Obširno poročilo na 2. strani. VESTNIK CELOVEC TOREK 21. MAR. 1989 Letnik XL!V. Štev.22 (2445) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 1000 din P. b. b. ZSO: Odgovor na premi! v desno - narodnostni program za vse Slovence „Socialistični in ljudski stranki se popuščanje nemškonacionalnim silam ni obrestovalo", je bila ena glavnih ugotovitev četrtkove razširjene seje Zveze slovenskih organizacij, na kateri so sodelovali tudi predstavniki vključenih organizacij (slika). Razpravljali so o minulih deželnozborskih volitvah in posledicah za slovensko narodno skupnost. Prav tako pa je bilo rečeno, da ZSO ob volitvah ne more biti ob strani in da mora iz narodnostnega vidika jasno zavzeti stališče. Vendar to ne pomeni spremembo nadstrankarske osnove Zveze slovenskih organizacij. Njeni člani se bodo morali, kljub različnim pogledom na razna družbena vprašanja, še bolj potruditi za stvarno politično debato. Nova v!ada v Jugos!avrji! SFR Jugoslavija ima spet svojo vlado. 64-letni novi predsednik Z1S Ante Markovič je pretekli četrtek v Beogradu predstavil novo, številčno manjšo vlado. Naslednik Branka Mi-kuliča, ki je konec decembra '88 odstopil, je poudaril, da ni izhoda iz krize „brez krepitve politične demokracije in ustvarjanja sodobne socialistične družbe". Zasleduje državna potička na univerzi? Glavni odbor visokošolske zveze na celovški univerzi je pretekli teden seznanil koroško in avstrijsko javnost, da se dejavnost državne policije na celovški univerzi v zadnjem času krepi. Kot konkretni primer je v posebni resoluciji, v kateri glavni odbor visokošolske zveze izraža svoje začudenje nad zadržanjem državne policije, navedeno, da je hotel kljub protestu biti na prireditvi, ki so jo organizirali študenti in PREBERtTE 2 V spomin Alfredu Dallingerju 3 Radijski valovi z onstran koroške meje 4 Heute im Slovenski vestnik 4 Občni zbor Krščanske kulturne zveze 5 Dvojezičnost in identiteta: Drava in SZ1 predstavila novo publikacijo 6 Vestnikov roman Tribuna bralcev 7 Gospodarski položaj Avstrije 8 Jubilej zahomškega športnega društva študentke prof. dr. Petra Gstettnerja, prisoten tudi državni policist. Glavni odbor visokošolske zveze v resoluciji izraža sum, da univerzitetnega profesorja dr. Gstettnerja zdaj opazujejo že „tudi na univerzi" in da je sledenje državne policije treba povezati z njegovim angažmajem v prid slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem in z njegovim vztrajnim odklonilnim stališčem do koroškega hajmat- diensta. „Na univerzi nočemo vzdušja zasledovanja, nočemo strahu, ki izhaja iz pričakovanja, da bodo nekdaj zlorabili kritične izjave, ki jih je človek izrekel, in nočemo vzdušja, v katerem se mora človek paziti, kaj izreče, je dobesedno rečeno v resoluciji glavnega odbora visokošolske zveze na celovški univerzi. Člani glavnega odbora na koncu resolucije izrecno poudarjajo svojo solidarnost z univerzitetnim profesorjem dr. Petrom Gstettnerjem in drugimi člani univerze, ki jih državna policija eventuelno tudi zasleduje. Rektorja dr. Hodla pa pozivajo, da zavzame stališče v tej zadevi. Isto naj stori tudi odbor visokošolskih učiteljic in učiteljev. Solidarnostno pismo prof. Gstettnerju je medtem poslala tudi Zveza slovenskih organizacij, ki je ravnanje policije ostro zavrnila. Sodni proces prod trem aktivistom V četrtek, 23. marca ob 9. uri bo na deželnem sodišču sodna obravnava proti Lotte Wein-berger, Gret) Hribernik in Mirku Messnerju, ki so menda kot glavni organizatorji protestne prireditve „Nemškoko-roška inkvizicija" skruniti deželno himno s tem, da so ji vstaviti nacistične pesmi in govore. Obtožene bo zdaj vendarte branit -kot so to sami zahtevati - dunajski odvetnik dr. Georg Zanger. Vranitzky: Svarito na naslov OVP Zvezni kancler in predsednik SPO dr. Franz Vranitzky je v nedeljski „Pressestunde" na avstrijski televiziji posvaril ČVP pred koalicijo s Haider-jem na Koroškem. „Izvolitev Haiderja s poporo OVP bi lahko resno ogrozila veliko koalicijo med SPO in OVP na zvezni ravni", je dejal Vranit-zky in pri tem namignil na posledice, ki bi lahko segale celo do novih volitev. Koroški deželni glavar dr. Peter Ambrozy pa je v nedeljskem radijskem govoru dejal, da izvolitev novega deželnega glavarja ni tako nujna, saj koroška ustava določa, da do izvolitve ostane v funkciji prejšnji deželni glavar. Ambrozy je s to izjavo indirektno napovedal, da SPO razmišlja o bojkotu in s tem preprečitvi izvolitve Haiderja. Praznik zahomških skakaicev Le Karl Schnabl je manjkal slavili 35-letnico Športnega odprta tudi obsežna razstava od nekdanje najuspešnejše društva Zahomc (slika). Ob o 35-letncm edinstvenem skakalne četverice iz Za- številni udeležbi domačinov športnem vzponu društva, homca.kosovnedctjovljud- in gostov iz Avstrije in tujine Razstava bo na ogled do ski šoli na Ziljski Bistrici je bila na nedeljski prireditvi velikonočnega ponedeljka. Pred nekaj dnevi se /e avstrtjska /a r a o,sr na dunajskem pokopališču poslovila o J Aljreda Dallingerja, dolgoletnega socialnega aaa/.srra, predsednika sindikata privatnih nameščencev (GPA) in neutrttdiji-vega borca za soc/a/ao ra politično eaaA:oprarao.sr deiovnth ljudi. Dallinger se je skupaj z ettajstimi drugimi osebami sarrrao ponesrečil z letalom a a <7 Bodenskim jezerom. Alfred Dallinger j* Velika izguba IGOR SCHELLANDER Z nenadno smrtjo Alfreda Dallingerja je Avstrija izgubila enega svojih najbolj profiliranih socialističnih politikov in sindikalistov. Bivši kancler Kreisky ga je med drugim opredelil kot najbolj sposobnega predstavnika socialistične stranke, ki bi lahko bil postal vodja stranke in s tem resna alternativa napram bankirju Vranitzkemu. Konservativna opozicija v preteklih letih ni izpustila priložnosti, da je z neštetimi napadi Dallingerja ožigosala kot nerealističnega socialnega utopista, In vendar je dosedanji socialni minister ne nazadnje s svojimi lastnimi delovnimi uspehi dokazal, da načelni boj delovnih ljudi za pravičnejše socialne in politične razmere ni nikakršna utopija. Dallinger se je rodil leta 1926 na Dunaju ter se odločil za poklic drogista. Že od svojih mladih let dalje je bil aktiven v sindikalnem gibanju. Leta 1948 je postal mladinski sekretar sindikata nameščencev v privatnem gospodarstvu, 1. 1955 je zamenjal sekretarja GPA v sekciji zavarovalnic, leta 1966 pa je bil potrjen za namestnika poslovodje in za centralnega sekretarja sindikalne organizacije GPA. 1974. leta je postal predsednik te organizacije, 1975. tudi podpredsednik Zveze sindikatov Avstrije (OGB). Od 1980. leta naprej, ko ga je takratni kancler Kreisky poklical v svojo vlado, je bil Alfred Dallinger zvezni minister za delo in socialne zadeve. V tej funkciji seje vprvi vrsti zavzemal za uresničitev 35-urnega delovnega tedna, večjo enakopravnost žena v delovnem svetu ter za uresničitev številnih drugih zahtev sindikatov. Njegovo delovno obdobje so spremljali gospodarska kriza, naraščanje brezposelnosti in navsezadnje nastop velike vladne koalicije med SPO in OVP. Privatnemu gospodarstvu in meščanski stranki se je postavljal po robu kot zagovornik socialne državne politike na delovnem trgu; politične razmere in varčevalna politika države pa so tudi njega prisilile v neizogibne, a vendar premišljene kompromise. V socialistični stranki in zlasti pri mladini je veljal za enega zadnjih načelnih in levičarskih politikov; nam vsem pa je tudi znan kot odkrit prijatelj avstrijskih narodnih manjšin. Napredne in demokratične sile v Avstriji njegovega nenadnega odhoda gotovo ne bodo mogle tako hitro preboleti. Po pogrebu je zvezni kancler Vranitzky predstavil Dallingerjevega naslednika. Dr. Walter Geppert, izučen strugar in nazadnje namestnik generalnega direktorja Osrednje zveze socialnih zavarovalnic, je od zdaj dalje novi zvezni minister za. delo in socialne zadeve. Dr. Geppert, ki je poleg poklica absolviral socialno akademijo delavske zbornice in študij prava, je bil do zdaj predvsem strokovni publiki znan po svojih številnih publikacijah o vprašanjih varstva delojemalcev, gospodarskega soodločanja, delovnega prava in bolniškega zavarovanja. „Na začetku sindikalnega g/ban/a je bila so/idarnosl. V čas/h visoke konjunkture je zgubita na veljavi. Vendar deiovni ljudje ravno zdaj spet čut/jo potrebo po skupnem so/idarnem zadržanju. So/idarnosti ni mogoče ukazati, treba jo je živeti in doživeti. Skupaj smo močni, in naša so/idarnost nam daje siio, ki jo potrebujemo za realizacijo naših da/eč v prihodnost usmegenih perspektiv. Solidarnost bo v bodoče bol/ kot kdajkoli prej izhodišče in osnova za uresničitev in premostitev naših programov in nalog. Kot vedno, bodo velik del naših načrtov imenovali iluzije, viz/je ali utop/je. 7o bomo rade volje sprejeli nase, kajti že vedno so bi/e včerajšnje utopije današnja realnost, in mi, dragi prijatelji, mi smo realisti. Alfred Dallinger ZSO: nemškonad( malna politika ** **