vel. kralja Petra II. je imenovan od kraljevskih namestnikov senator Jeremija Zivanovič. Vseh volilcev je v Jugoslaviji 3,829.374. Največ volilcev ima Savska banovina (760 tisoč 148), najmanj pa Zetska (242.031). Dravska banovina ima 308.213 volilcev. Kot prva kandidatna lista je bila potrjena v Sloveniji lista bivšega poslanca Lončarja v Kranju. Njegov namestnik je notar Ser.k iz škofje Loke. Združenje industrialcev za Moravsko banovino se jfe na svojem občnem zboru odločno izreklo proti ustanovitvi obvezne industrijske banke. Ne nasprotuje pa ustanovitvi industrijske banke s prostovoljnimi prispevki. Letališče in več hangarjev, ki bodo služili tudi za civilno .letalstvo, bodo zgrajeni v Banji Luki. V Splitu pa se je ustanovil odbor, da se zgradi v Splitu ali njegovi najbližji okolici aerohidroport. Proračun mesta Subotice, ki ima nad 100 tisoč prebivalcev, izkazuje nekaj nad 30 milijonov Din izdatkov. Občinska doklada je določena na 46 odstotkov.