KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni tirad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. J), |>, LETNIK XXIII. / ŠTEVILKA 1 CELOVEC, DNE 1. JANUARJA 1971 CENA 2.50 ŠILINGA V novo desetletje Dr. Reginald Vospernik, predsednik NskS Razgovor s kanclerjem Kreiskim o odprtih slovenskih vprašanjih S prvo številko Našega tednika stopa tudi naš koroški slovenski tisk v novo desetletje. Ob takih prilikah je prav, če se ozremo nazaj in si zastavimo cilje za bodoči razvoj. Brez dvoma je bilo preteklo leto razburljivo kot malokatero leto poprej v naši povojni koroški zgodovini. Koroška dežela se je Ž£ poprej, predvsem pa v vseh letošnjih predoktobrskih mesecih pripravljala na deželni praznik, ki služi spominu koroškega plebiscita iz leta 1920. Brez dvoma so prav ob tej priliki s silovitostjo prišle na dan protislovenske težnje, čeprav se je uradna Koroška in uradna Avstrija prav ob veliki proslavi v Celovcu trudila najti pomirjevalen in toleranten način govorjene besede. Dogodki *ob robu« pa so jasno pokazali, da smo koroški Slovenci mnogim v deželi še vedno kamen spotike, ki ga je treba končno odstraniti. Heimatdienst je z jasnostjo, kot še nikdar poprej, zahteval likvidacijo, se pravi narodno smrt koroških Slovencev. Upravičeno domnevamo, da je gospodom okoli te domovinske organizacije že vedno bilo na tem, da bi napravili vso deželo nemško. To so dokazali predvsem v letih, ko je Hitler dopuščal in podpiral tudi javno take težnje po nasilni germanizaciji. Zato je razumljivo, da se je tudi na strani koroških Slovencev oglasil trdnejši odpor proti takemu načinu »reševanja« slovenskega narodnostnega vprašanja. Motili pa bi se, če bi mislili, da so dogodki okoli dodatnih dvojezičnih napisov bili sad edinole te narodnostne mržnje v deželi, ki je prišla na dan prav ob deželnem prazniku. Treba je povedati, da smo koroški Slovenci 15 let po podpisu avstrijske državne pogodbe trudni čakanja na osnovi neobveznih besed in obljub. Tudi v tej luči je treba gledati dogodke okoli dvojezičnih napisov. Ne glede na to, da se doslej ne ve, kdo je v ozadju pri zadnjih tozadevnih dogodkih, ko so bili v raznih dvojezičnih krajih premazani nemški napisi, pa je treba povedati, da v trenutku, ko sta se zastopnika obeh osred7ijih organizacij vračala z Dunaja, po pogovoru s kanclerjem Kreiskim, taka akcija ni bila razumljiva. Upamo namreč, da se bo končno premaknila narodnostna problematika z mrtve točke in prišla v štadij reševanja. Kakor nas navdaja pogled nazaj, na preteklo leto 1970, s pesimizmom, moramo vendar ugotoviti, da vse kaže na nekatere pozitivne premike v izvedbi člena 7 avstrijske državne pogodbe. Upamo, da v tem svojem pričakovanju ne bomo razočarani. Kakor smo poročali na kratko že v zadnji številki Našega tednika, je 18. decembra sprejel avstrijski zvezni kancler dr. Bruno Kreisky oba predsednika slovenskih političnih organizacij; razgovora so se udeležili še avstrijski zunanji minister dr. Rudolf Kirchschlager, koroški deželni glavar Hans Sima ter vodja ustavne službe sekcijski šef dr. Edvvin Lovvenstein. Tako je po več kot treh letih ponovno prišlo do uradnih kontaktov med predstavniki avstrijske vlade in predstavniki koroških Slovencev. 7. julija 1967 je bil zadnji tozadevni razgovor na Dunaju; tedaj je vabil prejšnji avstrijski zvezni kancler dr. Josef Klaus. Kreiskv: Brez ugotavljanja manjšine Dr. Kreisky je uvodoma poudaril, da se bo istočasno z velikovško gimnazijo pričela gradnja Slovenske gimnazije in da bomo koroški Slovenci dobili javno kmetijsko šolo za fante s slovenskim učnim jezikom. V tej zvezi je bilo po razgovorih razširjenih nekaj nasprotujočih si vesti; zaradi tega sta obe organizaciji predali tisku in radiu vest, da je kancler Kreisky govoril o javni šoli in to na vprašanje slovenske delegacije izrecno ponovno poudaril. O morebitni pravici javnosti pri dunajskih razgovorih ni bilo govora. Nadalje je kancler omenil, da je v zveznem proračunu za leto 1971 predvidenih za potrebe koroških Slovencev 776.000 šil. Nadalje se je izrekel dr. Kreisky proti tako imenovanemu ugotavljanju manjšine in dodal, da bo to stališče zagovarjal tudi v primeru, če ga v tem ne bi podprle merodajne skupine raznih strank ali pa prebivalstva. »Ugotavljanje manjšine bi pomenilo vnašanje nemira; želimo pa imeti mir,“ je povedal Kreisky. Nemir nikakor ne bi ustrezal težnjam sedanje zvezne vlade, tudi ne težnjam prejšnje zvezne vlade, kakor je kancler še dodal. Kakor znano, se je tudi prejšnji kancler dr. Klaus izpovedal proti ugotavljanju manjšine. Nadalje je kancler dr. Kreisky poudaril, da imamo v prihodnjem letu ljudsko štetje. Več avstrijska država ne želi poizvedeti glede narodnosti o svojih državljanih. Ljudsko štetje bo vprašalo v posebnih rubrikah tudi po znanju jezikov. Koroški Slovenci: Odprta vprašanja! Nato sta prikazala predsednika slovenskih organizacij vsa odprta vprašanja, ki izvirajo iz člena 7 avstrijske državne pogodbe. Dr. Franci Zwitter je nakazal predvsdm pro- blematiko uradnega jezika, dvojezičnih topografskih napisov in vprašanje prepovedi organizacij, ki so po členu 7 prepovedane. Kancler Kreisky je prepoved Karntner Hei-matdiensta odklonil, češ da gre potem taka organizacija v ilegalo, pač pa je obljubil, da bo minister za pravosodje pospešeno izdelal zakon, po katerem so taka dejanja kazniva. Dr. Reginald Vospernik je predvsem nakazal odprtost šolskega vprašanja. Načelno, je dejal, vidimo koroški Slovenci najustreznejšo šolsko rešitev v dvojezičnem pouku vseh na določenem teritoriju šoloobveznih otrok. Ker pa taka šolska ureditev verjetno ni izvedljiva, predlagamo izboljšanje manjšinskega šolskega zakona. Nato je dr. Vospernik naštel nekaj konkretnih primerov: • prijava za dvojezični pouk bi morala veljati tudi za dobo glavne šole, ker je le-ta prav tako obvezna šola; • oblast naj bi starše šoloobveznih otrok uradno opozorila na možnost prijave k dvojezičnemu pouku; • veroučni jezik naj bi bil izvzet iz splošnih določil; • poskrbljeno bi moralo biti za slovenski verouk tudi na glavni šoli; • v zavodu za vzgojo otroških vrtnaric bi zakonodajalec moral skrbeti za primeren pouk slovenščine ob vsakem številu prijav; • na Pedagoški akademiji bi moralo biti zakonito poskrbljeno za učiteljski naraščaj na dvojezičnih šolah; V nedeljo, 20. decembra 1970, so se zbrali v Trstu na skupnem posvetu predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev ter Slovenskega ljudskega gibanja iz Gorice in Trsta. Zastopniki slovenskih organizacij so si izmenjali stališča glede nekaterih dogodkov, ki so v zadnjem času pretresli vse zamejske Slovence. Z velikim zadoščenjem so imenovani zastopniki vzeli na znanje odločne korake ter pozitivne preffiike, ki so bili storjeni s strani avstrijskih in italijanskih demokratičnih sil ob nedavnem izbruhu šovinističnega nasilja v Celovcu in v Trstu, kjer so se z vso srditostjo in preživelo mentaliteto zagnali proti slovenski manjšini. Z veliko demonstracijo antifašističnih sil v Trstu ter z demonstrativnim sprejemom slovenske koroške delegacije s strani dunajske vlade pa so demokratične sile rekle svoj jasni ne vsakemu ekstremizmu in se izrekle za svo- • tudi posebne šole bi morale skrbeti za slovenski pouk. Kancler Kreisky je ob ugotovitvi, da bo prišlo enkrat letno do takih kontaktov ob navzočnosti pristojnih ministrov (naslednje srečanje bo predvidoma maja tega leta!), povedal, da bo prosvetni minister vse predloge proučil. Posebno komisijo, ki bi se bavila z vprašanji koroških Slovencev, Je kancler odklonil. Sima za politiko tolerance Nato je v dolgi razpravi deželni glavar Hans Sima prikazal problematiko predvsem s koroške uradne strani. Izrekel je svoje nezadovoljstvo nad polemikami, ki Jih je bilo slišati v zadnjih tednih, in menil, da so bile izzvane s slovenske koroške strani. Poudaril je nedavni soglasen sklep koroške deželne vlade, da želi dežela nadaljevati pomirjevalno politiko tolerance. Obrnil se je odločno proti ekstremizmu na obeh straneh ter v daljšem prispevku tudi svečanosti okoli 10. oktobra prikazal kot lep deželni praznik vseh Korošcev. (Vendar je znano, da so prav dogodki okoli 10. oktobra privedli do zaostritve položaja.) Predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. R. Vospernika sta povabila po razgovoru na krajši pomenek načelnik kluba dVP prof. dr. Stephan Koren in načelnik tiVP dr. Hermann VVithalm. boden in miren razvoj narodnostne slovenske manjšine in za uveljavitev vseh njenih pravic. Prisotni zastopniki so z zadovoljstvom poslušali poročilo predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Vospernika, ki je natančneje obravnaval srečanje in rezultate srečanja ob sprejemu koroške delegacije na Dunaju. Zastopniki NSKS in SLG iz Gorice in Trsta so ob teh nedavnih dogodkih z zadovoljstvom vzeli na znanje vzajemno solidarnost vsega slovenskega naroda ob teh težkih trenutkih življenja zamejskih Slovencev. V nadaljevanju razgovora so prisotni z 'globoko zaprepaščenostjo ugotovili, kako so v svetu reakcionarne in imperialistične sile še vedno močne v udušitvi vsakega kli-(Nadaljevanje na 5. strani) Koroški kulturni dnevi POMEMBEN KORAK V MEDSEBOJNEM SODELOVANJU: Posvetovanje koroških in primorskih Slovencev V petek, 18. decembra 1970, je bil na Dunaju razgovor med predsednikoma obeh slovenskih organizacij, dr. Reginaldom Vospernikom in dr. Francijem Zvvittrom na eni In zvezno vlado na drugi strani. Na sliki vidimo predstavnike med razgovorom, in sicer od leve proti desni: koroškega deželnega glavarja Hansa Simo, predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Reginalda Vospernika, predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Francija Zvvittra, vodjo ustavne službe dr. Edvvina Ldvvensteina, zunanjega ministra dr. Rudolfa Kirchschlšgerja (od zadaj) in zveznega kanclerja dr. Bruna Krelskega. Včeraj, v sredo, so se končali 2. koroški kulturni dnevi. Le-te je otvoril profesor dr. Janko Zerzer. V pozdravnem nagovoru v ponedeljek, je dr. Zerzer ponovno poudaril zahtevo po ustanovitvi Znanstvenega društva. Pri otvoritvi je bilo navzoče številno občinstvo; bilo je čez sto ljudi. Predavanjem, ki so jih imeli znanstveniki iz Slovenije in mladi domači koroški znanstveniki, je občinstvo sledilo z izrednim zanimanjem. V ponedeljek dopoldne so odprli tudi razstavo mladega koroškega likovnika Gustava Januscha. Kot je znano, je Ja-nusch kot avtodidakt, naivec, novembra, v družbi z znanim slovenskim kiparjem Francetom Goršetom, prvič javno razstavljal v galeriji Slama. OD TEDNA DO TEDNA IZJAVA PREDSTAVNIKOV PRIMORSKIH REVIJ Naprošeni smo bili, da objavimo izjavo predstavnikov primorskih revij. To izjavo, ki je bila sprejeta za „okroglo mizo", ki so jo pripravila uredništva primorskih revij v Idriji 5. 12. 1970, so poslali vsem slovenskim časnikom in revijam v Sloveniji ter v zamejstvu. Predstavniki slovenskih revij, ki izhajajo v Primorju tako v republiki Sloveniji kakor v Trstu, zbrani na posvetovanju v Idriji 5.12.1970, so proučili dokumentacijo o proslavi koroškega plebiscita v Celovcu, 10. oktobra 1970. Predstavniki sedmih primorskih revij ugotavljajo, da se je omenjeno slavje razvijalo v šovinističnem duhu, izzivanje pa zadobiva vse drugačen pomen, ker so celovškemu praznovanju predsedovali predsednik avstrijske republike, predsednik vlade in predsednik koroške dežele. Tako početje je žaljivo za slovensko narodno skupnost, ki živi v Avstriji, in hkrati nasprotno duhu novega evropskega sporazumevanja, da pri tem sploh ne omenimo ozračja dobrega sosedstva, ki naj bi ustvarilo nove oblike sožitja na italijansko slovenski in slovensko avstrijski meji. Predstavniki primorskih revij protestirajo proti takemu obnavljanju nacističnega duha in zahtevajo, da se odnosi med matično republiko in avstrijskimi oblastmi razvijajo na podlagi pravnih norm, mednarodnih dogovorov in v duhu tistega protifašističnega boja, ki je leta 1945 premagal nacizem. Predstavniki primorskih revij opozarjajo evropsko javnost na ravnanje avstrijske ' republike, ki se je s 7. členom državne pogodbe 1955. leta obvezala, da bo spoštovala pravice slovenske ntirodne skupnosti, zdaj pa ne samo, da njihovih pravic ne spoštuje, temveč celo uprizarja šovinistična slavja na obmejnem etničnem mešanem ozemlju, tako rekoč pred vrati republike Slovenije in Jugoslavije. Idrija, 5. 12. 1970 Predstavniki revij: Idrijski razgledi, Kaplje, Mladika, Most, Obala, Srečanja, Zaliv PROTI POMIRITVI NA BALKANU Na skupni seji izvršnega odbora in komisije Makedonije, so razpravljali tudi o položaju z Bolgarijo. Med drugim je bilo rečeno; da Makedonija v celoti podpira stališča, ki jih je zastopala jugoslovanska delegacija in partija med nedavnimi pogovori z delegacijo Bolgarije in bolgarske partije v Sofiji. Na sestanku, ki je bil posvečen najnovej-šim dogodkom v odnosih med Jugoslavijo in Bolgarijo, je bilo tudi rečeno, da je sedanja politika Bolgarije ne samo direktno naperjena proti nedotakljivosti Jugoslavije in nacionalnim interesom makedonskega naroda, ampak je tudi v nasprotju s težnjo za izboljšanje odnosov na Balkanu ter pomirjevainju v Evropi in na svetu. Na seji je bilo tudi poudarjeno, da se bodo narodnosti in makedonski narod v Makedoniji z vsemi sredstvi uprli 'Ozemeljskim zahtevam proti Jugoslaviji in hkraiti pod orli zahtevo makedonske nacionalnosti, ki živi v Pirinski Makedoniji, da jim zagotovijo osnovne nacionalne 'pravice. HRKAČ DRUGIČ OBSOJEN NA SMRT Pred dobrim mesecem se je začel ponovni sodni proces proti atentatorju Miljenku Hrkaču (o tem ismo že poročali v 44. štev.), ki je bil lani obsojen na smrt zaradi položitve peklenskih strojev v beograjskem kinu in na kolodvoru pred dvema letoma. Proces je bil zaključen 7. decembra. Petčlanski senat okrožnega sodišča v Beogradu je obsodil Miljenka Hrkača na smrt z ustrelitvijo. Spoznal ga je za krivega več dejanj zoper ljudstvo in državo ter družbeno ureditev Jugoslavije. Pred tem bo moral Miljenko Hrkač pričati v Mariboru, kjer bodo na zatožno klop sedli Brkačev brat Božo, Stanko Marušič — Piža, Ivan Brekalo — Andjeljikovič, Ante Jurčevič — Toni in Leopold Novak. Po besedah Hrkača je vsak od peterice tako ali drugače sodeloval v pripravljanju in izvrševanju diverzij. SPREMEMBE V VLADNEM VODSTVU POLJSKE Dogodki v poljskih baltskih mestih Gdansku, Gdinji, Sopotu in Ščečinu so povzročili korenite spremembe v vladnem in državniškem vodstvu Poljske. Vodja poljske komunistične partije Vladimir Gomulka je bil odstranjen, čeprav uradno poročilo govori, da je zapustil to najvišje mesto iz zdravstvenih razlogov. Nadomestil ga je Edvard Gierek. Zraven tega so odstranili tudi državnega predsednika maršala Spihal-skega; na njegovo mesto je prišel dosedanji ministrski predsednik Cyrankiewicz. Pred kratkim je prišlo namreč v zgoraj imenovanih mestih na Poljskem do velikih demonstracij in spopadov s policijo in vojsko. Do demonstracij je prišlo zlasti zaradi podražitve živil in drugega potrošniškega blaga. V varšavskih diplomatskih krogih pravijo, da je bilo samo v Ščečinu ubitih 50 ljudi. Švicarski časopis za vzhodnoevropske zadeve pa govori o skoraj 200 mrtvih in»na tisoče ranjenih oseb. Na glavni seji partije so sklenili izboljšati V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine (Italija) je v teku debate o deželnem proračunu posegel tudi svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka. V prvem delu svojega govora je obravnaval vobče družbeno-gospodarsko problematiko v deželi, v drugem pa je dr. Štoka podčrtal važnost stikov in sodelovanja med Furlanijo-Julijsko krajino in Koroško ter Slovenijo in Hrvaško. Te stike in sodedo-vtaimjie jie itirdba še raizšiiriitii 'in poglobiti, kar naij prispeva k uistvarjiainjiu še IboJijišiih odnosov med misiedlniimi mairodii. din k boljšemu spoiznaivamjiu vprašanj,, ki, posredno ali neposredno' zadevajo' ljudstvo v dleželli. Potem j|e govornik olbnavnavail 'vprašanj£ eilloveinslke narodne skupnosti v deižellli. Najprej je ugotovil, da je bil zadnje leto dosežen določen napredek, kar zadeva odnose med večino in manjšino, in j|e v tej zvezi omenil sprejem odposlanstva beneških Slovencev pri predsedniku Berzaintiju, s čimer jie bil dejansko priznam obstoj tamkajšnje manjšine, ki j:i jie treba torej tudi pravno priznati posebne pravice. materialni položaj družin z nizkimi plačami in številnimi otroki, ki so bile najbolj prizadete zaradi povišanja cen. Takoj po imenovanju Edvarda Giereka za novega partijskega vodja, je le-ta povedal v radiu med drugim, da obstojajo vprašanja, ki niso bila premišljeno rešena. Povišanje cen je zmanjšalo kupno moč delavskih množic. Zato je poudaril, da bodo preučili to vprašanje in spremenili načrt za leto 1971 ter petletni načrt. Glede odnosov do drugih socialističnih držav je Gierek poudaril, da Poljska ne bo zapustila socializma in zavezništva s Sovjetsko zvezo, ki predstavlja jamstvo za poljsko varnost. Medtem se je položaj v baltskih mestih normaliziral. Poljska vlada je preklicala izredne ukrepe v Gdansku in Gdinji. SVOJEVRSTNE VOLITVE V GRČIJI Grška vlada je, odkar je na oblasti (od ldta 1967) izvedla prve volitve, ki so sicer v demoforalttičniih državah nenavadne. Namesto parlamenta bo deloval pri vladi »posvetovalni odbor za zakonodajo« 56 članov, sam itorej ne bo sklepal in ne bo imel zakonodajne pravice. To je izrecno naglasil mi-niisitrslki 'predsednik George Papadopoulos. Volilo je okrog 1200 vabilcev; to so biiii župani, predstavniki enotnega sindikata, industrij,sikih združenj, obrtnikov in raznih poklicnih organizacij. Izbrali so 92 ljudi; izmed njih bo vlada izbrala 46 članov novega posvetovalnega organa, tem bo sama dodala drugih 10. Izvoljeni so bili državljani v starosti med 25 in 50 leti. Njihovo delo bo trajalo eno leto, začenši od 1. januarja. Papaidopoulos je dejal, da Grčija ne bo dobila parlamenta, dokler vlada ne bo izvedla svojega socialnega, gospodarskega in kulturnega programa. SESTANEK BRANDT—BARZEL Zahodnonemški kancler Brandt se je sestal v Bonnu s predsednikom parlamentarne skupine krščansko demokratske opozicije Barzelom. Glavna tema razgovora so bili moskovski in varšavski sporazumi, dialog med obema Nemčijama in položaj v Berlinu. BREZ SKLEPA RAZPRAVA O JEDRSKEM POSPEŠEVALNIKU Svet CERN (evropske organizacije za a-tomske raziskave) je ponovno odložil sprejetje končnega sklepa o gradnji velikega atomskega pospeševalnika in so se samo dogovorili, da se bodo sestali in menda dokončno odločali 19. februarja letošnjega leta. V svetu sodeluje dvanajst evropskih držav in se je sestal v mestu Meyrin v bližini Ženeve. Prvotno so nameravali zgraditi veliki jedrski pospeševalnik z zmogljivostjo 300 G EV in je bila resna kandidatura Italije za gradnjo pospeševalnika v Doberdobu. Vse pa se je končalo, ko je Zapadna Nemčija postavila svoj „veto“ in zahtevala, da se pospeševalnik zgradi na njenem o-zemlju. Končno je ravnatelj načrta prof. John Adams predlagal, da bi obseg pospeševalnika bistveno zmanjšali, odnosno da bi ga gradili po etapah. Sedaj govore o možnosti, da bi zgradili pospeševalnik v kra- Lani je bil dokončno odobren zakon, po katerem se Slovenci smejo tudi pravno-veljavno imenovati s svojim lastnim imenom v deželni zakonodaji, kar naj bo čvrsta osnova za reševanje osi tal ih odprtih manjšinskih problemov. V tej zvezi jie dir. Štoka ponovno načel vprašanje veljave zakonov, ki jiih jie izdal fašizem iin ki so grobo krivični za Slovence, kot na primer prepoved uporabe slovenščine na sodiščih. Fašizem je zadali slovenski manjšimi hud udairec. Uničil jie njena kulturna in gospodarska društva, ukinili v:se šole, poitalijančil slovenske priimke im Slovenska imena vasi ter krajev. Skrajni čais je — jie nadaljevali govornik — da se slovenski, manjšini zagoitiorvii dejanska enakopravnost z italijansko večino. Tej manjšini je treba torej zagotoviti enakopravnost, kair pomeni,, dla jli jie treba priznati vse tiste pravice, ki ji bodo omogočile, da bo ohranila vse svoje etnične, narodne in jezikovne značilnosti, po kaitemih se razlikuje od večinskega' ljudstva, ju Meyrin blizu Ženeve, kjer naj bi izkoristili že nekatere obstoječe naprave, vendar je tokrat Velika Britanija zahtevala, da morajo sodelovati vse države članice CERN. Švedska, Danska, Holandska, Grčija in Norveška pa so si pridržale odgovor o tem, če bodo sodelovale pri gradnji. EICHMANNOVEGA POMOČNIKA SO OBSODILI Porotno sodišče v Bonnu je obsodilo na šest let in šest mesecev zapora bivšega pomočnika Adolfa Eichmanna in esesovskega poveljnika Richarda Hartmanna. Kriv je, da je sodeloval pri uničevanju in usmrtitvi nad 5 tisoč Judov. Proces proti Hartmannu se je začel že aprila 1968. Tožilstvo je dokazalo, da je sedaj 60-letni Richard Hartmann bil eden „najbolj vrednih zaupanja" in ..najboljših" med Eichmannovimi sodelavci pri izvajanju »načrta za dokončno rešitev judovskega problema", čeprav je zelo dobro vedel, da gre za fizično uničenje Judov. Res je, da je Hartmann bil Eichmannov pomočnik, imel pa je tudi dovolj oblasti, da bi sam lahko odločal in ne izvajal vseh Eichmannovih u-kazov. Leta 1942 je iz Dusseldorfa deportiral proti Lublinu okrog 900 oseb, v glavnem judovskega porekla. Ob prihodu na cilj so vse usmrtili. Istega leta avgusta je organiziral »potovanje" štirih vagonov hrvaških Judov — poleg moških je bilo tudi mnogo žensk in otrok — v Auschvvitz. Na ta način je v tem koncentracijskem taborišču umrlo 5000 oseb. Sodišče je ugotovilo, da se je od 5000 oseb lahko rešilo samo 127 oseb, ki so prenesle mučenje in bolezni. IRSKA VLADA PROTI TAJNI ORGANIZACIJI Irske nacionaliste, ki se še vedno niso odpovedali Severni Irski — ta je v sklopu Velike Britanije — je presenetil ukrep irske vlade, ki ji načeluje Jack Lynch, s katerim se je zatekla k izjemnim pooblastilom, da bi 'preprečila rovarjenje podtalne irsike organizacije — znane pod imenom 'tajne vojske. Ta jie nameravala izvršiti neko vrsto državnega udara na severnem Irskem. Izhodišče tej akciji pa naj bi bila neodvisna irslka republika. Predsednik gibanja Sinn Feiin Rory Brady očita Lynchu, da je stopil s poti tradicionalnih zahtev irske republike ter se odpovedal šesitim grofijam Severne Irske. Z londonsko vlado naj bi bil sklenil nedopustno kupčijo: odpovedal se je Severni Irski za zagotovilo londonske vlade, da bo podprla prizadevanje Irske, da. bi se pridružila Evropski gospodarski skupnosti. Glavni tajnik Evropskega sveta v Strasbourgu Tončič-Sorinj je sprejel predstavnico Irske, ki ga j,e obvestila o ukrepih irske vlade, da bi zadušila oboroženi upor. JAPONSKA SE JE VRGLA NA JEDRSKE ELEKTRARNE Iz Tokia poročajo, da si Japonska zdaj še zlasti prizadeva, kako bi si zagotovila dovolj urana za prihodnost. V prihodnjih 20 letih bo potrebovala okrog 200.000 (kratkih) ton urana; potrebe po uranu u- tegnejo celo narasti na 230.000 ton, je izjavil funkcionar japonske komisije za atomsko energijo. Ta predvidevanja so povezana z japonskim načrtom, da bi Japonska pridobivala 42 odsto električne energije iz jedrskih e-lektrarn. Ta načrt nameravajo izvesti do konca leta 1990. Sedanje potrebe po uranu znašajo okrog 30.000 ton. Iz domačih virov lahko pridobijo Japonci okrog 6.000 ton na leto. OZN OPOZARJA Svetovna organizacija je tudi lani obsodila nacizem in izrazila zaskrbljenost, ker so se nacizem, rasizem in apartheid (politika rasnega razlikovanja) ohranili še po 25 letih, odkar obstaja svetovna organizacija. Opozorilo socialnega odbora OZN velja za vse države, ki še niso popolnoma prepovedale nacističnih, neonacističnih in rasističnih organizacij ter skupin. UGRABITELJEM IN MORILCEM GENERALA ARAMBURA SO SODILI V Buenos Airesu je sodišče obsodilo tri od petih oseb, ki so jih obtožili soudeležbe pri ugrabitvi in umoru bivšega argentinskega predsednika generala Arambura na zaporne kazni od 2 do 18 let. 27-letnega televizijskega scenarista Carlosa Maguida, ki so ga spoznali za krivega soudeležbe pri zločinu, so obsodili na 18 let ječe, študent, 27-letni Ignazio Velez bo sedel 2 leti in 8 mesecev, medtem ko so katoliškemu duhovniku Albertu Carbonu prisodili 2 leti zapora. Sodišče je 28-letno Magui-dovo ženo Noro Arrostito in Ano Mario Por-noy de Silveyro oprostilo vsakršne obtožbe. Bivšega argentinskega predsednika A-rambura sta 29. maja lani dva neznanca v vojaški uniformi ugrabila iz njegovega stanovanja, 17. julija pa so ga našli ubitega v kleti kmečke hiše v Timote, 375 km zahodno od glavnega mesta. Vodja ugrabiteljev Luis Abal Medina in domnevni morilec bivšega predsednika Gustave Ramus, lastnik kmetije, kjer so našli ubitega Arambura, sta bila ubita 7, sept. lani med spopadom s policijo v Hurlingha-mu, 25 km od Buenos Airesa. Skoraj vse člane, ki so bili soudeleženi pri ugrabitvi, so ubili ali aretirali, samo dva, ženska in moški, ki sta ukradla avto, s katerim so Arambura odpeljali iz mesta, sta ušla policiji. O SODOBNI OBOROŽITVI SOVJETSKE ZVEZE Oib ‘dimeiviu »olboiroženiiih sil za ralketme iz-'s|tirdllke liin za lamtiillarajio« sta mairšal KrilOv, ikiii ij|e ij3foi\ie!l|j|niiik enot strateških raket im ob-raimibndi imiiiniistor Grečko poudarila moč Sio|vj|eittsike zveze ima podlročjiu ralketnih izstrelkov. Maršal Kriloiv piše v časopisu »Pravda«: »Koimiuniisitiiania partijia im isovjietsika villadla draledlniO' branita stvar miitru im med-miairoidinie varnosti. Oba sta se zavzemala im se zavzemata še vedno za to, da bi bila raven oibinaimibme zmožnosti .Sovjetske zveze mia, zadovoljivi vilšimi. Govor dr. Draga Štoke v furlanskem deželnem svetu Prijateljstvo med otroki Se -prodno oitmok shodi, ko ga imamo še v ograjici, že -išče družbe, že kaže svojo naklonjenost ljudem in rečem. Kar kmalu se zdolgočasi sredi kupa igrač, katere mu -nanosimo, da bi se z njimi igral. Ne sam. Zraiven naj bo mamica ali nekoliko starejši bratci in sestrice. Kolikokrat slišimo, da tri aili štirileten edin ček prosi za bratca ali ■sestrico. Želi; živeti v -družbi seibi enakih, se igrati z njiiimi. Nima vs-eh in vsakega-enako rad. Podzarvestmo čuti posebno naklonjenost do tega alii onega. Otrok dora-šča. že pnikobaca na sosedovo dvorišče. Svet dOma-če kuhinje in sobe mu postaja pre-miajlhen in premalo zanimiv. Tam nima vesele diružb-e seibi enakih o-trok. Kaiko brž se naivadiitjo štiri do petletni otroci živilje--nijiu v raznih otroških vrtcih. Temperamentna različnost otrok, vsak ima nekaj, -svojega, čeprav včasih trdega in še neizbru-šenega zbližuje -te tnialle lj-udi v veselo skup-inrnt. Res je, da -to zihlilževamje ne mine brez sdlza, -tudi brez udarcev in padcev ne. Vsak na novo došel otrok prinese nekaj s seiboj, hoče pokazati, da nekaj zna, da je že velik 'in pogumen. Polagoma se otroci prilaga-jiajp drug drugemu, se začno drug za drugega zanimati 'in se podrejati disciplini, brez katere v skupnosti ne gre. Ko pa se 'ti otroci igrajo doma na dvoriščih ali v vrtcu, že lahko opazujemo, kako se ustvarjajo mala prijateljstva med dečki, med deklicami, pa tudi skupaj-. Kako gledamo na talka prijateljstva med predšolskimi otroci in -pozneje v nižjih razredih osnovne šole. Večkrat zelo skeptično -in krivično. Rojimo se -slabih vplivov nevzgojenih pouličnih otrok. Imamo večkrat krivične predsodke o raznih družinah, s katerimi nismo ravno v prijateljstvu. N-iso niannreč na najboljšem glaisu. Otroka hočemo na vsak način za čim daljši čas obva-roavti v varnem zavetju urejenega doma. Saj bo še tako prezgodaj moral med neizbrane otroke v šoli. Toda takrat bo imel svojih sedem let in ga bomo na vstop v šolo in poredne sošolce pripravili. Zelo dvomim, da bi se vam to posrečilo in bi res mogli do sedmega leta in potem tja do desetega obvarovati svojega otroka vsakega vzgojno kvarnega vpliva. Bolje bi naredili tako. Otrok mora med otroke, kakor moramo ljudje med ljudi. Ta naš otrok raste v mladega človeka, ki si bo nujno že v o-snovni šoli iskal prijateljev. In kaj je v mladosti lepše od lepega prijateljstva. Če smo bili kot starši pametni vzgojitelji, bomo svojim tudi še malim otrokom dovolili drobno, nedolžno otroško prijateljstvo. Ne samo z lepo oblečenimi, gosposkimi in bogatimi otroci, o ne, vaš otrok naj se ob vas in z vami sreča tudi z revnim, morda zapuščenim otrokom. Za tako zbližanje bomo uporabili razne otroške rojstne in go-dovne dneve, že zgodaj vzgajajmo naše o-troke v socialno čuteče, pa si bodo zdaj in pozneje pravilno izbrali svoje prijatelje Ugibanja o bodočem papežu Po povrnitvi papeža Pavla VI. z dolgega potovanja po južni Aziji so se po italijanskih listih zopet pojavila ugibanja o možnosti, da bi -se papež utegnil odpovedati srvoijiemu -mestu zaradi šibkega zdravja. Nekateri listi iso izrazili domnevo, da bo to storil, k-o bo dosegel starost 75 let. Seveda so -to saimo -ugibanja, za ka-tera je dal gotovo -tiu-di -povod njegov ukrep, da se kardinali iznad 80 let starosti ne bodo mogli u-deležiti komklava, to je volitve papeža. Vsekakor priznava bi-sk papežu velik po-gum, da jle -sprejel -talko važen ukrep. Od 1. marca 1971 ne bo -moglo voliti papeža 27 kardinalov; 25 kardinalov je že doseglo starost čez 80 let, -diva bosta dosegla to starost med januarjem in februarjem 1971. Po starosti se bodo 'kardinali, ko se bodo lahko udeležili k-onklava delili takole: 14 jih bo prekoračilo 75 let, starost 13 kardinalov se bo sukala med 70 in 74 leti; večina kardinalov, to je 54, bo stara 60 do 69 let; 19 jih ne bo imelo 60 let, od teh ne bodo trije dosegli 50, leto. Papeža bo volilo 100 kardinalov, od -teh bo 26 Italijanov in 74 tujih državljanov. Papež je tako izbiral kardinale, da je med njimi najmočnejša struja zmerno-naip-red-nih cerkvenih dostojanstvenikov. Kardinalski zbor se j-e vsekakor internacionaliziral. in zaupnike, kar bo za njihovo poznejše življenje velike važnosti. Dober prijatelj nam more biti bližnji in boljši kot marsikateri domač človek. Res ni vse zlato, kar se sveti, toda z malimi razočaranji nad raznimi mladostnimi prijatelji se otrok resni, vzgaja in pripravlja, da bo nekoč prav izbral svojega življenjskega prijatelja, prijateljico. Spoznal bo, kaj je lepa zvestoba in da je treba za to zvestobo premagati svojo sebičnost. Prijatelj ne sme od prijatelja samo pričakovati, ampak mu mora tudi dajati in mu pomagati, kadar mu je hudo. To pa ni vedno lahko. Marsikaj vpl/iiva vzgojno pozitivno ailii negativno na naše otroke. Večkrat niso starši n)ajjbo|l|jfši vzgojitelji-, pmi vzgojnem del-u jiim pozne j le pomiiaiga šoila z dobrimi -učitelji in V čeltintelk, 3. dec. 1970, smo se na zborovanju članic Živega rožnega venca odločili, da organiziramo v letošnjem letu skupno romanje iz vseh naših župnij v Lurd. Vozijo avtobusi podjetja Sienčnik iz Dobri e vesi. Romanje bo trajalo 10 dni, vozili se bomo z avtobusi po sledeči poti: Avtobusi bi zbirali romarje po Podjuni, v Celovcu (okolica), po Rožu in Zilji. V Padovi bi prenočili in imeli v baziliki sv. Antona skupno romarsko sv. mašo, nato bi se peljali v Turin, prenočili, imeli v baziliki Marije Pomočnice sv. mašo in si ogledali živi čudež na i~ Komponist Pred kratkim je v Beogradu umrl znani srbski komponist Petar Konjovič. Srbska in po njem celotna jugoslovanska glasbena kultura je izgubila z njim močno skladateljsko osebnost. Konjovič je bil celo v dolgih letih plodnega življenja osrednja osebnost jugoslovanske glasbe. Slogovno je Petar Konjovič nadaljeval izročilo, ki ga je utemeljil Stevan Mokra-nj-ac na področju makedonske narodne pesmi, medtem ko ga je Konjovič prenesel na področje inštrumentalne in zlaisiti scenske (operne) umetnosti. V Pragi -je v dveh letih končal študij kompozicije in dirigiranja. P-o prih-odlu v domovino se je z vso priza-devnicisltjp l-oitil dela na zagrebški Operi, kj-er jie bil skoraj dve desetletji povezan teisno z -njo. V Beogradu je bil profesor, zaiteim rektor glasbene akademije. Po drugi svetovni vojni je bil ede-n izmed prvih, ki j-e -dal pobudo za ustanovitev muzikolo-ške-ga inštituta -srbske akademije 'znanosti in umetnosti. Bil je tudi predsednik jugoslovanske sekcije za moderno glasbo s središčem v Londonu. v/jgojiitdjti. -Priznati pa moramo, da se naši anali otroci v-zgajjajo med seboj. Vsa.j v premagovanju svo-jie otroške sebičnosti, važnosti, malle prevzetnosti in domišljavosti. Vse to se v druščini, zlasti še v prijateljski druščini brusi in 'izginja. Res da otrok v svo-j'em prvem razdobju močno posnema, toda je poleg tega tudi dober opazovalec. Kaj kmalu vidi, kaj mu na sosedovem otroku ni všeč. Ni obziren, da bi tega ne povedal na glas. Neljub in premalo družaben, preveč sebičen otrok se mora premagovati, če hoče ostati v veseli družbi sovrstnikov. Ko odstiramo svoje otroške spomine, ali. ■niso maji-epši združeni v otroškem in pozneje šolskem prijateljstvu. Pogosto -drže vse življenje iin postajajo v vsakem razdobju življenja lepša -talka iskrena domača otroška -prijateljstva. Kot modri vzgojitelji jih bomo -pri svojih otrocih gojili, seveda pa modro in previdno čuli nad njimi. D. K. zemlji: Hišo božje previdnosti, v kateri je 18.000 bolnikov, pa nobene pisarne, nobenega premoženja, nikoli ne prosijo pomoči in vsak dan prihajajo darovi, da že 140 let ničesar ne zmanjka. Hišo božje previdnosti je ustanovil sv. Jožef Cotto-lengo. Vožnjo nadaljujemo v Francijo, prenočimo v St. Martinu, in naslednji dan pridemo v Lurd. V Lurdu ostanemo tri dni, se udeležimo lurških procesij, sv. maš pri Lurš-ki votlini, prikazovanja in vseh drugih verskih skupnih pobožnosti. Sedmi dan odpotujemo iz Lurda v Vienne, kjer prenočimo (tam so šolske sestre), naslednji dan Petar Konjovič študij v Pragi je zapustil močne sledove v njegovem skladateljskem okusu. Po odkritosrčnem in v narodnem melosu in deklamaciji zakoreninjenem umetniškem hotenju je Konjovič v najtesnejši zvezi s češkim komponistom Janačkom, saj s-ta oba ustvarila -nov slog narodnega realističnega ustvarjanja. Ne gre dalje prezreti močnih spodbud in -narodnega čutenja, kot ga je z močnimi črtami zarisal Musorgski. Njegova dela: Svoje skladateljsko pero je prvič j>reizkusil z opero Miloševa svatba; sledile s-o druge opere, inispirirane v slavni zgodovini srbskega naroda, pa -tudi v življenjski realistiki preprostega človeka. To so opere Knez iz Zete, Koštana (v tej je z velikim posluhom uporabljal v prvi vrsti narodni ples), Vaščani itd. Petar Ko-nj-ovič j-e tudi avtor velikega scenskega dela Domovina na tekst Ive Vojnoviča Smrt maijlke Jugoviča in simfonične poeme Ma-kar Cudra po delu Maksima Gorkega. Skoraj neopažena pa s-o njegova simfonična dela; omeniti je le simfonijo v g-molu ter nekaj drugih instrumentalnih del in pesmi. IGRALEC STANE SEVER-UMRL V Ribnici na Pohorju je v petek, 18. dec. 1970, umrl Stane Sever, naš veliki gledališki igralec. Le uro po umetnikovi smrti je žalostno novico sporočil Franc Eržen, ravnatelj ondotne osnovne šole. Bil je ob Stanetu Severju v trenutku, ko je umrl. Stane Sever bi moral nastopati v krajih dravske doline, kamor poklicno gledališče malokdaj zaide. V petek je res prišel v Ribnico s svojim gledališčem. Po prvem nastopu mu je postalo slabo, kmalu zatem je sledil konec. Zavesa se je Stanetu Severju poslednjič zagrnila tam, kamor ga je vselej vodilo njegovo poslanstvo: v bližini malega slovenskega človeka. Ne na velikem odru. Nekaj simboličnega je v tej smrti. Stane Sever je umrl po predstavi v majhnem slovenskem kraju, ko je zadnjikrat razdal bogastvo svoje umetnosti tistim gledalcem, katerim je bilo po njegovem trdnem prepričanju vselej najbolj in prvenstveno namenjeno. Rodil se je 20. novembra 1914 v Ljubljani in se je že kot dijak poskušal v igrah. Nastopal je pri kulturno-prosvetnih društvih, učiteljišče pa končal 1936. leta v Mariboru. Igral je na Šentjakobskem odru, vendar nadarjenost ni ostala skrita. Že s sezono 1937/38 so ga angažirali v ljubljanski Drami in tam je ostal do izstopa pred leti — nepretrgoma, kar prav tako po svoje izpričuje zvestobo tej gledališki hiši. V ljubljansko Dramo je prišel, ko je tam igrala vrsta odličnih igralcev in ob njih je kmalu dozorel v umetnika, ki je po osvoboditvi zablestel v vsej izvirnosti svojega talenta. Njegove igralske kreacije so zaobsegle širok lok: od Hamleta in Egmonta ter Cyranoja prek Riharda lil., Švejka in Proctorja v Lovu na čarovnice do barona Len-bacha, Šimna v Botru Andražu in Matička do Pravdača v Celjskih grofih. Bil je eden najimenitnejših karakternih igralcev, kar jih je slovenski oder kdaj spoznal in že nekaj skromnih navedb iz sicer tako bogatega repertoarja pove, da se je lahko lotil tako veseloigre in komedije kot dram in tragedij domačega in svetovnega dramskega ustvarjanja. Njegov glas bo ostal zapisan v arhivih slovenskega radia in televizije, kjer je najširšemu krogu poslušavstva sodobnih medijev dal nepozabne kreacije. Posebej pa bo ostalo njegovo ime povezano s prvimi začetki slovenskega filma po 2. svetovni vojni. Skupno romanje v Lurd SLOVENCI doma in pa imtiL 9-letnica Slomškovega doma v Argentini Dne 25. oktobra so spet ponosno vihrale zastave na pročelju Slomškovega doma v Ramos Mejil, kjer se je zbrala množica Slovencev, da bi slovesno praznovala deveto obletnico ustanovitve in blagoslovitve Slomškovega doma. Slovenci v Milanu Po poletnem odmoru so se Slovenci v Milanu spet sešli 8. novembra in 6. decembra v baziliki sv. Ambroža. Msgr. Kunstelj je med mašo razložil, zakaj ni bilo slovenske službe božje v oktobru. Skupno so sklenili, da bo v prihodnje slovenska sv. maša redno vsako prvo nedeljo v mesecu, ob 17. uri v isti cerkvi. obiščemo Ars, kjer je živel sv. Janez Via-ney, nadaljujemo vožnjo v Švico in prenočimo v Einsiedlnu, kjer je velika Marijina božja pot; tam bo sklepna romanska sv. maša in vrnitev na Koroško! Vožnja tja in nazaj, vsa prenočišča in hrana za vseh 10 dni stane 2500.— šil. Vsak romar (romanca) mora imeti veljaven potni list. Vse vodnice Živega rožnega venca naprošamo, da povabijo sosestre, da se udeleže tega skupnega romanja. Prijavite se pri domačem g. župniku ali pri slov. dušnopastir-skemu uradu v Celovcu, Viktringer Ring 26. Dajite v prijavi točen naslov, kje stanujete in krajevno pošto. Vse to duhovno romanje organiziramo in vodimo duhovniki, ki vaim bomo vseskozi v pomoč. Ker živimo v času turizma, se ne da nič organizirati in rezervirati v poletnem času, ampak vsaj 3 do 4 mesece vnaprej. S tem v zvezi vse lepo vabimo, da se prijavijo za romanje najkasneje do 15. januarja, da bomo potem vedeli rezervirati na 6 krajih prenočišča in hrano za vse romarje. Ko bo zaključeno vpisovanje, bomo -tudi mogli objaviti čas romanja. Stroške za romanje boste plačali, ko bo končano vpisovanje -po 15. januarju letos. Lepo vas vabimo k temu skupnemu romanju Živega rožnega venca v Lurd, udeležite se__ ga v lepem številu, da bomo s skupnim romanjem, z molitvijo izprosili sebi, svojim družinam in župnijam in vsej škofiji obnovo duhovnega življenja v letu škofijske 'sinode. Za organizacijo romanja v Lurd: A. Cvetko 11. decembra je minila dvainpetdeseta obletnica smrti Ivana Cankarja (10. maja 1876 — 11. decembra 1918), avtorja Pohujšanja v dolini šentflorjanski, Volje in moči, Hlapcev, Bele krizanteme ... ZAŠČITNA DELA V ŽIČAH V nadaljevanju svojih sistematičnih zavarovalnih in ohranitvenih del je zavod za spomeniško varstvo Slovenije kot osrednja slovenska konservatorska ustanova v razvalinah Žičke kartuzije pri Slovenskih Konjicah, ki je eden naših najvidnejših zgodovinskih in arhitekturnih spomenikov, letos obravnaval dragoceno stavbo nekdanje redovne cerkve. Nadaljevali so s pozidavo zrušene severne stene, predvsem pa so se posvetili trikotnemu čelu nad zahodno fasado, ki je bilo močno nagnjeno in zelo ogroženo. Zaradi preskromno odmerjenih denarjev pa seveda vse ostale ruševine na glo propadajo. SMRT SOVJETSKEGA FIZIKA Kot javljajo iz Moskve, je v starosti 66 let podlegel zahrbtni bolezni »eden od očetov atomske fizike v Sovjetski zvezi« Abram Isa-kovič Alikanov. Od 1945. leta je bil Alikanov, ki se je že 1927. leta v Leningradu lotil raizi-skav, načelnik zavoda za teoretično in eksperimentalno fiziko. Kot tak je največ pripomogel 'k uresničitvi sinkrotana na protone in graidnji naj večjega pospeševalca protonov na -svetu v Serpukovu. Občni zbor Združenja staršev Državne gimnazije zafSSovence VOGRČE Napredek je zahteva časa in tej zahtevi tudi Vogrče ne morejo uiti. Skoro v vsaki hiši opazimo mnogo novega: moderno opremljeno kuhinjo, električni štedilnik, pralni stroj, hladilnik, televizor itd. Zunaj pa obnovljeno gospodarsko poslopje, zlasti pa moderen hlev. Traktor in avto spadata k »hišnemu inventarju". K javnim zgradbam spada pri nas šola. Ni odgovarjala zahtevam časa, zato jo je občina postopoma obnavljala, motor obnavljanja pa je bil bivši direktor g. Anton Kle-mun, sedaj direktor v Škocijanu. Občina je izdala v zadnjih letih do začetka leta 1970 čez 900.000 šilingov za obnovo. Sedaj jo je veselje pogledati od zunaj in od znotraj. Le telovadnica bo še opremljena, pa to ni tako važno, ker se naši otroci itak veliko gibljejo, najbolj pa telovadijo, ko je poljsko delo. O našem modernem »gasilskem domu" in vsej novi opremi smo že poročali. Imamo pa tudi dobro izvežbane gasilce. Letos so naši gasilci na tekmovanju v Lovankah dobili prvo nagrado, na okrajnem tekmovanju v Velikovcu pa drugo. Na sredi vasi pri šoli si je Pukel Heinz, pd. Tomaž, zgradil veliko stavbo, kjer ima spodaj najmodernejše opremljeno trgovino, zgoraj pa stanovanje, pri hiši pa okusno u-rejen vrt. 14. novembra je bila otvoritev nove trgovine in so prišli kupovat od blizu in daleč, ker je vsak dobil še zastonj zavojček. Čestitamo g. Heinzu, da je tako podjeten in si je s svojo in ženino pridnostjo ustvaril tako trgovino, ki je v ponos vasi. Novo urejena šola, trgovina in druge nove hiše pa potrebujejo vodo. Stari vodovod iz leta 1924 je bil nezadosten in je poleti primanjkovalo vode. Zato je vogrška »vodna skupnost" začela graditi nov vodovod iz župnijskega gozda, kjer je studenec in rezervoar, ki drži 133.000 litrov. Sedaj ima »vodna skupnost" že 26 članov. Stroški so znašali 145 šilingov, ki so jih nosili člani sami, občina je dala le 8500 šilingov. Rezervoar je delal stavbeni mojster Hanzej Vo-divnik, iz Vogrč doma, sedaj v Pliberku. Največ zaslug, dela in skrbi pri vodovodu je imel izvoljeni predstojnik Tonč Visočnik. Obeta se nam tudi voda iz Pliberškega občinskega vodovoda. Sedaj gradijo vodovod iz Pliberka proti Dobu in bo možen odcep proti Repljam in Vogrčam. Do uresničitve bo najbrže preteklo še precej vode, mudi se nam pa tudi ne, ko imamo že svojo vodo. Novo hišo si je zgradil g. Manfred Krainz, pd. Lebnik kar ob stari hiši. Tako bo sedaj prezimil v svetli, prijetni in topli hišici in še v miru, ko je sedaj tega pogrešal. V surovem stanju pa imata že zgrajeni hiši Visočnik Tonč, pd. Petrov in Čebovarjev Gustl. Tako rasetjo Vogrče. Sedaj ima naša vas še mirno življenje, čez tisoč let bo pa že mesto ... Na dan sv. Štefana, so po drugi sv. maši odšli cerkveni pevci v župnijsko pisarno in tam zapeli voščilno pesem svojemu župniku in dekanu Kristijanu Sriencu. Po odpeti pesmi je slavljencu voščil faran Črčej. Rekel je, da je od 60 preživelih let bilo 12 preživetih v Šmihelu. Ta leta so bila značilna po veliki gradbeni dejavnosti g. dekana. Takoj prvo leto je bilo treba izgraditi župnišče in primerno preurediti njegovo gospodarsko poslopje.• Nato je bilo treba posvetiti skrb podružnim cerkvam. Sv. Katarina je dobila nova okna, obnovili sta se cerkvi v Rinkolah in Dvoru. Gospod dekan je znal ljudi navdušiti, da so povsod radi pomagali z darovi in delom. Poleg kmetov so veliko pomagali tudi delavci in rentniki. Nato se je hotel lotiti poprave farne cerkve, kar pa je škofijska gradbena komisija odsvetovala. Obok je že počen, temelji niso izolirani. Boljše je, da se počeni del cerkve podere in tam naredi novo, sodobno halo, ki bi bila bolj akustična in bi se dala ogrevati. Farani so se v nabiralnih polah obvezali prispevati čez pol milijona šilingov. A kam dotlej z bogoslužjem? Treba je najti prostor, kjer bi se moglo v gradbenem času maševati. Tu je farni odbor sklenil zgraditi farno dvorano. G. dekan je bil že prej kupil staro šolo, ki bi preurejena služila lahko kot farni dom. Šola stoji na lepo vzvišenem prostoru poleg cerkve. Pogled nanjo pa je zakrivala hiša stare kaplanije, zato so farani kaplanijo podrli. Na njenem mestu je nastal lep parkirni prostor, pod njim pa garaže in drvarnice. Nato se je sta- Združenje staršev na Slovenski gimnaziji je imelo svoj redni občni zbor v soboto, 19. decembra 1970, dopoldne, v modri dvorani Glasbenega doma v Celovcu. Povabilu se je odzvalo lepo število staršev in vzgojiteljev. Najvažnejše točke občnega zbora so bile poročilo predsednika, poročilo ravnatelja Slovenske gimnazije, volitev novega predsednika in razlaga gradbenega načrta za gimnazijsko poslopje. Predsednik Franc Stingler je nakazal v svojem poročilu delo Združenja staršev v minulem letu. Združenje staršev se je močno potrudilo, da bi država začela graditi čimprej lastno poslopje za Slovensko gimnazijo. Ta trud je letos rodil svoje sadove. Prosvetni minister Gratz je izjavil 8. oktobra v Celovcu, da je gradnja gimnazije utemeljena; takrat je obljubil vso podporo tudi deželni glavar Sima. Decembra je bil ravnatelj gimnazije skupno z arhitektom Nitschem in Janezom Osvvaldom na Dunaju, kjer so predložili načrt v končno odobritev. Ob koncu svojega poročila je predsednik prebral tudi zahvalno pismo, ki ga je Združenje staršev poslalo prosvetnemu ministrstvu in deželnemu glavarju, saj se bo zdaj končno začela gradnja lastnega gimnazijskega poslopja. V tem zahvalnem pismu pa prosi Združenje staršev pristojne oblasti tudi za nadaljnjo podporo v vseh zadevah Državne gimnazije za Slovence. Bivši predsednik Stingler je v poročilu tudi nakazal podporo izvenšolskemu delovanju dijakov. Podprlo je, npr., gimnazijski ples, in prevzelo organizacijo za obisk južnih Tirolcev aprila v Celovcu ter za obisk naših dijakov v Boznu maja letos. Ravnatelj gimnazije dr. Pavle Žabi a t n i k je podal najprej nekaj statističnega pregleda. Letos je zapustilo gimnazijo 42 abiturientov, kar je bilo doslej največje število. V šolskem letu 1970/71 se je vpisalo na novo 64 dijakov in dijakinj. Število učencev znaša 429, od tega 213 fantov in 206 deklet. Učiteljev je 24, od tega 7 ženskih učnih moči. Ker je prof. dr. France Cigan zbolel, poučujeta glasbo profesorja Jože Ropic in Anton F e i -n i g. Učiteljica Elizabeta Arbeit-stein je prevzela 10 ur dekliške telovadbe. Ker ima gimnazija izključno popoldanski pouk, imamo hude težave s prostimi predmeti. Zaradi tega je najel Deželni šolski svet prostore v dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Tarviser StraBe v Celovcu ter v Mohorjevi hiši. Zadnje čase pa le kaže, da bo kmalu konec hude prostorske utesnitve in napornega popoldanskega pouka. 15. decembra 1969 sta Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koro- ra šola izgradila v farni dom z veliko ogrevano dvorano za službo božjo in katoliške prireditve. Tam je tudi soba za vaje cerkvenih pevcev in pa stanovanje za hišnico. Lotili bi se letos gradnje župne cerkve, če se ne bi podrl zvonik v Večni vesi. Ker cerkev brez zvonika ne more biti, bo treba tamkaj najprej zastaviti lopato in šele 1972 pride cerkev sv. Mihaela na vrsto. Prej pa bo treba povečati še pokopališče in sicer je mišljeno zgraditi terase v hrib sv. Katarine. Tudi duhovno je g. dekan mnogo gradil. Dajal je zgled dobrega kmetovalca in živinorejca, skrbel za dober pouk šolske mladine in se brigal s svojim pomočnikom za škem izposlovala pri prosvetnem ministrstvu začetek premika h gradnji Slovenske gimnazije. Uspelo je tudi, da gradbe niso razpisali na običajni državni ravni, ampak da sta dobila načrtovanje v roke oba koroška arhitekta Nitsch in Janez Osvvald, ki poučuje na gimnaziji risanje. 28. februarja 1970 je poslalo prosvetno ministrstvo ministrstvu za gradnje in tehniko spremenjeni in odobreni prostorski in funkcijski program za Državno gimnazijo za Slovence. Maja so tudi sporočili, da je obvestil novi gradbeni minister Moser koroško deželno vlado, da že pripravljajo razpis natečaja. Proti koncu zadnjega šolskega leta so poverili gradnjo arhitektoma Osvvaldu in Nit-schu, ki sta morala predložiti že avgusta prvi osnutek. 15. decembra pa sta že predložila skupno z ravnateljem gimnazije končni načrt v odobritev. Zdaj lahko upamo, da bodo začeli z gradnjo spomladi 1971. Po volitvah novega odbora je izjavil novi predsednik Mirko Kumer, pd. Črčej z Blata, da se bo trudil s pomočjo odbornikov z vsemi silami za čimprejšnjo izgradnjo Slovenske gimnazije. Omogočiti in podpirati pa tudi hočejo izvenšolsko delovanje dijakov, ter pomagati z nakupom učbenikov in drugih šolskih potrebščin. Odbor bo tudi skušal dokupiti nekaj zemljišča k pičlo odmerjenemu igrišču. Zemljišče zraven gimnazije je na prodaj; kupila naj bi ga država, če pa to ne bo mogoče, ga bo kupilo Združenje staršev s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Na koncu je razložil arhitekt Janez O s w a I d gradbeni načrt za gimnazijo. Poudaril je, da je šola zasnovana kot funkcijska šola s kabinetnim poukom. V nižji stopnji bo pouk v glavnem v razredih, v višjih pa v raznih oddelkih. Jedro šole bo nekaki pedagoški center, ob njem pa se bodo uvrščali posamezni oddelki (npr. za jezikoslovje, naravoslovje itn.). Šola bo ustrezala vsem sedanjim in tudi bodočim vzgojnim in učnim zahtevam. Novi odbor sestavljajo: Predsednik: Mirko Kumer; podpredsednik: Franc Stingler; tajnica: Janja Zikulnig; namestnica: Milica Cvelf; blagajničarka: Marinka Inzko; namestnik: Anton Rutar; preglednika računov: dr. Mirt Zvvitter in Anton Gabriel; odbornika: dr. Pavle Zablatnik in častni član Združenja staršev, prvi ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Joško Tischler. Zaradi pomanjkanja prostora smo morali nekaj dopisov odložiti za drugič. Cenjene dopisnike prosimo, da nam to oprostijo. Uredništvo odraščajočo mladino. Deloval je kot voditelj Marijine legije. Vmes pa še našel čas za uživanje lepot božje narave in bil vnet lovec. Želimo g. dekanu, da bi mu Bog dal trdnega zdravja, da bi mogel svoje in obenem naše načrte uresničiti. Farani mu bodo pri njegovem delu pomagali. Gospod dekan se je za čestitke zahvalil. V svoji skromnosti je svoje zasluge za faro tajil in rekel, da tudi v bodočnosti ne pričakuje posebnih uspehov, kar pa navzoči niso vzeli na znanje. Vedeli so, da bo še tudi v nadalje ostal aktiven in delaven v fari, kot ostane na svoji zemlji kmet grča, ki dela do smrti in pomaga mlademu, da bi ta lažje gospodaril. Vse najboljše za vašo šestdesetletnico! Kakor lani, bosta tudi letos oba maturitetna razreda pripravila (pmmvdi(slu pLef Prireditev bo v petek, dne 22. januarja 1971, ob 20. uri v Kolpingovi dvorani v Celovcu. Za glasbo bosta skrbela dva ansambla. Za številni obisk se priporočata oba maturitetna razreda. Farna mladina v Št. Jakobu vabi na ljudsko igro v treh dejanjih MATI TEREZA v nedeljo, 3. 1. 1971, ob 19. uri, v farnem domu v Št. Jakobu v Rožu. »Podjunska glasbena skupnost" vas prav prisrčno vabi na VESELI POPOLDAN ki bo 3. januarja 1970, v farni dvorani v Št. Lipšu. Začetek ob 14. uri popoldan. Vabilo na SMUČARSKI TEČAJ 1971 Slovenske mladine, ki bo od 2. do 5. januarja pri Lapšu na šentjanških Rutah. Tečaj bo pod strokovnim vodstvom Roberta Kro-piunika. Cena za prenočišče in polno oskrbo znaša približno 80.— šil. na dan. Udeleženci smučarskega tečaja se srečajo 2. januarja, ob 9. uri v gostilni Tišlar v Št. Janžu. Posebne zasluge za lep, živahen potek celotnega programa ima naša požrtvovalna učiteljica Nežika Pisjak, ki je prevzela najtežjo nalogo, da je učila in nastopila z našimi najmlajšimi, ki še hodijo v našo ljudsko šolo, in sestavila zelo posrečene uvodne besede za posamezne pesmi, ki so celotno prireditev zelo poživile. Ob tej priložnosti smo odkrili še en talent, gimnazijko Nežiko Božič, ki nas je razločno in s primernim poudarkom vodila od pesmi do pesmi, z besedilom, ki ga je sestavila naša učiteljica. Najprej so nam zapele naše glavne šolarke: Gori, gori na planine, Jaz pa vrtec bom kopala in Na planincah luštno biti. Nato se nam je nudil ljubek prizor, ko so nam naši najmlajši pod vodstvom učiteljice Ne-žike Pisjak zapeli: Zima je prišla, In pet zamorčkov, Vahredač v ta hujšam dela in Petelinček. Naša dekleta, ki se že pripravljajo na to, da zapustijo družinsko gnezdo in se postavijo na svoje lastne noge, so nam nato živahno zapele tri verske popevke in pesem o dvojni vlogi sadu vinske trte, vina, ki se konča z lepim naukom: Zatorej vince pijmo, veselega srca, nikdar ne pozabimo na solze Jezusa. Doživeli smo nato majhno presenečenje, ko so pogumno nastopila naša dekleta: Micka Komar, Rozika Božič in Nežika Kosič, ki se v šentjakobski strokovni gospodinjski šoli vsestransko pripravljajo za življenje, z lepimi pesmimi, ki so jih zelo doživeto zapele: Prav ozke so stezice, Žalost mene premaguje, Videl dežele sem tuje in Mati piše pismo belo. Pa smo se še enkrat zelo začudili, ko sta nam Micka Matija in Štefka Schauer občutno zapeli: Ko sem še majhen bil, Ko bi mamica pustila, Po hladni senci se sprehaja, Pod lipico zeleno in Najlepši nagelj moj. Za zaključek pa so iz mladih grl dekliškega zbora zadonele lepe pesmi o ljubezni. Čutili smo, da si je vsak izmed sodelujočih po svojih najboljših močeh prizadeval, da bi nam z našo prelepo pesmijo pripravil čim več veselja. Zato so ta cilj tudi dosegli in želi naše hvaležno odobravanje. Veseli jim kličemo: Še pojte, nas dvigajte in navdušujte! Saj je pesem naša najmočnejša vez — in naša moč. ŠMARJETA V ROŽU V sobdto, dine 5. decembra, je praznovala naša najisitairejša dbčainika, Pikova mati na Vrhu, goispa Marija Male, svoj 98. rojstni dam. Pikovi mami želimo vse najboljše za njen visoki življenjski jubilej. V imenu občine sita ji čestitala slovenski občinski odbornik. Jainez Korenjak in šmarješki župan. številnim čestitkam se pridružujeta tudi krajevni odbor NSKS in NT. Praznik naše pesmi v Kazazah Skoro ni lepšega doživetja, kakor nam ga nudi naša pesem. Zato jo radi poslušamo in se ob njej razveseljujemo. V tem duhu je naš župnik, v imenu naše katoliške mladine, otvoril na 2. adventno nedeljo, praznik naše pesmi z miklavževanjem, ko nam je polagal na srce, naj sprejemamo našo pesem z ljubeznijo in nam zaželel ob njej veliko srčnega veselja. Ta želja se je ob prazničnem, družinsko prisrčnem ozračju lepo uresničila. Poleg tega smo s svojo u-deležbo hoteli pokazati, da hočemo versko-kulturno prizadevanje naših mladih in najmlajših vedno podpirati. Posebnost tega pevsko-kulturnega srečanja je bila že v tem, da smo slišali raznovrstne pesmi: od ljubkih otroških do naših lepih narodnih, ki so jih že naši predniki tako radi prepevali doma in pod vaško lipo, in naših novejših narodnih, ki jih tako radi poslušamo v radiu, do verskih popevk, ki nas s svojo moderno ritmiko zgrabijo in navdušujejo za verske ideale. Nadaljnja posebnost te pevske prireditve je bila v tem, da je nastopilo pet različnih pevskih ansamblov in da sta se nam prvič predstavila dva mlada umetnika: Micka Matija, ki je spremljala večino pesmi dekliškega zbora in pesmi dekliškega pevskega dueta s kitaro, in Blažej Jager, ki je med pevskimi nastopi na harmoniko zaigral nekaj naših priljubljenih melodij. Oba sta pokazala, da že zelo dobro obvladata svoje instrumente. 60-letnica g. dekana Krista Srienca Lovska z Vogrske gore Nedavno so se zbrali naši vrli lovci iz Cirkovc, Blata, Repelj, Vogrč in Rinkol. Kužki so lajali in nestrpno potegovali na vrvicah, ko se je armada lovcev pomikala proti Vogrski gori. To je tisti hrib, ki loči Vogrče in Rinkole in katerega bi radi Rinkolanerji preluknjali, da bi se laže z avtom vozili po svoje neveste v Vogrče. Seveda bi tudi šolski otroci iz Rinkol imeli skozi predor lažjo pot v šolo! Vogrška gora — nekdanji lovski raj rajnega šaljivca Kavča — je bila tokrat cilj velike lovske ekspedicije. Najmanj 20 zajcev bo padlo, vmes pa še kaka lisica in morda celo kaka „srna“ s posebno dolgimi zajčjimi ušesi! To je bila parola tega znamenitega pohoda. Pa je res pokalo po hribu, kot bi se tolkla vsaj dva regimenta po grmovju. Nam, ljudem v dolini spodaj, so se kar sline cedile po duhteči „praži“, ki bo zvečer sledila bogatemu lovu. Pa temu le ni bilo sile! Ali lovci niso zadeli, ali pa so imeli zajci jeklene oklepe. Koncem koncev sta 2 suhljata zajca bila edini plen napornega lova. „Zdaj, ali pa nič!“ si je mislil Šekej, ko se je Joži stegnil po kruh. Preden se je lovec zavedel, se je kužek vzpel na rob mize in klobasa je izginila v njegovem gobcu. Vse se je spogledalo in glasno zasmejalo. Nekdo je hudomušno pripomnil: „Kdor ne dela, naj tudi ne je!“ Drugi je zopet dregnil Konačnika, češ: „Tvoj pes se spozna bolje na klobase kot na zajce!" Splošna posledica pa je bila ta, da je vsak lovec prijel v strahu svojo klobaso, samo Joži je držal suh kruh v roki. Ker se Šekej pod mizo za svojo nezaslišno tatvino le ni oprostil, je Joži zagrabil za „senf“ na krožniku in ga psu pomazal na gobec, češ: „Mrha, če si klobaso požrl, pa še ,senf' pojej!" Konačnikov šekej jo je cvileč popihal in od tega časa nobenega zajca ne ovoha več. Škoda, da pri tem ..generalnem lovu" ni bil navzoč še pokojni Kave. Tedaj bi bilo verjetno še veliko več smeha in najbrž še manj zajcev! Živeli naši vrli „jagri“! Če bi vas ne bilo, bi bilo mnogo bolj dolgočasno na zemlji! VETRINJ (t Lucija Rapp) Na dan sv. Štefana je v deželni bolnici v Celovcu po kratki bolezni umrla ga. Lucija Rapp. Rajna je bila doma v Podbrdu v Tolminskem okraju. Pred prvo svetovno vojno je služila v Trstu, kjer je spoznala svojega poznejšega moža, ki je tam delal za ladijskega tesarja in ga leta 1914 poročila. Po prvi svetovni vojni sta se preselila na možev dom v Vinče pri Vetrinju in kmalu je začela delati v tukajšnji tovarni sukna. Ker pa ni nikdar zatajila svojega slovenskega porekla, je morala med drugo svetovno vojno z možem, kot mnogo slovenskih družin v izseljeništvo v Nemčijo v taborišče Hesselberg. Leta 1944 se je lahko preselila v Nižjo Avstrijo, od koder se je po končani vojni srečno vrnila. Mirno in skromno ter Bogu vdano je prenašala vse težave starosti, in rada prebirala slovenske liste in Mohorjeve knjige. Vsa leta je bila že pripravljena in molila za srečno zadnjo uro. V 86. letu starosti jo je Bog poklical iz družbe njenega moža k sebi po zasluženo plačilo. Naj počiva v miru. Pogreb rajne pokojnice bo v četrtek. Zadnja pot Bidrihovega očeta Lovske bajke in svež gozdni zrak pa sta lovcem izpraznila želodce. Pohod je bil končan in lovci so se vsedli pri Spodnjem Križu nad vasjo k toplim klobasam. Oči vseh so se oklepale poželjivo kadeče se malice. Kužki so se spravili pod mizo, da bi ujeli ta ali drugi grižljaj, ali pa vsaj vonj, ki se je širil od miz naokrog. V dolgi vrsti so sedeli okrog mize naši vrli lovci, med njimi Konačnikov oče, Kropivnikov Emil z zarjavelo dvocevko iz časa cesarja Jožefa, Mlinarjev Jozej in mnogo drugih. Konačnikov Šekej, brihten kužek, ki je na gori iztaknil 2 zajca, si je izpod mize ogledoval posamezne lovce. Obenem se pa z očmi ni mogel ločiti od mastnih klobas, ki so jih polagali pred lovce. Po kratkem preudarku se je Šekej neopaženo splazil k Mlinarjevemu Jozlnu. Ta se mu je zdel klobase najmanj potreben! Posvetovanje koroških in primorskih Slovencev (Nadaljevanje s 1. strani) ca po svobodi in večji socialni pravičnosti. Totalitarni red ne dopušča najmanjših ugovorov, zato poseže takoj po posebnih sodiščih in po tankih, da lahko v kali zaduši vsakršen poskus demokratičnega ugovora. Prisotni so zato z ogorčenjem obsodili posebna sodišča in totalitarni režim v Španiji, ki sodijo narodnostno zavednim Baskom in ki nas spominjajo na podobna sodišča v času fašizma, ki so sodila narodno zavednim Slovencem v Italiji ter na nacistična nasilja na Koroškem. Prav tako so prisotni z ogorčenjem obsodili tankovski napad na delavce na Poljskem, ki so zahtevali izboljšanje socialnih in delavskih razmer. Komunistični sistem se je po pokolu na Madžarskem, v Nemčiji, po udušitvi vsakega klica po svobodi na Češkoslovaškem, zopet omadeževal z nedolžno krvjo in tako ponovno vrgel črn, neizbrisen madež na pravičnejši družbeni sistem, ki bi delavcu pomagal do svobodnih in pravičnih časov. Ob vsem tem so prisotni zastopniki potrdili svojo vero v demokratični sistem, ki je proti vsakršni diktaturi, pa naj prihaja z desne ali leve strani, in proti vsakršnemu nasilju ter izrazili globoko željo po pravičnem razvoju vsega človeštva v resničnem miru, prijateljstvu med narodi, v popolni socialni pravičnosti in v odpravi vsakršnega izkoriščanja človeka po človeku, naroda nad narodom. Ob koncu razgovora so se prisotni spomnili umrlega slovenskega pisatelja Stanka Majcna ter pokojnega velikega slovenskega umetnika Staneta Severja, ki je bil naš Prešeren žive odrske besede, nedosegljiv oblikovalec slovenskega stavka, velik in iskren Uubitelj zamejskih Slovencev, s katerimi je globoko čutil zapostavljanje in nevarnost narodnega odpadništva, zato je tako rad Prihajal med nas s Prešernovo Zdravico in klical po enakopravnosti narodov in ljudi, Po pravičnosti in iskrenem sožitju med sosednimi narodi. V nedeljo, 13. decembra 1970, popoldne, Pa je bil v Kulturnem domu „Koroški večer", ki ga je priredila Slovenska prosveta. Podrobno poročilo o tem bomo prinesli v prihodnji številki našega lista. V spodnjem delu Rinkol stoji lep Bidri-hov dom. Tu je gospodaril dolga leta. 25. nov., na praznik sv. Katarine umrli Bidrihov oče Ferdinand Perč. Rojen v Stari vesi pri Št. Lipšu, se je naselil kot mladenič v Rinkolah, si poiskal v sončni Šmarjeti pridno ženo-gospodinjo ter skupaj z njo in s svojimi otroci živel srečno družinsko življenje. Njegove roke so bile vedno polne dela in njegovo srce še bolj polno žive, močne vere. Bil je kmet z dušo in telesom! Vaščani so ga spoštovali kot nadvse pridnega kmeta. Ko je že vse počivalo naokrog, pa tudi zjutraj, ko se je komaj danilo, je pokojni Bidrihov gospodar še, oziroma že delal. Pe-ščenata rinkolška zemlja je zahtevala od njega posebne nege in številna družina ni dovoljevala, da bi se njen gospodar udajal pohajkovanju. Zato je pa rajni tudi vse svoje moči posvetil svoji kmetiji. Nek sosed se je ob smrti izrazil o pokojnem, da je bil Bidrihov oče marljiv kakor čebelica, najprid-nejši kmet v Rinkolah. Če je zvečer opazil, da še tu ali tam kaj manjka, je raje pustil večerjo in je zaostalo delo opravil. Kot globoko veren kmet je pa tudi vedel, da ves blagoslov prihaja od zgoraj. Zato je svoje trdo življenje znal ublažiti z molitvijo. V njej je črpal vedno novih moči, katere je dajal velikodušno naprej, zlasti svoji družini. Njegova najbolj vroča želja je bila, da bi otroci, zlasti njegovo duhovno zapuščino, tudi ohranili in izročili poznejšim rodovom. Bidrihov oče — tako je rekel v poslovilni besedi domači dušni pastir — je delal, molil in trpel. Vse to pa ne za prazen nič, ne zato, ker je moral, temveč, ker je to tudi hotel! Čim starejši in bolehnejši je postajal, tem bolj je cenil nadnaravno vrednost trpljenja in tembolj mu je božji Trpin odpiral to veliko, marsikomu nedoumljivo skrivnost. Zadnja leta je Bidrihov oče močno bolehal ter je bil dalj časa skoraj trajno prikovan na bolniško posteljo. Če je postalo sta- nje večkrat posebno kritično, je zaprosil za sv. obhajilo. V moči presv. Evharistije je potem zopet laže potrpel. V zgodnjih urah, 25. novembra, je ta blagi mož hipno izdihnil. Sv. Katarina, katero je vneto častil, je prišla ponj in ga odvedla k večnemu Plačniku. Z rajnim Bidrihovim očetom je odšel od nas mož-rodoljub, ki se nikdar ni sramoval svojega slovenskega po-kolenja in ki se je vedno zavedal, da se vsa narodova moč gradi s pridnostjo, poštenostjo in z globoko vero v srcu. Naj pokojni Bidrihov oče počiva v miru! Zaostalim pa naše iskreno sožalje! SELE Dvakrat se je letos skušala zima utaboriti, pa jo je toplo sonce premagalo in nam ljubko sijalo, medtem ko ste v dolinah tičali v gosti megli. Zaradi ugodne jeseni je bilo mogoče dokončati dela na naši glavni cesti. Sedaj je razširjena po vsej Rebri do vrha pred vasjo. Sedaj mora hudournik lepo teči skozi velike betonske cevi in po njegovi sedaj zasuti strugi bo razširjena cesta omogočila avtomobilom srečavanje. Cesta čez Šajdo je dograjena in asfaltirana in že opažamo na njej znaten promet. ______ Katoliško prosvetno društvo ..Planina" je v nedeljo, 29. novembra, na občnem zboru izvolilo nov odbor, kateremu načeljuje kot predsednik poštni uradnik Florej O raže, pd. Hajnžičev. Tudi drugi odborniki so vneti prosveta rji. Društvo bo kmalu priredilo igro „Vaški lopov". isto nedeljo nam je Dijaška zveza s predstavo „lz dnevnika Ane Frank" pokazala pretresljivo usodo judovske družine, ki je med zadnjo vojno skrita v podstrešju hiše v Amsterdamu živela v trajnem strahu, da jo gestapo najde in pošlje v smrt. Idealnim študentom se za njihovo požrtvovalnost iskreno zahvaljujemo. Mogli smo svojim odjemalcem biti na uslugo spet eno leto, ki je bilo zelo uspešno in učinkovito. Zahvaljujemo se Vam iskreno za Vaše zaupanje. Dobri odjemalci najdejo dobre dobavitelje. Knjigarna Papirnica Tiskarna Ofset-tisk Klišarna Knjigoveznica Hočemo biti tudi v letu 1971 Vaš najboljši dobavitelj. Zato bomo v našem podjetju še naprej izpopolnili organizacijo dela, strojni park in izbiro blaga in prilagodili novemu času. Vsak „CARINTHIA“-odjemalec naj dobi najboljše! ARINTHIA Klagenfurt—Celovec VVolfsberg Kotschach, St. Veit/Gl. ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI: Kipar Franc Gorše 130.—; neimenovani iz Malošč 100.—; VVeisič Cecilija, Sveče, 50.—; Rudolf Franc, Žvabek 50.—; Hutter Ana, Globasnica 50.—; Nedvved Florijan, Ošenica 40.—; Sa-monig Karl, Marija na Zilji 35.—; Jože VVakounik, Mlinče 30.—; neimenovani iz Velikovca 30.—; Johan Roblek, Zgornji Kot 20.—; Mečina Jožef, Gora 20.—; Piček Gregor, Št. Lam-bert 20.—; Kassl Jožef, Želinje 20.—; Peteržinek Martin, Želinje 20.—; Sad-jak Peter, Podjuna 20.—; Klara Gai-lob, Železna Kapla 10.—; Simonič Uršula, Št. Peter 10.—; Kuster Marija, Podkraj 10.—; Julijana Glantschnig, Nonča ves 10.—; Leitgeb Terezija, Pliberk 10.—; Pegrin Uršula, Zgornji Kot 10.— šilingov. Močno nas je v sredo, 9. decembra, pretresla vest, da si je Jožef Ogris, tukajšnji carinski kontrolor, sam poklical smrt. Bil je naš domačin in je že več let vršil službo v domačem kraju, prijazen, postrežljiv in splošno priljubljen in spoštovan. Lani ga je pičila strupena kača, pa tega ni takoj opazil, šele naslednji dan je zdravnik to ugotovil. Posledica te zastrupitve in krč tetanus sta ga mučila, večkrat je čutil neznosne bolečine v glavi. To je bil pač tudi vzrok, da si je v zmedenosti končal življenje. Pogreba v Šmohorju se je udeležilo večje število Selanov. Starše, brata in sestre je ta smrt bridko zadela. Izrekamo jim iskreno sožalje. ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU Na praznik Brezmadežne so priredile dekleta gospodinjske šole v Št. Ruipertu štiri dejansko igro »Slepa Tilka«. Dvorana je bila polno zasedena. Igra »Slepa Tilka« je zelo poučna in praktična. Podaja življenje v družini, v kateri živi od rojstva slepa hči Tilka, od matere, grofinje zaničevana in prezirana zaradi slepote oči. Njene sestre in uslužbenke pa pomagajo slepi Tilki, ko jo maiti izganja iz družine, ter jo popeljejo v Lurd, kjer Tilka čudežno ozdravi. Brezverna maiti-grofinja se spreobrne, ko, doživi ozdravljenje svoje hčerke Tilke. Dekleta so igro podale dovršeno, se dobro vživele v posamezne vloge in tako lepo igrale, da so gledalci res doživeli igro v vsej bogati vsebini in odšli domov hvaležni, da so tako doživeli Lurd. Pred igro pa so dekleta zapela in deklamirala pred Brezmadežno. Praktičen in poučen govor je imel pred igro g. prof. dr. Polanc iz Celovca. Igro »Slepa Tilka« bodo dekleta gospodinjske šole iz Št. Ruperta ponovile na kvatrno nedeljo na Radišah v dvorani pri cerkvi. Kdor želi doživeti lepo igro, poučno in praktično iz družinskega življenja, naj gre v nedeljo na Radiše. č. šolskim sestram, ki so igro pripravile in dekleta tako dobro uvedle v njih vloge, gre vsa zahvala in vse priznanje! Udeleženec na igri DELOVNI KOLEDAR ZA TINJE ZA ZIMSKE MESECE: - Dnevi srečanja: Fantje (od 15. do 18. leta) 18.-20. XII. 70 Izobraženci 2.-3. I. 71 Študentje 18.-20. III. 71 Sitare matere in stari očetje 29.-31. III 71 Dekleta (od 15. do 18. leta) 2.-4. IV 71 Stare matere in stari očetje 29.—31. III. 71 Duhovne vaje: Žene 4.-7. II. 71 Možje ii.-i4. n. 7i Marijina legija 18.-21. II. 71 Fantje 4.-7. III. 71 Živi Rožni venec (2) 15.-18. III. 71 Dekleta 25.-28. III. 71 Sinodali 16.-18. IV. 71 Tečaji: Za življenjle: mladina 3.-6. I. 71 Možje in očetje 7.-10. I. 71 Žene in matere 14.-17. I. 71 Režiserski tečaj I 23.-24. I. 71 Režiserski tečaj II 30.-31. I. 71 Tečaj' za spretne roke 27.-28. II. 71 Tečaj za organiste in pevovodje 12.-13. III. 71 Govorniški tečaj 21. III. 71 Tečaj za kmete 25. IV. 71 D. K.: t-r-f • 1 • • V Tisti, ki me ne To je orientalski pregovor z bogato Življenjsko resnico. Delamo od prvih otroških dni, ko smo se kot otroci igrali. Naše prvo delo je bilo gibanje, je bila igra. Šola, učenje, pisanje nalog, priprava na izpite, na poklic, vsak dan delo. Čim bolj smotrno, urejeno, mirno in vztrajno, tem bolje. Tudi počitnice, razni dopusti in oddihi, drobno vsakdanje delo v spremenjeni obliki. Vsak dan delo. To je utrip in nujnost življenja in ohranitev zdravja. Obiskala sem težko bolnega človeka. Najteže od vsega je to, da ne morem delati. Bil je vse življenje izredno delaven in priden človek. Dolga leta na bolniško posteljo priklenjena žena dela ročno delo. Vsak dan od jutra do večera. Postala je že kar mala umetnica. Ročno delo jo ohranja notranje vedro in zadovoljno. Ne je kruha zastonj, kakor pravi. Brezdelje bi jo že zdavnaj pokopalo. V delu iščemo vsebino svojemu življenju, z delom si zaslužimo vsakdanjega kruha, uspeha v življenju, izpopolnjujemo svoj čas in izvršujemo svoje poklicne dolžnosti. Vsako delo, naj bo preprosto delo z rokami na polju ali v kuhinji, naj bo znanstveno delo, naj bo učen študij in raziskovanje na področju visoke znanosti, more človeka osrečevati in notranje zadovoljevali. Vestno in pošteno izvršeno delo človeka vzgaja in razveseljuje, daje plemenito vsebino njegovim dnevom, veselje do življenja in prav tako do zasluženega oddiha po utrujajočem delu. Delati moramo, če hočemo živeti in imeti vsakdanjega kruha. Brez poštenega dela bi nujno postali ljudje, ki delajo slabo, to je izkoriščajo in žive od dela in žuljev soljudi in družbe, človek v brezdelju postaja izkoriščevalec ali parazit. Italijani imajo pregovor: Dolce j ar ni e n te. Sladko brezdelje. Da, tudi to sladko brezdelje si smemo in moramo privoščiti vsako nedeljo, vsak dopust, vsak potreben oddih. Toda tudi to sladko brezdelje bo izpolnjevalo spremenjeno delo v obliki raznega športa, izletov, branja, prijetne zabave v družbi, vesele igre in sprehodov v naravi. Sprememba vsakdanjega dnevnega reda, okolja in drobnih vsakdanjih zaposlitev v prijetni družbi je naš oddih, dela, dela slabo vendar ni prazno brezdelje, ki bi človeka bolj utrujalo kot po utrudljivem letu sproščalo in umirjalo. Brezdelje, preveliko udobje, zanemarjanje poklicnih dolžnosti na račun dobro situiranih staršev in visokega standarda je vedno večja in težje rešljiva problematika današnje mladine. Kje se nam kvarijo in izgubljajo naši mladi ljudje. Najprej v brezdelju, brez vsakega smisla in odgovornosti za življenje. Prvi vzrok za njihovo moralno propadanje bomo največkrat našli v zgrešeni otroški vzgoji. Nihče jih ni navajal na delo, nihče ni zahteval od njih napora in odpovedi. Vse in preveč jim je bilo položeno že v zibelko. Niso se nava- dili delati, zato tudi ne živeti. Smisel svojemu življenju iščejo v uživanju in izlivanju, dokler se vsega ne preobjedo in naveličajo. Nikoli ne bomo dovolj poudarjali važnosti in življenjske pomembnosti dela pri našem vzgojnem prizadevanju tako v družini, v šoli, v družbi. Naj nam pomaga pri domačem delu. Nikoli ne zagovarjamo njegove šolske lenobe. Če si zdrav in normalen, boš dosegal uspeh tudi pri šolskem delu. Prav je imel kmečki oče nekje na Koroškem, ki smo ga nedavno poslušali po televizijskem intervjuju: Pri nas nobeden v družini ne je zastonj. Vsi delajo tudi na kmetiji, čeprav hodijo nekateri v tovarne in šole. Z vestnim, poštenim in veselo izvršenim delom bomo rešili marsikatere o-sebne in vzgojne probleme naše mladine. Postali bomo zadovoljni ljudje. PREHRANA ŠOLSKEGA OTROKA Se v prejšnjem stoletju ni nihče slutil, da bi mogel način prehrane -talko zelo vplivati na človeško življenje, da bi lahko dvignil delovno sposobnost, povečal odpornost proti raznim boleznim ali celo stopnjeval iznajdljivost, živahnost, vztrajnost itd. šolski otrok potrebuje v polni meri vse zgaraj naštete sposobnosti. Potrebuje jih v času pouka. Zato -mora dobiti polnovreden obrok pred poukom in med poukom, da nadomesti izgubljene sposobnosti. Zajtrk mora biti sestavljen itafco, da vsebuje vse potrebne hranilne snovi, kot na primer: ŽGANCI: škrob, maščobe (za moč in itoploto), MLEKO: beljakovine (snovi -za -gradnjo) maščobe, kalcij, železo, vitamin A. SADJE: vitamin (zaščitne snovi) grozdni sladkor, istaničevina. Otrok se prehranjuje pretežno doma in svetovala bi materam, da pri prehrani otrok upoštevajo naslednja navodila: ' 1. Največ ali glavnih potreb prehrane otroka pri malicah naj ne krijejo s kruhom. 2. Za malico otrokom ne u-Streza premastno meso. 3. Skrbijo naj, da dolbi otrok dovolj mleka in mlečnih izdelkov. 4. D-obi naj dovolj sveže zelenjave in sadja 5. Hrani se naj vedno v miru in kulturno. 6. Otrokom naj priskrbijo zdrav močan zajtrk, kruh naj bo predvsem črn. 7. Večerje naj- bodo lažje in zgodnje. 8. Otroci naj dobe sladkarije šele po obroku hrane. 9. Otroci naj prav tako ne jedo preredilne hrane, ker debelost ne koristi. 10. Otroka vzgajajmo k zmernosti pri jedi, ker lahko postane prehrana preveč enolična in nezdrava. 11. Hrana' naj bo pose-bn-o v zimskih in spomlada-nskih mesecih bogata vitaminov. 12. Skrbijo naj za spremembo v jedilnikih. G. Š. i Ivanhoe 1 ■HHH» 42 — Nato je vzdignil Ivanlioeja in ga odnesel prav tako izlahka, kakor je templjar odnesel Rebeko. Stekel je znjim do stranskih vrat, in ko je tam predal svoje breme dvema svobodnjakoma v skrb, se je vrnil v grad, da bi pomagal reševati ostale jetnike. Eden izmed stolpov je bil zdaj ves v plamenih, ki so besno udarjali skozi okna in strelnice. Po drugih delih gradu pa so debeli zidovi in obokani stropi ovirali napredovanje -ognja in srd ljudi je tod še vedno zmagoval, nič manj strašen od prirodne sile, ki je gospodovala drugod; zakaj oble-galci so gonili branilce gradu iz sobane v sobano in z njih krvjo u-teševali željo po maščevanju, ki jih j,e tako dolgo navdajala zoper mezdnike trinoškega Front de Boeu-fa. Večina posadke se je upirala do zadnjega; milosti jih je prosilo le malo, a dobil j-T~f ega je ravno eno leto. Ivam in Marija -sta ise vračala iz šole domov z ročico v ročici, gledajoč drug drugega. Ivam je imel devet, sestra pa osem let. Doma so ju spraševali (kot po navadi. Mamica: »Ali sta se kaj prehladila?« Oče, ki je bil advokat, pa: »Kakšni so pa redi?« Ker so bili redi dobri, je oče končal: »Lahko nastavita svoje čeveljčke na peč. Jezuščdk vama bo gotovo kaj prinesel.« Marija je kar zaploskala od veselja. Bila je še v dobi -svetlih oči in je kar pila očetove in materine besede. Ivan se je začel smegati, -prisiljeno, ne z mladostnim smehom, ampak skomigaj e z rameni, s smehom, ki se ga človek ne nauči pri ravno najboljših tovariših. »Ali ne verjameš, da ti Jezušček lahko pošlje kakšno stvar?« Deček odkima. »Res ne verjameš?« »Ha, Jezušček — -poznam ga, imen-uje se Louvre in Bon Marche! [Louvre (izg. luvr) in Bon Marche (izg. bon marše) sta veliki trgovini]. Tega mi ni treba več lagati, star sem že devet let in hodim že v tretji razred!« »Dobro, ti ne bomo več .lagali’, kot praviš ti. Saj -ni -tako -težko, nastaviti čeveljčke na peč...« Marija je svoje copatke skrbno očistila in jih nastavila. Ivan pa je -prinesel svoje največje čevlje in jih malomarno vrgel na peč, rekoč: »Kakšna laž!« Nato sta odšla spat. Marija je najprej molila, nato pa zaspala kakor polh. Ivan pa, prepričam, da Jezušček z lokomotivo naj novejšega modela še ni -prišel, se je nemirno dvignil enkrat, dvakrat. .. trikrat... in po prstih, da ne bi deske zaškripale, odšel tiho gledat k peči. Peč je bila še prazna, rdeče Marijine copatke so še vedno prazne čakale. Tudi njegovi čevlji so bili še prazni. V jedilnici je ura bila deset. Ivan jie slabe volje zaspal. Toda zjutraj, kakšno -presenečenje! Najprej je vstala Marija, hitro stekla k -peči in -presenečeno obstala. »Ivam, poglej, poglej, kaj mi je prinesel Jezušček! In koliko!« Ivan je začuden vstal. Prijeten in strašen -pogled! Prijeten: male Marijine copatke so kar izginile pod veličastnimi darovi: zaponka z belim vozlom, škatlica ledenih kostanjev, popolna trgovinica, ki se je zaklepala s ključem, svilene cevke, bonboni, knjiga s slikami o muckih, ki jih ima Marija tako rada ... Toda medtem ko je Marija z vso ljubeznijo odvijala Jezuščkove darove, je Ivan začel zares kar rjoveti, ker so bili njegovi čevlji prazni... popolnoma prazni... V tem trenutku sta stopila v sobo mama in oče. Marija je oba objela, rekoč: »Poglejte, kaj mi je Jezušček prinesel!« »In tebi, Ivan?« ga je vprašal oče. Ivan je kaikor reka, reka Niagara. V kotu si v nočni srajci briše z rokami solze; ta velika bolečina ni nema ... »Ne vem, zakaj se tako jokaš? Saj nisi ničesar pričakoval!« »Ne, jaz sem pričakoval vse, še več kakor Marija!« »Spomni se, kako si poudarjal, da je Jezušček laž! Da se imenuje Louvre in Bon Marche! Ali si kaj naročil Louvreju in Bon Marcheju?« »Ne.« »Zakaj se torej jokaš?« »Ne boš me prepričal, da Jezušček pride skozi dimnik!« »Ni važno, kje in kako pride, važno je, da pride!« Nastal je molk. »Spomni se še, kako si se obnašal proti Njemu. Ko sem ti rekel, da ti bo ponoči gotovo kaj prinesel, si se začel hudobno smejati!« »Saj ne prinaša Jezušček, temveč ti!« »Vidiš svojo zmoto! Ne prinašam jaz, temveč Jezušček. On, slišiš! On prinaša o-trokom božične darove. Če Jezušček ne bi živel, bi starši otrok ne ljubili tako, kot jih ljubijo krščanski starši. Nisem te varal, on je res Kralj božičnega praznika. On res pošilja vse to svojim prijateljčkom.« »Zakaj pa meni ni nič prinesel?« »Gotovo zato, ker nisi njegov prijatelj, ker nisi veroval vanj, ker si trdil, da ga ni. Gotovo je bil razžaljen.« »Kaj pa naj naredim sedaj?« prosi Ivan očeta s solzami v očeh. »Sedaj,« nadaljuje oče, »moraš prositi Jezuščka odpuščanja.« »Ne znam! ...« »Govori za menoj: Ljubi Jezušček, nisem Te prav razumel. Pred Teboj otrok niso ljubili. Ti si naš varuh, naš veliki prijatelj. Odpusti mi, da sem se tako grdo smejal in Te s tem razžalil. Poglej tudi moje uboge čeveljčke, ki so tako -prazni...« Oče je odprl omaro in pokazal skrivnosten zaboj. Solze v očeh so se takoj posušile. Otrok je odprl zavoj in zagledal je škatlico barv, glasovito lokomotivo, bonbone, zgodovinsko knjigo ... »Kdo ti pošilja to?« vpraša oče. »jezušček.« »In jaz, dragi Ivanček, zapomni si dobro, jaz ti to samo prinašam.« In ko vam pripovedujem to zgodbo, dragi prijateljčki, v tem mesecu, ki je vaš mesec, pripovedujem to zato, da bi znali tudi vi in bi nikoli ne pozabili zahvaliti se za milosti, s katerimi vsak izmed nas prenaša to težko b-reme, ki ga vi še ne poznate in ki se imenuje: Življenje. (Iz francoščine prevedel A. Ravnik) MANICA BOŽIČNA LEC/ENDA -v rčasu, ko sta sveta popotnika Marija y in Jožef vsa trudna prispela v Betlehem, je vladal na zemlji hud mraz. Izpod -svinčeno sivega neba so naletavali beli kosmiči. Strupena burja je brila okrog oglov. Popotnika sta -tu in tam vprašala za prenočišče. Vsaj ra eno noč. A trkala sta povsod zaman. Vsa otožna in zaskrbljena sta se slednjič zatekla v neki hlev. Poleg živine je bilo še nekaj praznega prostora in tam je Jožef iz mehkega mahu in slame napra- vil zasilno ležišče za nosečo Marijo in zase. V -tisti ndči pa se je izpolnilo staro prerokovanje. V siromašnem hlevcu se je rodil težko pričakovani in že dolgo obljubljeni Mesija. Srečni njegov varuh in rednik Jožef je poiskal prazne jasli in jih napolnil z mahom in slamo. Nato je v jiasli položil novorojenčka — Odrešenika sveta. Čeprav je živina s svojo -sapo ogrevala borni hlevček, vendar je bilo še vse premrzlo za malega nebogljenčka. Ker pa Jo- Ta noč je sveta noč Ta noč je polna čuda, ta noč je sveta noč, hudoba izgubila je danes svojo moč. Na nebu nova zvezda, poglejte, plameni, prelepo dete v jaslih na slamici lezi. Zatone svetla zvezda, še danes pojde v kraj, a luč prižgana v hlevcu, ostane vekoma]. žef in Marija nista premogla tople odejice, je Jožef dvignil v kotu ležeče mlado jagnje in ga položil v jasli k Jezuščku. Snežno bela, gosta volna krotke živalce je dajala detetu toliko toplote, da mu zimski mraz ni mogel škodovati. Marija jie to opazila in se vsa hvaležna ozrla v belo jagnje. Jezus je lepo rasel in bil v veliko radost svojim staršem. Pozneje je postal učenik in slednjič nas je odrešil s svojo smrtjo na križu. Jagnje, ki ga je ob rojstvu grelo v bornih jaslicah, pa je nagradil s tem, da je postalo njegova prispodoba. Tako na primer vidimo kipe in slike jagnjeta na oltarjih, cerkvenih zastavah in drugod. Kdor drugim jamo koplje ... V puščavi je strašna suša, vse živalstvo trpi žejo. V edini senci, ki jo daje reven kaktus, leži lev, tudi on že na pol mrtev od žeje. Tiger mu s pahljačo iz palmove veje hladi neznosno vročino. Tedaj mu lev ukaže, naj skliče vse živali k njemu na zborovanje. Tiger odide in sklicuje živali. Ko se zberejo, lev zarjove in s poslednjimi močmi pravi: »Kot kralj vsega živalstva moram poskrbeti, da ne poginemo od žeje. Najgrša žival naj gre takoj vodo iskat.« Žaba po strani pomenljivo* -pogleduje močerada, češ, zdaj si pa prišel na vrsto, žival nagnusna. Močerad to opazi, pa ji pravi: »Kaj pa me zijaš tako po strani? Pograbi škaf, pa greva!« posrečil beg. Ogenj se je naglo širil po vseh delih gradu, ko se jie nalik starodavnih fu-rijiam pokazala na nekem stolpu Ulrika, povzročiteljica požara, in zagnala bojno pesem, kakršne so v poganski davnini na bojiščih prepevali saški skaldi. Dolgi, razpuščeni sivi lasje »o ji vihrali z gole glave na-ziaj; p-ijlana -radost utešenega maščevanja se je v njienih -očeh borila z ognjem -blaznosti; mahala, jje is preslico, ki j|o je držala v roki, kakor da je izmed usodnih sestra, ki predejo in strežejo človeku nit življ-anjla, Sporočilo je ohranilo nekaj divjih kitic barbarske -pesmi, ki jo je isrdi-to pela nad tem prizorom ognjia -in klanja: Brusite svetlo jeklo, 'sinovi Belega zmaja! Prižgi plamenico, Hemgisitova pčj! Jeklo se ne blešči za-to, da bi rezailo pri 'pojedini, trdo j-c, širOk-o in ostro nalbrušeno; plamenica me bo svetila v svatovski čumnati, 'kadi se, Od žvepla višnjeva se iskri. Brusite jeklo, vrani krakajo! Prižgite plamenico, Zernefo-ock rjlove! Bruisiite jeklo, sinovi Zmaja! Prižgi plamenico, Hengistova hči! Črni oblak visi -nizko na thianov grad; °rel vrešči, ki na prsih mu jaše. Ne vrešči, sivi jezdec na (temnem oblaku, ‘tvoja -pojedina jie pripravljena! Wa-lhallske -deve gledajo, Hengistovo pleme jiim bo poslalo gostov. Stresajte črne kite, walhallske deve, iz radosti glasno udarjajte v cimbale! Nekateri ošaben -korak se bliža vašim dvorom, nekatera s šlemam pokrita glava. Teman leži večer na tha-n-ovem gradu, črni oblaki se zbirajo naokrog; kmalu bodo rdeči kakor junakova kn! On, ki uničuje šume, bo stresal zoper nje svojo rdečo grivo, ®n, ki žarko požira dvorce. Široko maha s plapolajočim praporom, rdeč in prostran in mrk. nad borbo hrabrih: njegova radost so žvenketajoči meči in razsekani ščiti in rad liže sikajočo kri, ko vroča brizga iz ran! Vse mora -poginiti! Meč kolje šlem; močni oklep predira kopje; ogenj žre domovanje knezov, oven lomi bojni zaslon. Vse mora poginiti! Hengistov rod je bil! Morsovega imena ni več! Ne umikajte se pred usodo, sinovi meča! Dajte svojim jeklom, naj kakor vino pijejo kri; gostite se na pojedini klanja, piraj te v žara gorečih dvoran! Silni naj bodo vaši meči, do-kler je še tolpa vaša kri, ne prizanašajte ne iz usmiljenja ne iz strahu, zakaj maščevanje ima samo enio uro; še moč sovraštva umre! Tudi jaz m-oram poginiti. Visoko se dvigajoči plameni so zdaj premagali vse zapreke in v ogromnem, žarečem zublju bruhnili proti večernemu nebu, tako da so jih videli daleč po okolici. Stolp za stolpom se je grme porušil s streho in tramovjem vred; to jie pregnalo bojujoče se z dvorišča. Premagana — bilo jih je le še malo — so se razkropili in ušli v sosednji gozd. Zmagalci, ki so se zbirali v velike gruče, so z začudenjiam in strahom strmeli v plamen, ki je obvijal -njihove lastne vrste i-n njih orožj-e -s temno rdečino. Blazno prikazen Saške Ulrike so še dolgo videli na vrtoglavem -krajin, katerega si je bila izbrala; z divjim zanosom je iztezala roke, kakor bi nalik kraljici vladala -požaru, ki ga je bila zanetila. Naposled se je s strašnim gromom podri ves stolp in starka je poginila v plamenih, ki so bili požrli njenega trinoga. V nemi grozi so oboro- ženi gledalci še dolgo strmeli v tisti kraj, ne da bi se 'kdo upal zamrmrati ali treniti s prstom, razen v znamenje -križa. Nato se je začul Locksleyev glas: »Vriskajte, svobodnjaki! Triinoš-kaga brloga ni več! Naj sleherni prinese svoj plen na naše določeno Zbirališče pod sodnim drevesom v Hart-h-illski l-oki; zakaj jutri ob r-aizsviitu ga bomo pravično razdelili med s-vojie čete i-n svoje di-čne zaveznike -pri tem velikem delu maščevanja. DVAINTRIDESETO POGLAVJE Nad jialsaimi hrastove šume se jie zdanilo. Zeleni grmi iso se iskrili v bogastvu rosnih biserov. Košuta jie vodila svojega mladiča iz valrstva visoke praproti na -bolj odprte prehode zelenega gozda; in nikoder ni bilo lovca, da bi bil prežal na zastavnega šest-najlsiteralka, ko jie ponosno stqpal pred oro-goviljiemo čredo. Hajduki so bili vsi zbrani okoli sodnega dlrevesa v HairthillSki loki, kjer so prebili noč in se -okrepčali po -napornem obleganju, -ta, z vinom, oni s spanjem, nekateri s tem, da so poslušali in pripovedovali o dogodkih minulega -dne -ter ocenjevali kupe plena, ki ga jie us-peh -nagrmadil pred njihovim -poglavarjem. Plen jie bil res zelo Obilen, zakaj čeprav je marsikaj zgorelo, so na-pori neustrašenih hajdukov vendar rešili mnogo srebrnine, b-ogaite vojlne oprave in sijajne obleke; nobena nevarnost ni mogla oplašiti teh ljudi, kadar se je obetala taka nagrada. A zakoni njihove -dražbe so bili -tako -strogi, da se nihče ni upal sam vzeti kaj od plena, ampak iso ga zložili vsega na kuip, da bi z nijim razpolagal glavar. Kraj sestanka je bil star hrast, a ne tisti, h kateremu jie v prejšnjem delu zgodbe Locksley popeljal Gurtha in Watmbo, ampak drevo, ki je stalo sredi gozdnega amfiteatra, kake pol milje od razdejanega tor-quilstonskega gradu. Tu j-e Locksley zavzel svoj sedež, nekakšen prestol iz ruše, postavljen pod krivenčastimi vejiami velikanskega hrasta, in gozdni tovariši so se zbrali okoli njega. Črnega viteza je posadil ob svojo desno, Cedrica pa Ob levo stran. »Oprostita moji svobodnosti, plemenita gospoda,« je dejal, »a na teh jasah srni jaz vladar. Tu jie moje -kraljestvo in ti moji podaniki bi malo cenili mojo oblast, če bi sredi svoj-ega območja odstopil prostor u-mrljivemu človeku. Ali, gospod, kdo je videi našega kaplana? Kje je naš razposajeni menih? Maša je med kristjani najboljši pričetek delavnega jutra.« Nihče -ni bil videl copmanhurstskega svečenika. »Bog ne daj hudega!« je rekel hajduški glavar; »tipam, da se je veseli svečenik samo ob vinskem vrču nekoliko zamudil. Kdo ga je srečal, odkar smo zavzeli grad?« »Jaz,« jie rekel Mlinar; »videl sem ga, kako je šaril okoli vrat neke kleti in se zaklinjal na vsakega svetnika v pratiki posebej, da hoče poskusiti Front de Boeufovo gaskonjsko vino.« »Nu, vsi svetniki, kolikor jih je, naj ne dado, da bi se bil preveč napil in poginil pri padcu gradu!« je rekel glavar. »Stopi, Mlinar, vzemi s seboj nekaj ljudi in se vrni tja, kjer si ga nazadnje videi. Polij kadeče se razvaline z vodo iz jarka; vsak kamen posebej more biti obrnjen, preden se sprijaznim s -tem, da izgubim svojega porednega meniha.« Število mož, ki so jadrno odhiteli izvršit ta nalog, čeprav se jie bližala razdelitev plena, j-e pričalo, kolikanj pri srcu je bila četi varnost njenega duhovnega očeta. »Mi pa meditem nadaljujmo,« je rekel Locksley; »zakaj ko se naše drzno dejanje razve, se bodo vzdignile zoper nas de Bra-cyjeve in Malvoisin-ove čete in dlrugi Front de Boeufovi zavezniki in za našo varnost bi bilo dobro, da se umaknemo iz soseščine. — Plemeniti Cedric,« je nadaljeval, obrniv-ši se k Sasu, »ta plen je razdeljen na dva dela; izberi si tistega, iti -ti najbolje prija, da nagradiš svoje ljudi, ki so se z -nami vred udeležili te prigode.« (Dalje prihodnjič) Državna podjetja v Avstriji RADIO CELOVEC NEDELJA, 3. 1.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 4. 1.: 13.45 Informacije — Veseli zvoki. — TOREK, 5. 1.: 13.45 Informacije — Športni mozaik — Koroška povest (V. Polanšek: Obirjan — 10). — SREDA, 6. 1.: 7.00 Koncert božičnih pesmi. — ČETRTEK, 7. 1.: 13.45 Informacije — Za krmilom — Skladbe slovenskih skladateljev. — PETEK, 8. 1.: 13.45 Informacije — Poper in sol. — SOBOTA, 9. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — Rubrika za Jugoslovanske delavce v Avstriji. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA PETEK, 1. januarja: 12.15 Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov — 13.30 do 15.30 Mednarodno novoletno tekmovanje v smučanju — 16.20 Za otroke od 6. leta dalje: Petelin in barve — 16.35 Za otroke od 7. leta dalje: Mala čarovnica, ki ni mogla biti hudobna — 17.35 Za otroke od 11. leta dalje: Vodne ptice — 18.05 Za družino: S 70 leti še sanjamo — 18.40 »Konj, ki kiha“, lahko noč za najmlajše — 18.45 Skrivnosti morja: 1. morski psi — 19.35 Novoletni govor zveznega predsednika — 19.45 Čas v sliki — 20.00 Šport — 20.15 „Clavigo“, Goethejeva tragedija — 22.25 Čas v sliki — 22.40 »Mrlič na dopustu", kriminalna komedija. SOBOTA, 2. januarja: 15.40 Koncert ORF — 16.30 Za otroke od 5. leta dalje: Hišica — 16.55 Za otroke od 6. leta dalje: Krt in televizor — 17.05 Za otroke od 11. leta dalje: Lovci so tudi hranitelji — 17.35 Za družino: Ida Rogalski — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 »Konj, ki kiha", lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Oddaja s Heinzom Conradsom — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Johann StrauB in njegov čas — 1. del — 21.45 čas v sliki — 22.00 Zadnje povelje, film iz življenja na Divjem zahodu. NEDELJA, 3. januarja: 16.10 Za otroke od 6. leta dalje: Smučarska pustolovščina — 16.20 Za otroke od 8. leta dalje: Cappuccetto — 16.40 Za otroke od 11. leta dalje: Stik — 17.35 Veselje za glasbo — 18.05 »Martin in ovce", lahko noč za najmlajše — 18.10 Bonanza »Maščevanje za Billija Morgena" — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 »Mumček in mravlja", komedija — 21.55 Čas v sliki — 22.10 »Mala komedija" Arthurja Schnitzlerja. PONEDELJEK, 4. januarja: 18.00 Znanje — aktualno — 18.20 »Martin in ovce", lahko noč za najmlajše — 16.25 Avstrija — podoba, Južna Tirolska — 18.50 »Na izgubljenem položaju", eno leto z nedeljo — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Kobra, prevzemite: »Kandidat smrti" — 22.00 Čas v sliki. TOREK, 5. januarja: 12.30 do 13.45 Slalom za ženske; evrovizija iz Maribora — 18.00 »Števila v šoli", po noveli Siegismunda von Radeckega — 18.20 »Maritn in ovce", lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe: »Zemljemerci" — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Avstrijsko stoletje »Smrt grofa Stiirghka" — 21.15 Tat iz strasti, komedija — 22.55 Čas v sliki. SREDA, 6. januarja: 12.55 do 15.20 Smučarski skoki, prenos iz Bischofshofna — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Velika nagrada — 17.15 »Kost", lutkovni film — 17.20 Za otroke od 11. leta dalje: »Kapetan VVright, prosim, javite se", napeta pustolovščina — 18.20 »Martin in ovce", lahko noč za najmlajše — 18.25 Narodna glasba in običaji v Avstriji — 19.16 Zgodba Treh kraljev — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Effie Briest, film po romanu Theodorja Fontane — 22.10 Čas v sliki. ČETRTEK, 7. januarja: 10.00 TV v šoli: Jesti in piti — 10.30 Krščanski običaji — 11.00 Kaj lahko postanem? — 11.30 Rimska zgodovina — 12.00 Saudova Arabija — 18.00 Italijanščina — 18.20 »Martin in ovce", lahko noč za najmlajše — 18.25 Šport — 18.50 Dezernat M »Dvojnikovi diamanti" — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 »Grk išče Grkinjo", komedija — 21.45 Čas v sliki. PETEK, 8. januarja: 10.00 TV v šoli: Druga republika — 11.00 Program za delavce: Grk išče Grkinjo — 18.00 Človek v prostoru — 18.20 »Martin in ovce", lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — podoba — 18.50 Bunny in njegovi tovariši — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Komisar: »Močvirski morilec" — 21.15 Avstrijci v Afriki; deseta zvezna dežela — 22.15 Čas v sliki. LEVI RAZTRGALI OTROKA IN RANILI DEKLICO Prebivalstvo Osijeka (Jugoslavija) je še zmerom pod težkim vtisom tragedije, ki se je pripetila pred meseci v živalskem vrtu, kjer so levi raztrgali osemnajstmesečne-ga Slavena Vlasiča in hudo poškodovali njegovo 15-let-no sestrično Stevimiro Bogdanovič. Prič pri tej nesreči ni bilo, kajti blizu levjih kletk ni bilo drugih obiskovalcev. Domneva pa se, da se je Stevmira malo oddaljila, da bi pogledala tigre v sosedni kletki in tedaj je verjetno mali Slaven zlezel pod železni drog, ki je oddaljen 1 in pol metra od kletk, ter se približal ograji. To so zveri izkoristile, ga zgrabile in povlekle v kletko ter ga raztrgale. Ko je Stevmira hotela pomagati svojemu bratrancu, so levi zgrabili še njo. Na njene krike na pomoč sta prihitela dva študenta, ki sta uspela iztrgati deklico iz levjih krempljev. Deklici, ki so jo s težkimi poškodbami pripeljali v bolnišnico, so rešili življenje. V GANI 20 OSEB PODLEGLO KOLERI Uradno so javili, da je v VVinnebi, kakih 60 km od glavnega mesta Gane, 20 o-seb podleglo koleri, število žrtev te bolezni se je tako povečalo na 36. V VVinnebo so poslali več skupin zdravnikov. Čeprav so Še nekaj let nazaj nasprotniki podružbljenje industrije v Avstriji prerokovali, da se ne bo uspela obdržati ob močni zasebni konkurenci doma ter v tujini, pa je tudi letošnje polletno poslovanje dokaz, da tudi družbeni sektor s sposobnim strokovnim vodstvom lahko doseže enak u-speh, kot zasebni. Skupna vrednost proizvodnje se je povečala na 19 72, izvoz pa 7 72 milijarde šilingov. Tako so letos podržavljene avstrijske jeklarne, med katerima sta največji VOEST in MONTAN UNION v prvi polovici leta proizvedle 2 milijona ton surovega jekla, svoj izvoz pa povečale od 6J milijarde lani na 7,2 milijarde šilingov v prvi polovici leta. Avstrijske združene jeklarne izvažajo svoje izdelke v 80 dežel sveta in so med prvimi v izdelavi jeklene pločevine, ki so jo že v 6 mesecih letos izdelale 1,4 milijona ton. Podjetje VOEST je poleg tega tudi močan partner jugoslovanskega gospodarstva, saj sodeluje z več jeklarnami ter z Ebrgoinvestom, hkrati pa je tudi največji uporabnik pristanišča v Bakru, kjer naložijo z ladij na jugoslovanske železnice poldrugi milijon ton železove rude na leto. Tudi avstrijske tovarne dušika so letos močno povečale proizvodnjo in prodajajo poleg svojih številnih izdelkov v tujino tudi licenčne proizvodne postopke. Tako so letos prodali v Romunijo štiri obrate za proizvodnjo aluminijevega fluorita. Skupaj z avstrijsko upravo mineralnih olj, ki pokriva že več kot eno tretjino avstrijskih potreb po nafti in derivatih, so letos v prvi polovici leta zabeležili 6,6 milijarde REKA NA PRVEM MESTU V AVSTRIJSKEM TRANZITNEM PROMETU Po dokončnih statističnih -podatkih o avstrijskem -trgovinskem prometu skozi- polmraka iprotainiišča v letu 1969, je celotni ajvatniijski, tranzitni; transportni volumen skozi pinimoraka pristanišča teni -dosegel 4,31 imiillijpna- -ton oziroma za 8,3 % več kot v predhodnem llet-u. Od tega prometa je Sito skozi irešiko- iprilstanijšče 1,49 milijona iton, -talko da je Reka med vsemi- pomorskimi pri|stianiSči glede -avstrijskega tranzitnega prometa daleč mia jprrvem mestu. Hamburg jie ,z 814.966 tonami na drugem in Trst -z 804.172 tonami na tretjem mestu. Delež avstrijskega zunanjetrgovinskega prometa skozi pomorska pristanišča s-e je -pri celotnem prometu lani rahlo povečal. BOGATA VINSKA LETINA V AVSTRIJI Rejkofrdma vptosjkia Hetitma- j|e billa letos v Ams|tiriji, !kj|er računajo s priidel-kom okoli 3,5 milljlolnia hektolitrov vinskega- -mošta. Že lani j|e hilla- avstrijska vinsika -letina olbi-I-uai, saj| sto -ga pridelali. 2,265.000 hektolitrov proti 2,48 miiHlijpna hektolitrov v letu 1968 ozortoma- proti 2,54 milijona, hektolitrov v -letu 1967, medtem -ko- je (poprečje v razdobju 1960 dto 1966 -znašalo komaj 1,7 milijona hektolitrov. Letošnji rekordni pridelek vinskega mošta j|e presenetili same -pridelovalce, ki, jih slkrbii, kajko bodo mogli -pravilno vklletiti in -pilasiirajti tolikšne 'količine vina-. DJERDAP ODPIRA ŠIRŠA VRATA V -splavniei na jugoslovanski strani, hidroenergetskega sistema Djerdap, kamor so sedaj spustili vodo, opravljajo zadnje poskuse, preden jo bodo izročili- rednemu prometu. Nova splavni-ca bo omogočila lažjo m hitrejšo plovbo skozi Djerdap. Prepustnost se bo početverila na 60 milijonov ton blaga na leto, ladje pa- bodo plule lahko tudi -ponoči. PRIZNANJE AVSTRIJSKO-JUGOSLO- VANSKEMU SODELOVANJU Avstrijske -in jugoslovanske -tovarne skupaj bodo prihodnje lato proizvedle za 500 milijonov -dinarjev preprog, in se s tem uvrstile n-a; -prvo mesto v Evropi- To je izjavil lastnik avstrijskih tovarn preprog v šilingov prometa ali tričetrt milijarde več kot lani. V Avstriji je namreč registrirano 27200.000 motornih vozil med temi, milijon dvestotisoč osebnih avtomobilov. Omeniti moramo tudi to, da ima domača proizvodnja nafte močno konkurenco v tujih družbah Shell, Esso in Agip, vendar pa Avstrijci kupujejo čedalje več bencina pri domačih črpalkah Martha in Elan, in bodo že prihodnje leto prodajale bencin brez dodatka zdravju škodljivega svinca. Tudi elektroindustrija je prejela letos več naročil kot lani, in prav tako beležijo boljše uspehe v prvi polovici leta v podržavljeni industriji barvastih kovin kakor tudi v premogovnikih, ki komaj krijejo naraščajoče potrebe. Podržavljena industrija strojev in ladjedelništvo pa sta prejeli letos za 6 milijard šilingov naročil, oziroma polovico več kot lani v enakem razdobju. Nasploh torej lahko rečemo, da avstrijska podržavljena podjetja, ki so nedavno prešla pod neposredno upravo posebnega urada zveznega kanclerja Kreiskega, dobro poslujejo, čeprav imajo zadnje čase nekaj problemov v zvezi s financiranjem razširjene proizvodnje ter delnega prestruktuira-nja posameznih obratov. Tudi sodelovanje z zasebnim sektorjem poteka precej v redu in taka opozicija v svojih nastopih v parlamentu nima vzroka za kakršnokoli kritiko podržavljenih podjetij, ker pač le-ta uspešno gospodarijo in vsa prerokovanja o njihovem kratkotrajnem obstanku so se izkazala kot neutemeljena. Kremsu in Ebergassingu Eyhl, -dir. Franc Wilh-ehn, -potem -ko je na -tiskovni- -konferenci avstrijskemu tisku pojasnil osnove avataijško-jiugosloivainiskega sodelovanja v -proizvodnji preprog in še nekaterih drugih vrst blaga s tega področja. Predsednik -avstrijske Zvezne gospodarske zbornice, inž. Rudolf Sallllingar je po -tiskovni, -konferenci v krajšem -govoru predstavnikom jugoslovanskih podjetij izrazil priztnanjie uspešnemu sodelovanju. Priznanje jle izrekel uspešnemu sodelovanju tudi -ekonomski svetnik jugoslovanskega vele-po-sllaniSitva na Dunaju, Edo Rasberger, ki je hkrati -poudaril, dla imajo- -nekatera jugoslovanska podjetja, ki hočejo sodelovati z avstrijskimi na avstrijskem ozemlju, pri tem precejšnje 1 težave, ki jih .avstrijske tvrdke v Jugosllaviij|ii niimaljp. Ing. Sallinger j|e dejjal, -dla (bodlo- storili vse, dla bodo vse prepreke v teji -smeri odstranili, -tako, da hi- -se gospodarsko sodelovanje med drža-ua)mdi -kar majbblljje razvijalo-. DRAGULJI NA DRAŽBI Skoraj ne -mine teden, da ne bi časopisi omenili sedanje ali nekdanj-e cesarice Irana. Tokrat je v središču pozornosti Soraya, bivša soproga iranskega šaha. Vzrok ,pa so dragoceni uhani, ki jih je nedolgo tega -prodala na dražbi v lokalu »Christie« v Londonu. Zanje je dobila okoli 13 milijonov šil. Menijo, da so bili dragoceni uhani darilo njenega -bivšega moža Reze Pahlevija, najožji znanci -pa trdijo, da jih je dobila od znanega nemškega milijonarja Giinter-ja Sachsa. NAD 500.000 POLJAKOV NE KADI VEČ Varšavski lasti pišejo,, da se jte -pol -milijona Poljakov letos odpovedalo kajenju. Glavni tajnik poljske partije Gom-ulka, ne ka-di že dve leti. To so dognali na -podlagi -podatkov o zmanjšanju prodaje cigaret. Tobačna industrija je morala zmanjšati proizvodnjo. Na Poljskem teče kampanja -prati tobaku že precej časa. Tobačna industrija- ne sm-e več reklamirati svojih izdelkov. Ministrstvo za zdravstvo j-e prepovedalo -kaditi zdravnikom v -na-vzočnosd bolnikov. Prepovedano j-e tudi kaditi v železniških čakalnicah in jedilnih vagonih. allen unseren Kunden fur ihr Vertrauen in diesem Jahr. Danke furs VViederkommen. Danke furs VVeitersagen. Wir vvollen auch im neuen Jahr alles tun, daB Ihnen jeder Einkauf bei uns Freude macht. JectiC/JoKendv D AS HAUS D ER G UT E N Q U A LJTAT AKTUALNOSTI PO svetu po svetu po svetu po svetu po svetu VLos tednik Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 KlagcnfurL — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radije, p. žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Moharja v Celovcu, Viktringer Ring 26.