CELOVEC PETEK 18. MAJ 1990
Letnik XLV. Štev.35(2550)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šil. din.10
P.b.b.
Dr. Janez Dutar minister za „Siovence po svetu"
V novo slovensko vlado je prvič vktjučen minister za „Siovence po svetu". Z nalogo povezovanja s Slovenci zunaj meje republike Slovenije, torej tudi s slovenskimi narodnostnimi skupnostmi v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, je zadolžen diplomirani slavist dr. Janez Dular (47), ki ne pripada nobeni stranki.
Dr. Janez Dular je koroškim Slovencem znan kot pre-
davatelj na Koroških kulturnih dnevih ter po znanstvenem delu, ki gaje opravil med Slovenci na Koroškem.
V intervjuju za Slovenski vestnik (ki ga bomo objavili prihodnjič) je novi minister že za naslednji teden napovedal povabilo slovenskih osrednjih organizacij na Koroškem na uradni razgovor, da si ustvari celovito sliko o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji.
8. srečanje v Cetovcu
Glasbena šola na Koroškem je bila prireditelj 8. srečanja mladih slovenskih glasbenikov treh dežel Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške. Koncert je bil v sredo v velikem javnem studiu avstrijskega radia, mladi glasbeniki pa so izvajali skladbe slovenskih avtorjev. Predsednik glasbene šole Jožko Hudi je med gosti pozdravil predstavnika društva slovenskih skladateljev Pavla Šivica, koncerta sta se udeležila tudi tajnika SPZ in KKZ, Janko Malle in Nužej Tolmajer.
7. člen še zdaleč ni izpolnjen!
Petintrideset let po podpisu Avstrijske državne pogodbe so trenutni politični pogoji ter realizacija zakonskih osnov manjšinske zaščite za avstrijske narodne skupnosti vse drugo kot ugodne. To je bilo nakazano na tiskovnih konferencah v ponedeljek in torek na Dunaju, ter glavna izpoved tiskovne izjave ZSO ob obletnici podpisa.
Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je na skupni tiskovni konferenci s Hrvaškim akademskim klubom opozoril pred ponovno kapitulacijo dunajske politike pred Haiderjem. Sku-
paj z ravnateljem Francem Kukovico (Strokovno združenje pedagoških delavcev) ter Franjem Schruiffom (HAK) je navedel pomisleke proti načrtovani novelizaciji manjšinskega šolskega zakona oz. ureditvi novega tozadevnega ustavnega zakona. Sturm je hkrati jasno izpostavil, da so ločevalni modeli v manjšinski politiki podlaga resnih konfliktov, kot to vse bolj potrjujejo razna krizna žarišča po svetu.
V ospredju tiskovne konference organizacij-članic manjšinskega informativnega centra na Dunaju je bila predstavitev
„kataloga ukrepov za varstvo obstoja avstrijskih narodnih skupnosti". Potrebni naj bi bili sledeče ukrepi:	sprememba
zakona o narodnih skupinah, razvoj dvojezičnih otroških vrtcev, vseavstrijski manjšinski šolski zakon, razvoj srednjih šol za manjšine (zlasti interkul-turna gimnazija v Oberwartu ter gimnazija narodnih skupin na Dunaju), medijska oskrba, gospodarska in finančna podpora ter zastopstvo manjšin v legislativnih organih na deželni in zvezni ravni.
Kakor je katalog morda dobro zamišljen in ob pravem
času predstavljen, nikakor ne gre prezreti dejstva, da vsebuje vrsto šibkih, v nekaterih ozirih celo spornih točk. Tako kajpada glede vseavstrijskega manjšinskega šolskega zakona v zboru manjšin dejansko ni enotnih pogledov. Tudi potrebe so popolnoma različne, čemur se Karel Smolle odziva z zamislijo, da bi novi zakon moral predvideti najmanj tri različne izvedbene ureditve za posamezne dežele. Deloma se tudi strinja s pomisleki, ki jih ima nasproti novim zakonskim osnutkom ZSO, vendar zanj nimajo iste teže.
Ministrski
svet
umaknil
osnutka
Ministrski svet na Dunaju je pretekii torek umakni) oba zakonska osnutka o manjšinskem šolstvu na Koroškem oz. v Avstriji, kar je predvsem na Koroškem povzroči)o hude napade na Dunaj in štajersko OVP, ki je ta umik pred)aga)a. Koroški dežeini giavar Haiderje ponovno zagrozi), da ne bo dvojezične trgovske akademije, če ne bo sprejet vseavstrijski manjšinskošotski zakon.
PREBERITE
Beograd
grozi
Skoraj hkrati z izvoti-tvijo nove stovenske vtade je novo predsedstvo SFR-Jugosiavije pod vodstvom novega predsednika iz Srbije dr. Borisava Joviča izja-vi)o, da je zaradi nasta-)ih razmer v Jugos)aviji treba nujno zaščititi njeno ozeme)jsko in pobtično cetovitost.
Napovedani so „nujni ukrepi" do konca meseca maja. Grožnje očitno merijo na najnovejši razvoj v Sioveniji in tudi na Hrvaškem in pomenijo zastraševanje prebivatstva in v)ad teh repuhhk.
Po zaprisegi na Koroško
V sredo popoldne sta v slovenski skupščini zaprisegla kot člana nove slovenske vlade, zvečer pa sta v Domu prosvete v Tinjah že diskutirala o vlogi Slovenije in Koroške v skupnem evropskem prostoru. Govor je o podpredsedniku slovenske vlade dr. Jožetu Mencingerju (levo) in ministru za Slovence po svetu dr. Janezu Dularju (na sliki desno, vmes dr. Pavle Apov-nik). Rezime skoraj štiriurne razprave: odpiranje ne sme potekati samo enosmerno, namreč od juga proti severu oz. zahodu, tem več tudi v nasprotni smeri.	sM<a. w. Fntz
Vojaška odlikovanja koroškim brambovcem?
Koroški brambovci naj bi prejeli vojaška odlikovanja. To zahtevo bodo v dunajskem parlamentu predložili koroški poslanci OVP Gasser, Fuchs in Wappis. Na tiskovni konferenci v Celovcu je poslanka Wappisova dejala, da so o tem predlogu obveščeni tudi socialisti. Vojaška zvezna priznanja naj bi ob letošnji 70-letnici plebiscita prejelo 167 še živečih koroških brambovcev.
ORF naj bi razširil oddaje v slovenščini!
Preteklo sredi) so predsta- oddaj v svojem jeziku.
vili ZSO in NSKS seznanili generalnega intendanta ORF Podgorskega s predlogi koroških Slovencev glede razširitve radijskega programa v slovenščini. Svoj predlog so med drugim utemeljili s tem, da v moderni komunikacijski družbi 50 minutna oddaja v slovenščini dnevno ne zadostuje. Druge manjšine v Evropi imajo znatno daljši čas radijskih in televizijskih
Generalni intendant je svojo pripravljenost, da v tej zadevi ORF „spet stori nadaljnji korak", seveda pa bo to odvisno od finančnih možnosti ORF. Če bo Pod-gorsky ponovno izvoljen za generalnega intendanta ORF, se bo zavzel za razširitev radijskih oddaj v slovenščini. O konkretnem konceptu pa se bodo še dogovarjali.
2 18. maj 1990
Petede o sosedih in
Siovencih po svetu:
„Na področju zunanjih zadev bo vlada okrepila predvsem stike z neposrednimi sosedi, z njimi je že prejšnja vlada navezala precej uspešnih in zdravih odnosov, tukaj bomo šli lahko izrazito na kontinuiteto, nadaljevali oz. v novih pogojih razvijali to naprej. Če pa se bo nadaljevala nesorazmerna zastopanost Slovencev v zunanjepolitičnem aparatu Jugoslavije, znano vam je, da smo na tem področju zelo slabo zastopani, potem bo Slovenija skušala razviti lastna vladna predstavništva v glavnih za Slovenijo zanimivih političnih središčih. Povečati pa je treba tudi število tujih diplomatskih predstavništev v Ljubljani.
Temeljna linija slovenske zunanje politike naj bo nevtralnost. Vse večje vključevanje v Evropo bo Slovenija dosegala z okrepljenjem delom v delovni skupnosti Alpe-Jadran. Posebno poglavje oz. posebna skrb bo zadevala Slovence po svetu in narodne skupnosti Italijanov in Madžarov v Sloveniji. Vlada si zadaja za nalogo tesnejše sodelovanje s Slovenci zunaj Slovenije. Ne gre samo za razvijanje skupnega kulturnega prostora s Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, pač pa za podporo slovenstvu v številnih skupnostih po svetu.
Mislim, da bomo morali nekako na novo definirati slovenstvo. Med prve naloge spada razvijanje višjih oblik kulturnega, gospodarskega, znanstvenega in drugega sodelovanja. Treba je poživiti stike med Slovenijo in Slovenci zunaj nje, povečati možnosti za njihovo vračanje, ponuditi nove izobraževalne oblike )n možnosti spoznavanja Slovenije za drugo in tretjo generacijo zdomcev in izseljencev. Vlado bo pri politiki na tem področju vodilo narodno načelo. Posebej se čuti soodgovorno za uveljavljanje in varstvo pravic Slovencev v Avstriji, Italiji in na Madžarskem.
Vlada bo vključevala v svoje organe predstavnike obeh narodnih skupnosti, da bo lahko čimbolj neposredno seznanjena z njihovo problematiko in da bo na partnerski način pripravljala ter izvajata potrebno politiko.
Iz nastopnega govora, dne 16.5.1990
Zaradi praznika bo prihodnja številka Sioven-skega vestnika Izšla v sredo, 23. maja!
Uredništvo
Nova 27-č/anska s/o venska v/a da s predsedn/kom Lo/ze/om Pe/er/efom pred s/ovensko s/cupšč/no v Ljub/jan/.
Slovenija: širokapodpora 27 članski vladi Peterleta
IZ LJUBLJANE POROČA IVAN LUKAN
Slovenija ima svojo novo vlado oz. svoj izvršni svet. Vlada je široka, saj obsega poleg zastopnikov Demosa tudi tri člane iz vrst ZKS-stranke demokratične prenove, enega člana liberalne stranke ter pet strankarsko neodvisnih ministrov. Podpora novi vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta je bila pri tajnem glasovanju presenetljivo široka, kljub temu, da novi predsednik parlamentu še ni predložil podrobnega programa. Vlada šteje skupno 27 ministrov, eden od njih, dr. Janez Dular, pa bo vodil novo ministrstvo za Slovence po svetu, ki bo pristojno tudi za slovensko narodno skupnost na Koroškem.
Novi predsednik vlade, krščanski demokrat Lojze Peterle, je pri tajnem glasovanju dobil podporo 184 od skupno 220 navzočih poslancev, podpredsednik dr. Jože
Mencinger, pristojen za gospodarstvo, 190 glasov, podpredsednika Matija Malešič (družbene dejavnosti) ter dr. Leo Šešerko (varstvo okolja in regionalni razvoj) pa po 178 glasov. Listo vseh ministrov je podprlo 153 poslank in poslancev novega večstrankarskega parlamenta Slovenije.
Pred izvolitvijo oz. potrditvijo nove slovenske vlade, ki po Peterletovih besedah ni nastala na osnovi pogajanj Demosa z drugimi opozicijskimi strankami, temveč z osebnimi stiki, se je v skupščini razvila živahna debata o načinu predstavitve vlade (večina poslancev precejšnjega dela članov nove vlade in njihovih življenjepisov sploh ni poznala) ter o programu, ki je bolj splošnega značaja, izvzemši nekaj konkretnih izjav glede statusa Slovenije ter vojske.
Že po tej razpravi je
Dr. D/m/fn/ Rupe/ bo vod// m/n/strsftzo za zunanje zadeve /n bo s fem /ud/ pr/sto-jen /n soodgovoren za zastopanje /n /ereso v korošk/b S/o-vencev naspro// Avs/nje /n v mednarodni javnost/.
SmoMe odtdoni!
Glede svojih prihodnjih načrtov je drž. poslanec Karel Smolle na tiskovni konferenci na Dunaju potrdil domnevo, da se smatra za potencialnega kandidata manjšine za koroški deželni zbor, če bi kmalu prišlo do njegove uresničitve. Glede špekulacij, da bi postal v Ljubljani novi slovenski minister za za-
deve Slovencev v tujini - v Demosu je najprej prevladovalo mnenje, da naj bi to postal pripadnik slovenske manjšine v Avstriji ali Italiji - je Karel Smolle priznal, da so se predstavniki novih slovenskih vladnih strank obrnili nanj s tozadevnim konkretnim predlogom, vendar je to odklonil, ker se ne strinja s tako koncepcijo.
postalo očitno, da se bo debata o vladnem programu Peterletove vlade začela z vso intenzivnostjo najkasneje na eni izmed prihodnjih sej, saj je novi predsednik obljubil, da bo svoj program konkretiziral po prevzemu resorjev od prejšnje vlade in po zaključeni inventuri.
V zvezi z osebami v novi slovenski vladi sta bila v razpravi najbolj sporna minister
za obrambo Janez Janša ter notranji minister Igor Bavčar. Poslanec iz vrst JLA je celo dejal, da je zasedba obrambnega ministrstva z Janšo lahko celo „nevarna", ter da je cilj nove vlade, namreč zmanjšati višino finančnih sredstev za vojsko, „nerealističen."
Najpomembnejše točke predstavljenega programa nove slovenske vlade so sanacija gospodarstva, zahteva republike Slovenije po njeni polni suverenosti (v okviru „jasne konfederalne pogodbe", če pa to ni možno, osamosvojitev), nova ustava ter samostojna slovenska zunanja politika.
Prec/sec/n/k Lojze Peter/e je sestav// g/roko v/ac/o, t/kafer/ soc/e/ujejo tud/ č/an/ dveh opoz/c/jsk/d strank ter ne-odv/sn/ m/n/str/.
Slovenska
vlada
Lojze Peterle, rojen 5. 7. 1948 v Čužnji vasi, občina Trebnje, profesor geografije; predsednik Izvršnega sveta skupščine republike Slovenije (Slovenski krščanski demokrati).
dr. Jože Mencinger, rojen 5. 3. 1941, diplomirani pravnik, podpredsednik za gospodarstvo (Socialdemokratska zveza Slovenije) '
Matija Malešič, rojen, 11.
2.	1933, diplomirani pravnik, podpredsednik za družbene dejavnosti (neodvisen)
dr. Leo Šešerko, rojen 13. 10. 1948, doktor filozofije, podpredsednik za varstvo okolja in regionalni razvoj (Zeleni Slovenije) dr. Marko Kranjec, rojen 12. 4. 1940, diplomirani ekonomist, republiški sekretariat za finance (neodvisen)
Janez Janša, rojen 17. 9. 1958, diplomirani obramboslovec, RS za ljudsko obrambo (Slovenska demokratična zveza)
Igor Bavčar, rojen 28. 11.
1955,	diplomirani politolog, RS za notranje zadeve (Slovenska demokratična zveza)
dr. Rajko Pirnat, rojen 24
3.	1951, diplomirani pravnik, RS za pravosodje in upravo (Slovenska demokratična zveza)
Jožica Puhar, rojena 19. 3.
1942,	diplomirana sociologinja republiški komite za Jelo (ZKS - stranka demokratične prenove)
Igor Umek, rojen 19. 1.
1956,	diplomirani ekonomist, RK za družbeno planiranje (neodvisen)
Stane Stanič, rojen 1926, novinar, RK za informiranje (ZSMS - liberalna stranka) Lojze Janko, rojen 23. 12.
1943,	diplomirani pravnik, RK za zakonodajo (neodvisen)
dr. Dimitrij Rupel, rojen 7. 4. 1946, diplomirani sociolog. RK za mednarodno sodelovanje (Slovenska demokratična zveza)
Miha Jazbinšek, rojen. 4. 11.1941, dipl. ing. arh., RK za varstvo okolja in urejanje prostora (Zeleni Slovenije) dr. Miha Tomšič, rojen 10. 8. 1941, dipl. ing. strojništva, RK za energetiko (ZKS -stranka demokratične prenove)
Izidor Rejc, rojen 5. 11. 1936, diplomirani ekonomist, RK za industrijo in gradbeništvo (Slovenski krščanski demokrati)
Maks Bastl, rojen 14. 1.
1941,	diplomirani ekonomist, RK za trg in splošne gospodarske zadeve (Slovenska kmečka zveza)
Ingo Paš, rojen 14. 1. 1941, diplomirani pravnik, RK za turizem in gostinstvo (Slovenska obrtniška stranka)
Viktor Brezar, rojen 11.12.
1943,	diplomirani socialni delavec, RK za drobno gospodarstvo (Slovenska obrtniška stranka)
Prof. dr. Jože Osterc, rojen 16. 3. 1942, diplomirani veterinar, RK za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Slovenska kmečka zveza)
Marjan Krajnc, rojen 8.	2.	1927, diplomirani
gradbeni inženir, RK za promet in zvezne (Slovenski krščanski demokrati)
Franc Codeša, rojen 4. 12. 1934, diplomirani pravnik, RK za borce in vojaške invalide (ZKS - stranka demokratične prenove) dr. Katja Boh, rojena 1929, diplomirana psihologinja. RK za zdravstveno in socialno varstvo (Socialdemokratska zveza Slovenije) dr. Peter Vencelj, rojen 28, 5. 1939, dipl. ing. fizike. RK za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo (Slovenski krščanski demokrati) dr. Andrej Capuder, rojen
1942,	diplomirani romanist, RK za kulturo (Slovenski krščanski demokrati)
dr. Peter Tancing, rojen
1944,	diplomirani ing. elektrotehnike. RK za raziskovalno dejavnost in tehnologijo (Zeleni Slovenije)
dr. Janez Dular, rojen 23.9.
1943,	diplomirani slavist, Slovenci po svetu (neodvisen)
57oVCnvAo /77YMtWHO JrM-Avo Dan/ca v ^entpr/moŽM &o pr/Ao<7n/7 če/rfcA prazno-va/o 70. ob/cfa/co <7e/ovaa/'a Aa/Zamega Joma „Daa/ca" v ^gaipr;7aoža. Ob lej prZ-/ozao^Z/ yato g/ava/ar aAz/vZ-^Zoat, A/ y<? 0/0' pred /eZ/ goa//aa v;7a za poyZav/Zev doara, po.sZar/// vprašanja, AaAo danas, po eaeat deyeZ-/eZ/a de/o van/a, ocea/a/e/o pomea doara, A: dravZva /a a/egov/at yAap/aaat Jajc sZreAo /a Aa/Zarao zaveZ/e. /Va vprašaa/a aa.fega ared-a/Aa Aadre/a KoAoZa yo odgovarja/; Vaaez IVaZZe-Aac, /Vaaz/ Kežar, Fraac/ Po/cer /a AaaAo WaAoaa/g, laja/ca dravZva Dan/e/a Kežar pa /e zOra/a aeAa/ ^ZaZ/yZ/ča/A podalAov, A/ zgovorao pr/-ča/o o dgjavao.sf/ v doaza.
10 tet kttlhtmega doma „Danica"
Janez Wutte-Luc je bil motor in zlasti organizator, ki je poskrbel za gradbeno dovoljenje in opravil vse formalnosti z oblastmi in vskla-jeval, daje bila gradnja doma dokončana po predvidenem načrtu. Na naše vprašanje je odgovoril takole: „Po desetletnem delovanju doma sem srečen, da se je zamisel o gradnji potrdila kot upravičena in da je vložen trud, finančni in aktivistični, rodil stotere sadove.
Spominjam se, kako so se nekaterikulturnikibali,dana-črta ne bomo uspeli speljati. Tedaj smo ustanovili poseben odbor kulturnega doma, ki deluje vsa leta od otvoritve dalje. Rešuje vse sprotne probleme in skrbi za vzdrževanje doma, za nove investicije v domu in za njegovo okolico kot npr. parkirišča. Tako bomo delali tudi naprej in pod streho doma vzgajali mlado generacijo, da bo gojila kulturno dejavnost in s tem bo smotrnost kulturnega doma zagotovoljena tudi poznejšim rodovom. Skrbeli smo in bomo za to, da je dom odprt vsem našim kulturnim društvom ne glede na njihovo idejno pripadnost. Tako kot med gradnjo, se tudi v prihodnje ne bomo pustili zastraševati od protislovenskih elementov, ki so zaman skušali ovirati ali celo ustaviti uresničitev našega velikega projekta.
Ob tej priložnosti hi se rad
zahvalil vse podpornikom in dobrotnikom, ki so prispevali k temu, da smo dom lahko zgotovili. Upam, da bo naš skupni dom tudi v bodoče služil svojemu poslanstvu kot kulturno središče v občini, ki sicer uradno ni dvojezična".
Hanzi Kežar, dolgoletni zborovodja, je povedal, kaj kulturni dom pomeni za razvoj pevske kulture." Imeti lastno streho, to je velikega pomena. Prej smo delovali v slabih pogojih, včasih v zasebnih prostorih ali v gostilni. Zdaj imamo idealne pogoje. Naš dom je pravi kulturni center. Tu imamo dovolj prostora za vaje, za hrambo instrumentov. To ustvarja ugodno atmosfero in to jezelo pomembno. Številčno smo se razširili, o kvaliteti pa naj sodijo drugi. V naših zborih sodeluje mnogo mladine. Naš mešani zbor šteje 50 članov, mladinski okrog trideset. Tako so praktikabli za koncerte že premajhni".
Franci Polcer ima na skrbi upravljanje doma. Da ta naloga ni lahka, je utemeljil takole: „S postavitvijo doma smo prevzeli tudi dolžnosti, to nam je bilo že prej jasno. Priprave za prireditve in pospravljanje je delo, ki terja mnogo časa, ne le mojega, ampak tudi tistih, ki pri tem pomagajo. Brez idealizma ne gre, saj za to delo pri nas ni nihče plačan. Nekateri se čudijo, da je dom po desetih letih še tako lepo ohranjen,
mislim, da je to lepo priznanje članom našega društvsa. Vzdrževanje doma pa kljub temu zahteva mnogo sredstev, zlasti draga sta kurjava in el. tok. Zato moramo iskati vire. Pri tem nam je že pomagala občina, ki je zaprosila za podporo iz deželnih finančnih virov. Te pomoči pa lani nismo prejeli in zdaj ne vemo, kako bo v prihodnje. Skrbi me streha, ki jo bo treba popraviti. Tudi oder bi morali prenoviti in ga prilagoditi sodobnim potrebam časa. Sedaj se je celo izkazalo, da imamo tudi v kleti premalo prostorov, da bi imela vsaka skupina svoj prostor za instrumente. Kljub temu sem seveda vesel, da dom „živi" in privablja mnogo ljudi.
Predsednik SPD „Danica" Stanko Wakounig pa je ob 10-letnici doma menil: „Mislim, da smo se zdaj doma tako navadili in ga tako osvojili, da si delovanja brez njega sploh ne bi mogli predstavljati. To je naše središče in skoraj smo že ozabili, kako je bilo prej. ele ob obujanju spominov vidimo, kako revni smo bili prej in kakesmo sedaj, kar se prostorov in možnosti za delo tiče, na boljšem. A tudi najboljši prostori nič ne koristijo, če ni ljudi, ki se želijo ukvarjati s kulturo. A hvala bogu moram reči, da je pri nas stalen krog ljudi, ki delujejo z vso vnemo. V zadnjih desetih letih seje precej dogajalo zlasti na glasbenem po-
dročju, pa tudi na odrskem, sicer ne toliko, vendar kar je bilo, je bilo kvalitetno, kar pod drugačnimi pogoji ne bi bilo mogoče. So pa seveda še področja, ki niso pokrita. A to ni odvisno od prostorov, temveč enostavno zaradi pomanjkanja ljudi, od celotne strukture našega kraja, ker je pač precej mladine med tednom odsotne. Vendar na pevskem področju pokrivamo vse zvrsti od mladinskega preko mešanega pevsekga zbora, nadalje imamo vokalni ansambel, ansambel „Zmeda", prej trio Korotan, sedaj se močneje razvija glasbena šola. Manj smo dejavni na področju izobraževanja, a pri tem se ljudje bolj poslužujejo bližnje izobraževalne ustanove v Tinjah. Naš dom pa deluje tudi širše, zunaj društvenih okvirov, ker sta naš oder in dvorana primerna tudi za večje predstave. Pri tem se ga poslužujeta KKZ in SPZ ter druge ustanove ali društva. Sicer pa tudi mi skušamo uresničevati večje projekte, kot je bila Schubertova maša, Stanko Polzer pa ima v načrtu večjo glasbeno stvaritev. Ob jubileju kulturnega doma „Danica" bomo predstavili našo dejavnost, v prihodnje pa želimo v naše delo vključiti še več mladine. Ob koncu pa naj izrečem še našo zahvalo vsem, ki so bili pripravljeni pomagati pri pripravah kulturnega doma za prireditve,
SPD Danica, Šentprimož SPZ, Celovec
Z //abezai/o .smo .se/a//, v radost/ žaa/enio, v zave;/'a „DA7VZCE" novo seme Aa/Z.
10 LET
kulturnega doma
DANICA
Četrtek, 24. 5. 1990, ob 14.00 v Šentprimožu
Nastopajo:	Godba na
pihala, Šmihel, mlajši mladinski zbor, učenci glasbene šole, mešani pevski zbor, ansambel Zmeda, moški zbor SPD „Vinko Poljanec", Škocijan
pa tudi tistim, ki so nas po dograditvi doma še podpirali, ker so vedeli, da je potrebna nadaljnja finančna pomoč -tudi potem, ko je naše društvo dobilo streho, naš kulturni dom".
Daniela Kežar je ob otvoritvi od najstarejšega člana društva, sedaj že pokojnega Andreja Mičeja, simbolično prevzela ključ novega kulturnega doma. Besede: „Čuvaj ga in hrani, naj bo življenje v tem domu, da bi se v njem zbirala mladina", so Danieli ostale v trajnem spominu.
„Kot tajnica društva imam nalogo, da se v domu vedno nekaj dogaja. V zadnjih desetih letih je bilo tega res veliko. Vsaka prireditev je od nas vseh terjala precej priprav. A poglejmo, kako to izgleda v številkah: V teh desetih letih je bilo v domu „Danica" 110 domačih prireditev in preko 80 gostovanj. Prireditve je obiskalo 40.000 ljudi, pri tem pa nastopajoči niso zajeti. Dejavnost društva pa je potekala tudi izven doma. Društvene skupine so v zadnjih letih gostovale v Jugoslaviji, Zvezni republiki Nemčiji in številnih krajih po Avstriji.. Zbori in druge skupine SPD Danica pa so nastopale tudi na osrednjih prireditvah SPZ in KKZ in gostovale pri sosednjih društvih. Zato smo prepričani, da nas bo ob prazniku našega doma obiskalo mnogo gostov od blizu in daleč".
Dan/e/a Kežar
HEUTE
DieSeite
SLOVENSKI
VESTNIK
Tur unsere deutschsprachigen Leser/innen
Lojze Peterle Regierungschef, Dular Minister fur Siowenen in der Weit
Nach der Konstituierung des ersten Mehrparteienpar-laments sowie der Vereidi-gung des Republiksprasi-diums hat Slowenien seit Mittwoch auch eine neue, breite Regierung mit dem Christdemokraten Lojze Peterle an der Spitze.
Der neu-
en Regierung gehoren insge-samt 27 Minister an. 18 Minister stellt das Wahlbundnis
Demos, ftinf Minister sind unabhangig, drei Minister sind Reformkommunisten und ein Minister gehort der liberalen Partei an. Das „Mini-sterium fur Slowenen in der Welt", das auch fur die slowe-nischen Volksgruppen in Osterreich, Italien und Un-garn zustandig sein wird, wird vom Slawisten Dr. Janez Dular, einem Parteiunabhangi-gen, gefuhrt werden.
Zentralverband zu Staatsvertrag: Noch nach 35 Jahren Versaumnisse bei der ErfuHung des Artikel 7!
Der osterreichische Staatsvertrag bildet die Grundlage fur die Eigenstandigkeit und Souverenitat Osterreichs. Voraussetzung hiefur waren alle jene, die gegen den Na-tionalsozialismus Widerstand geleistet haben und somit je-ner Bedingung aus der Mos-kauer Deklaration der Alli-ierten aus dem Jahre 1943 Rechnung getragen haben, die von Osterreich einen ei-genen Anteil beim Kampf gegen den Faschismus als Bedingung fur die Eigenstaat-lichkeit gefordert hatte.
Die Rechte der sloweni-schen Volksgruppe, im Artikel 7 des osterreichischen Staatsvertrages niederge-schrieben, wurden daher von den Karntner Slowenen des zahlreichen Opfern und mit dem Engagement im Kampf gegen den Faschismus er-kampft, heiBt es in der Pres-seaussendung des Zentral-verbandes slowenischer Or-ganisationen zum 35. Jahres-tag der Unterzeichnung des Staatsvertrages.
Der Staatsvertrag bildet daher die Magna Charta fur die Rechte der Karntner Slo-wenen. In der jungsten Ent-scheidung des Verfassungs-gerichtshofes wurde erneut festgelegt, daB der Artikel 7 des osterreichischen Staats-
vertrages eine Schutzfunk-tion fur die Minderheit dar-stellt und von sich aus nicht restriktiv umgesetzt werden darf. Trotz einiger Verbesse-rungen mul3 festgehalten werden, daB die Bilanz nach 35 Jahren osterreichischer Staatsvertrag aus der Sicht der Volksgruppe als negativ zu bezeichnen ist.
Die s!owenische Volksgruppe ist nach wie vor einer Assmiliation ausgesetzt, zahlreiche Bestimmungen aus dem Staatsvertrag sind nicht erfullt. Die Minderhei-tenschulnovelle aus dem Jahre 1988 fuhrte die Segrega-tion. Dernunmehrvorliegen-de Entwurf zu einem neuerli-chen Minderheitenschulge-setz droht erneut das zwei-sprachige Schu!wesen auszu-holen.
Der Zentralverband slowe-nischer Organisationen for-dert daher von Osterreich 35 Jahren nach Unterzeichnung des osterreichischen Staatsvertrages, diesen dem Geist entsprechend endlich zu er-fullen. „Nur eine restlose Umsetzung des Artikel 7 wird in Osterreich europareif ma-chen", heiBt es abschlieBend in der Presseaussendung des Zentralverbandes s)oweni-scher Organisationen zum Staatsvertragsjubilaum.
OiE-Serie „Erste We!t" — „Dritte We!t"
Dem Osterreichischen In-formationsdienst fur Ent-wicklungspolitik-Karnten ist es gemeinsam mit anderen Mitveranstaltern gelungen, eine Veranstaltungsserie zu organisieren, die besonders stark die engen Verknupfun-gen zwischen der „Ersten We!t" und den of als exotisch verschiedenen Landern der sogenannten „3 We)t" auf-zeigt - und zwar im Bereich des Tourismus. Sehr oft sind die Folgen von Tourismus (und zwar sowohl der inne-reuropaische, wie auch der Ferntourismus) nicht nur po-sitiv: statt Begegnung findet der Aufbau bzw. die Verstar-kung von Vorurteilen statt; heimische Traditionen wer-
den hemmungslos vermark-tet und verkitscht; Gewinne verbleiben nicht im bereisten Land, sondern werden in die touristischen „Entsendelan-der" rucktransferiert; Frauen werden ausgebeutetusw. An-dererseits gibt es oder solite man vielleicht „gabe" sagen -auch alternative Formen des Reisens und der Begegnung...
Die anlaufende Veranstaltungsserie will - im An-schluB an die 1989 auf univer-sitarem Boden stattgefunde-ne Entwick!ungspo!itische Woche „Die Touristen kom-men" - die Tourismusproble-matik einem breiteren Bevol-kerungskreis zuganglich ma-chen.
M/7iae/ Guffenbrunnermeds^q/7fT! nastopom vŽre/cu.
Nastop M. Guttenbnmnerja -besede, Ki zadenejo v živo
Mednarodno pisateljsko srečanje na Bledu
Danes so na Bledu sklenili tridnevno mednarodno pisateljsko srečanje. To je bilo že 23. srečanje po vrsti, ki ga prireja Slovenski center PEN. Udeležilo se ga je preko šestdeset pisateljev iz raznih srednjeevropskih dežel, med njimi tudi književniki(ce) iz slovenskega zamejstva, Primorske in Koroške.
Tema letošnjega srečanja je bil „Strah danes". Moderator okrogle mize na to temo je bil generalni sekretar Mednarodnega PEN Alexander Blokh iz Francije. Drugo razpravo je vodil predstavnik čeških pisateljev Jan Treful-ka, tretjo pa slovenski pesnik Dane Zajc.
Med srečanjem na Bledu so predstavili tudi novo pesniško zbirko Tomaža Šalamuna in Borisa A. Novaka. Na literarni karavani pa so sodelovali pisatelji iz Češke in Slovaške, Madžarske, Poljske, Romunije in Vzhodne Nemčije. Srečanje so sklenili z večerom poezije na blejskem gradu, izletom v Bohinj in ogledom Ljubljane.
Slovenski vestnik dvakrat tedensko
Na kratko smo že poročali, da je v okviru letošnjega žrel-skega kulturnega tedna v novem kulturnem domu prejšnji četrtek z branjem iz svojih del sodeloval tudi znani avstrijski pesnik Mihael Gut-tenbrunner, rojak iz Koroške.
Guttenbrunner tokrat ni bral svojo poezijo, ampak je obiskovalce presenetil s kratko prozo, deloma prvič brano pred javnostjo. To so bili kratki teksti, ki so se nanašali na kulturno in politično življenje na Koroškem in v širši Avstriji. Pesnik je bil kajpada kritičen tudi v svoji prozi. Brez ovinkarjenja je pokazal na napake, ki jih
počenjajo politiki in vodje kulturnih ustanov. Le ob opisu Žrelca, njegove okolice in ljudi, katerih se je spominjal iz časov njegovega bivanja v Žrelcu, se je Mihael Guttenbrunner pokazal s svoje romantično-lirične plati. Omeniti je tudi treba, daje pesnik tudi v Žrelcu pokazal svoje simpatije do Slovencev in njihove kulturne, zlasti kot oboževalec Cankarja in Plečnika.
To je bil lep večer, večer klene besede in iskrih besed, ki so značilne za Guttenbrun-nerjev literarni slog. Veseli smo, da bo še letos izšel izbor Guttenbrunnerjeve poezije (v prevodu Andreja Kokota) v slovenščini.
Med novimi knjigami Kulturni vodič po Sloveniji
Knjiga je namenjena turistom, ki nameravajo obiskhti Slovenijo ali pa so tam že bili. Napisana je v treh jezikih, slovenskem, nemškem in angleškem, njen avtor pa je znani zgodovinar dr. Nace Šumi. Kulturni vodič po Sloveniji obsega 320 strani, 250 fotografij in 50 zemljevidov tistih krajev, ki z naravnimi in kulturnimi spomeniki pričajo o avtohtoni naselitvi Slovencev. Knjiga pa tudi nazorno dokumentira, da so Slovenijo, to malo deželo, od nekdaj in vse do današnjih dni prehajali Rimljani, Germani, Madžari in Slovani in da ima veliko dragocenih zakladov, ustvarjenih s človeško roko.
Slovenija pa je zanimiva tudi po svoji naravni raznolikosti, saj ima številna idilična jezera, Jadransko morje, čiste gozdove in visoka gorstva.
Knjiga bo brez dvoma v veliko oporo vsakomur, ki se zanima za to lepo deželo ali tam celo želi preživeti svoj dopust.
O izidu knjige nas je obvestil jugoslovanski Kulturno-informativni center na Dunaju. Naročiti jo je mogoče pri ZTP v Ljubljani, Litijska 51, za 210 dinarjev. Ta cena velja le v prednaročilu do L junija, potem bo stala 315 din. Prepričani pa smo, da bo knjiga na voljo tudi pri obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.
Pri Mohorjevi izšel prevod pisatelja Moisa Hotschniga
Avstrijski pisatelj Alois Hotschnig je pred letom dni pri založbi Luchterhand Lite-raturverlag izdal prvenec „Aus". V teh dne je to njegovo prozno delo v slovenskem prevodu izšlo v ediciji Mohorjeve založbe. Knjigo je v slovenščino prevedla Lučka Jančič.
Ob izidu je Mohorjeva priredila literarni večer v celovški Landhausbuchhandlung, na katerem se je z branjem iz
knjige avtor predstavil javnosti. Mohorjeva založba je knjigo predstavila tudi na sedežu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani. Avtor Alois Hotschnig in prevajalka Lučka Jančič sta zbranim prebrala nekaj odlomkov iz izvirnika in iz prevoda.
Hotschnigova knjiga „Ko-nec" bo naprodaj pri slovenskih založbah oz. knjigarnah v Sloveniji, v prodaji pa je seveda tudi v Celovcu.
P. Tunini v slovenščini
Založba Drava bo prihodnji ponedeljek, 21. maja 1990 ob 20. uri predstavila knjigo Petra Turrinijia Nekaj korakov nazaj, ki jo je v slovenščino prevedel Ervin Fritz, znani slovenski pesnik iz Ljubljane.
Predstavitev Turrinijeve knjige bo v ORF-teatru koroškega radia v Celovcu, Spon-heimerstraBe 13. Ob tej priložnosti bo Peter Turrini bral iz svojih najnovejših literarnih del. To bo za koroško kulturno javnost lep dogodek, zlasti za slovensko, ki bo prvič imela priložnost Turrinijeve pesmi brati v slovenščini.
Na predštavitev in literarno branje vabita Založba Drava in ORF - koroški radio.
Celjska izdaja ,,Ce!ovškega zvona"
V petek, 11. maja so v Ljubljani v prostorih Društva slovenskih pisateljev na dobro obiskani tiskovni konferenci predstavili prvo število „Celovškega zvona", ki jo je za bralce v Jugoslaviji založila celjska Mohorjeva družba. Glavni in odgovorni urednik celjske izdaje CZ prof. dr. Andrej Capuder, ki je bil nedavno na listi Slovenskih krščanskih demokratov izvoljen v slovenski parlament, je odločitev za hkratno tiskanje revije na Koroškem in v Sloveniji obrazložil z administrativnimi zaprekami in večmesečnim čakanjem na dovoljenje za uvoz v Jugoslavijo za vsako od dosedanjih 25 številk revije posebej.
Celovški glavni urednik CZ dvor. svetnik dr. Regi-nald Vospernik je o škandaloznih določbah glede manjšinskega tiska v jugoslovanskem zakonu iz leta 1974 in glede zadevne prakse v uvodniku zapisal, da je uvozna dovoljenja „anonimna oblast, o kateri tudi do danes ni jasno, ali sedi v ljubljanskih ali v beograjskih centralah, dajala samo preko posrednikov in izključno po telefonu" in to „kljub enotnemu in skupnemu in ne vem še kakšnemu slovenskemu prostoru".
Prav stalna negotovost in zamuda pri dostavi je število naročnikov revije v Sloveniji oklestila s prvotnih 800 na sedanjih 500. Prvi „ce!jski" zvezek je izšel v nakladi 1000 izvodov. Bolj od tehničnega je seveda zanimivo vsebinsko sodelovanje obeh založnic, o čemer urednik Capuder pravi, da je to „kretnja, ki nakazuje nadaljnje sodelovanje in morda celo združitev vseh treh, slovenskih Mohorjevk".
Ob rednem izhajanju CZ je nekoliko presenetila Capudrova ocena, da je bilo za revijo prvih sedem let „tež-kih, suhih in nenaklonjenih". V novih časih na Slovenskem res vseslovensko sestavljeno uredništvo pričakuje povečanje števila naročnikov, obsežnejše zvezke, tematske številke in zlasti večje število sodelavcev, kar bi omogočilo strožji kvalitativni izbor objav. CZ, ki nosi podnaslov „vseslovenska revija za leposlovje, kritiko, kulturna, družbena in verska vprašanja", noče objavljati neke posebne „katoliške literature", beletristika pa je v zadnjih letih sploh šibka točka vseh slovenskih revij, saj je bila po Capudru „na sceni dražljiva politika".
Novo politično realnost v Sloveniji je na tiskovni konferenci simbolično odražala tudi prisotnost novega ljubljanskega župana in predsednika mestnega izvršnega sveta (oba iz vrst Demosa), na praktični ravni pa napoved, da bo revija odslej enakopravno kandidirala za subvencije tudi iz osrednjih slovenskih fondov. V razpravi je urednik pojasnil, da do sedaj zaradi bojazni, da bi subven-
cija vsilila tudi „družbeno kontrolo" uredništvu, za pomoč v Ljubljani niti niso zaprosili, del koroških in izseljenskih sodelavcev pa je komunistične denarje" tudi načeloma odklanjal.
Za literarno zgodovino so bila zanimiva pojasnila o nastanku „Celovškega zvona", ki sta jih podala celovška sourednika Vinko Ošlak in dr. Marija Spieler. CZ je predvsem združil tri kroge: nekaj sodelavcev v Sloveniji ukinjene revije „Prostor in čas", izobražence okoli KKZ, Katoliškega delovnega odbora in Mohorjeve družbe v Celovcu ter skupino prijateljev tržaškega pisatelja Alojza Rebule. Prvo število CZ jeseni 1983 je v celoti financiral kipar France Gorše. Uredništvo CZ si upravičeno med trajne dosežke svojega delovanja šteje enakopravno vključitev slovenskih izseljeniških krogov, kar je v zadnjem času brez nekdanjih ideoloških zadržkov širše sprejeto tudi v Ljubljani.
Čeprav sem novi CZ tudi prebral, obseg poročila ne dopušča več, kot da bežno omenim še nekaj avtorjev. A. Capuder objavlja tokrat odlomek iz romana, predstavlja slikarja Mira Hajnca (avtorja prvič objavljenih likovnih prilog) in se pogovarja z načelnikom Slovenske ljudske stranke dr. Markom Kremžarjem ob stoletnici SJS. Pavle Zidar objavlja dve pesmi, A. Rebula nadaljevanje svojega dnevnika iz leta 1969, prof. dr. Anton Stres esej o transcendenci in pluralizmu. Dr. Florijan Bevec kot tehnik piše o „človeštvu na razpotju". Tajnik NSKS mag. Marjan Pipp vidi možnosti „demokratične prenove koroških Slovencev" v zastopstvu na osnovi društvenega prava, v etnični zbornici na osnovi rednih volitev in v politični stranki po zgledu SVP; spregleduje vsaj sedaj aktualizirano vprašanje samostojnega organiziranja slovenskih članov SPO (mar ni ali ni bilo - recimo - „krip-tosocialistov" tudi med vodilnimi člani NSKS?). Ob primeru Franca !vanocyja in Avgusta Pavla piše prof. dr. Vilko Novak o „usodi Slovenca na Ogrskem"; članek bi sodil kar v učbenik ali šolsko berilo. Vinko Ošlak razmišlja o „Slovencu med domom in svetom".
Očitek, ki se je pojavljal ob prvih številkah „Celov-škega zvona", da iz njega skoraj ni mogoče razbrati koroške specifike in splošne manjšinske problematike, torej odpade. Slovenski koroški izobraženci imajo tako dovoljšen razlog, da ob „ko-roškem mladju" (ki po daljšem premoru spet poganja) vzamejo v roke tudi „zvon" in se ne zadovoljijo le s poslušanjem njegovega oddaljenega pritrkavanja.
Janez Stergar
Umrl Andrej Mohar st.
Po daljši težki bolezni je v petek, 11. maja 1990 v celovški bolnišnici v 64. letu življenja umrl Andrej Mohar st. Pogreb je bil v sredo, 16. maja v ožjem družinskem in sorodniškem krogu na pokopališču v Trnji vasi v Celovcu.
Življenjska pot pokojnega Andreja Moharja se je začela v Nagelčah pri Šentpri-možu v Podjuni. Po otroških letih je takoj po vojni opravil pedagoški študij v Ljubljani.
Na Koroškem se je Andrej Mohar udejstvoval kot pedagog ter kulturni in narodnopolitični delavec, od leta 1957 do 1959 pa je bil tudi član uredništva Slovenskega vestnika.
Na kulturnem področju je Andrej Mohar nekaj let predsedoval Slovenskemu kulturnemu društvu „Biserni-ca" v Celovcu, kot pedagog je poučeval na strokovni kmetijski šoli v Podravljah, nadalje je bil nekaj let vzgojitelj v prejšnjem dijaškem domu v Tarviser StraBe v Celovcu, zadnja leta pa je delal kot kustos v Peršmanovem muzeju NOB nad Železno Kaplo.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem se je zaslužnemu narodnopolitičnemu in kulturnemu delavcu zahvalila za njegovo nesebično in dragoceno delo v prid slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem. Tudi druge narodnopolitične organizacije so poudarile prispevek Andreja Moharja k uveljavljanju slovenskega življa na Koroškem.
Uredništvo Slovenskega vestnika pa se je na žalni uredniški seji spomnilo dela Andreja Moharja kot nekdanjega člana uredništva in mu izreklo priznanje za njegovo novinarsko delo za naš list. Ženi Milki ter sinu in uredniškemu kolegu Andreju s soprogo velja ob težki izgubi soproga, očeta in tasta naše iskreno sožalje.
Vsi, ki smo poznali Andreja Moharja st., ga bomo za vedno ohranili v častnem spominu.
30. maja o tovarni Leitgeb
CELOVEC. - Kot poroča tiskovna služba Koroške delavske zbornice, bodo 30. maja razpravljali in verjetno tudi sklepali o obliki in višini javnih subvencijskih sredstev za ekološko sanacijo tovarne Leitgeb v Sinči vasi. Vodstvo podjetja, ki je del skupine Thurnauer, je načelno pripravljeno izvesti vse potrebne sanacije, pogoj za to pa je po besedah direktorja dr. Dla-ske, če bosta pri tem pomagali tudi dežela in država iz
,,Teden srečanja"
GALICIJA. - Kulturni krožek „Hiša prijateljstva" ter krajevna organizacija SPO s svojimi strokovnimi organizacijami prirejata od 20. do 26. maja „3. teden srečanja".
Otvoritev bo v nedeljo ob 11. uri s koncertom na prostem, višek tedna pa bo brez dvoma podijska diskusija na temo „Je Koroška še zele-
fondov za varstvo okolja.
Po najnovejših podatkih bi samo sanacija oddelka za proizvodnjo različnih plošč stala približno 500 milijonov šinlingov.
V podjetju Leitgeb v Sinči vasi je ta čas zaposlenih okrog 180 delojemalcev, ki seveda upajo na pozitiven rezultat pogajanj. Podjetje je pretekli teden obiskal tudi predsednik koroške delavske zbornice Ouantschnig.
v Galiciji
na?" Sodelovali bodo znani strokovnjaki (Helldorf, Sem-bach), ter deželni svetnik Max Rauscher.
Nadalje so v programu tedna zdravstvena predavanja, popoldne za otroke in starše ter gledališki večer. „3. teden srečanja" bodo zaključili s skupnim domačim večerom v soboto, 26. maja. Med tednom bodo na ogled tudi tri zanimive razstave.
Predsednik koroške delavske zbornice Josef Ouantschnig s predstavnikom inštituta dr. IMfze/kigom, ki je izde/a/ š tud/jo o po/ožajtv de/ojema/cev v gostinstvu.
Zaposieni v gostinstvu niso zadovoljni ne z deiom ne s piačo!
CELOVEC. - Zaposleni v turizmu oz. gostinstvu niso zadovoljni ne s pogoji, pod katerimi opravljajo svoje delo v turističnih podjetjih, ne z zaslužkom, ki ga za svoje naporno delo prejemajo. To je rezultat študije „Human inštituta iz Celovca, ki je po naročilu Koroške delavske zbornice izvedel študijo o položaju zaposlenih v koroškem gostinstvu. 200 delojemalcev je bilo povprašanih po telefonu, sodelavci inštituta so obiskali sto gostinskih podjetij ter opravili poglobljene razgovore s 50 zaposlenimi v teh podjetjih.
Nekaj najpomembnejših rezultatov: skoraj polovica povprašanih (48,3 %) zasluži mesečno največ 8000 bruto,
razmerje med storilnostjo in zaslužkom ni pravično, predstave o poklicu se z realnostjo sploh ne ujemajo, zdravstveno stanje skorj 70% vseh delojemalcev je med „zno-snim" in „zelo slabim".
Strokovno sindikalno zastopstvo je zaradi teh alarmantnih rezultatov sestavilo katalog kratkoročnih zahtev, v katerem sta v ospredju uvedba petdnevnega delovnega tedna za vse zaposlene v gostinstvu ter najmanjši zaslužek v kolektivni pogodbi v višini 10.000 šilingov. Poleg zahteve po izboljšanju izobraževalnih možnosti za učence sindikat predlaga tudi uvedbo socialne blagajne, tako da bi imeli tudi delojemalci v gostinstvu pravico do odpravnine.
Datum	Kraj	PRIREDITVE	P edtej
	Slovensko prosvetno društvo „Edinost" v Pliberku organizira LETOVANJE OTROK NA MORJU	
	v času od 4. do 14. qvgusta 1990 v Baški na otoku Krku.	
	Cena znaša 1.700 šil. Prijave so možne do 25. maja 1990 na posojilnici v Pliberku.	
Petek	dom Korotan	IN MEMORIAM ANTONU DERMOT) -življenje in delo Dunajski krožek
18.5.	na Dunaju,	pokojnega umetnika bosta predstaviti Marjana Mrak Slovenski
18.00	Albertgasse48	in Francka Slivnik	gledališki in filmski muzej Lj.
Petek	dom prosvete	KONCERT MARIJINIH PESMI nastopajo: ..Radiški Sodalitas
18.5. 19.30	v Tinjah	fantje
Petek	kulturna taberna	ODPRTJE RAZSTAVE	Kulturno društvo
18.5.	„Pri Joklnu"	DEL FRANCA ŠEMA. Iz umetnikove avtobiografije	„Pri Joklnu"
20.30	v Celovcu	bere Horst Ogris, umetnika in njegova dela predstavi Bertram Karl Steiner
Petek	poslopje menze	„DER HINNIGE SOHN UND DAS PUBLIKUM"	UNIKUM
18.5.	univerze	nastopa: Theatrum Germanicum Emonae
20.30	v Celovcu	iz Ljubljane
Petek	Mladinski dom	JURIJ TEPČEK (osramočeni zakonski mož)	SPZ, MD SŠD
18.5.	v Celovcu,	Molierova komedija - gostuje igralska skupina
19.30	Mikschaltee4	,.GEOSS"zVačpri Litiji
Petek	gostilna	FILMSKI VEČER ..Severna in Južna Amerika"	SPD Celovec
18.5.	Juenna	predvaja Jože Balant iz Ljubljane
20.30	v Čepicah	
Sobota	Mohorjeva	ŠOLSKI PRAZNIK-1. ROJSTNI DAN DVOJEZIČNE LJUDSKE
19.5.	v Celovcu	ŠOLE MOHORJEVE V CELOVCU Na prireditev vabijo združenje
20.00		staršev, otroški vrtec „Naš otrok" in Pastoralni center
Sobota	v dvorani	VIGREDNI KONCERT - nastopajo:	MePZ ..Podjuna-
19.5.	Schwarzl	Koroški oktet z Raven na Koroškem,	Pliberk"
20.00	v Pliberku	otroška folklorna skupina iz Globasnice, Mlada Podjuna in MePZ „Podjuna-Pliberk"
Sobota	avlja ljudske šole	KONCERT ŽENSKEGA ZBORA	..Vaščani pojo"
19.5.	vBilčovsu	KD IVAN GRBEC IZ TRSTA
20.30		recitira gledališki igralec Stane Raztresen
Sobota	gradb. stavba	PREDAVANJE S PRAKTIČNIM UVAJANJEM	Podjunski krožek
19.5.	vDobrli vasi	NA POLJU za kmete in kmetice
8.30-12.00	pri skladišču Rutar-centra	
Sobota	farna dvorana	MATERINSKA PROSLAVASodelujejo:	KPD ..Planina"
19.5.	v Selah	otroci z igro ..Darilo za mamo", otroški
19.30		zbor ljudske šole, mladinski zbor, učenci glasbene šole, mladinski zbor s Kota
Sobota	pri Zutehnerjevi	KONCERT MARIJINIH PESMI - nastopajo: ..Radiški fantje"
19.5.	kapeli na Rutah	ob slabem vremenu bo koncert v nedeljo, 20.5. po prvi maši v farni
19.00		cerkvi na Radišah
Četrtek	dom prosvete	KLAVIRSKI KONCERT	Sodalitas
24.5.	v Tinjah	nastopata: Margit Gastrager in
20.00		Andreja Močilnik
Četrtek	pri Tišlerju	IGRA DOMOV (F. Mitterer)	SPD Šentjanž
24.5. 20.00	v Šentjanžu	gostuje igralska skupina SPD ..Radiše"
Četrtek	gostilna Hafner	OTROŠKI DAN - KULTURA Spored: zbiranje pri gostilni Hafner,
24.5.	vŽvabeku	pozdrav in predstavitev kasete „Juri Muri v Afriki", 12.30 kulturni spored,
10.30		16.30 zaključek s skupnimi igrami.
Četrtek	kulturni dom	10 LET KULTURNEGA DOMA ..DANICA"	SPD ..Danica"
24.5.	všentprimožu	nastopajo: godba na pihala Šmihel, mlajši
14.00		mladinski zbor, učenci glasbene šole, mešani pevski zbor, ansambel ..Zrneda" in MoPZ „Vinko Poljanec" iz Škocijana.
Petek	farna dvorana	T.S. Eliot - UMOR V KATEDRALI - uprizarja:	SPD ..Zarja"
25.5.	v Žel. Kapli	igralska skupina SPD ..Zarja". režija: Polde
20.00		Cunder, scena: Valentin Oman, glasba: Gabriel Lipuš
(KNK) bo organizirat od 15. do 20. jutija ter od 22. do 27. jutija t990 jadranje po Jadranu. Pot nas. bo vodita qd Sptita (Trogirja) na Šoito, Hvar, Paktene otoke, Vis ter Biševo. Cena za jadranje znaša na teden 2.900 šitin-gov. cena za potet Ljubtjana-Sptit in nazaj pa predvidoma t.000 šitingov. Ker je števito udetežencev omejeno, bomo upoštevati po vrstnem redu do 6. 6. 1990 dospeto akontacijo v višini 500 šitingov na konto št. 3031721 pri Posojilnici-Bank Celovec. Nadaljnje informacije tahko dobite pri prof. Davidu ati pa pri prof. Dolinarju, te). 0 463/33353.
4 šestice ......... 2.729.860,-
25 petič z dod. štev.	... 145.592.-
612 petič ..............8.921,-
25.144 štiric ........... 289,-
363.589 trojk .................25,-
4dvanajstice .......,^.614.863,-
45 enajstič ........... 26.733,-
944 desetic ............ 1.302,-
stava v 1. rangu *JP	767.667,-
2 rang 5 x .............27.619,-
M EN JAVA DENARJA (VALUTE) dne 15.5.1990
dobite (ši!.)
za 1 ameriški doiar za 1 angteški funt za 100 franc, frankov za 100 itai. iir za 100 dinarjev za 100 švic. frankov za 100 holand. guidnov za 100 nemških mark
$
č
f
Lit
D)N
sfr
Hfl
11,62
19,61
209,70
0,962
90,00
833,20
627,80
OM 705,70
piačate (šii.) 11,95 20,05
214.00 0,985
110.00 841,50
635.00
712.00
Posredujeta: Posojitnica-Bank
Zveza-Bank, Ceiovec
SLOVENSKJ
Nadstrankarski
VESTNIK s,
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija. Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmetjenost lista/BIattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar.
Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser StraBe 16,9020 Celo-vec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.	__________
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/5143007!.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser StraRe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za pcnzioniste 280 šil.); za Jugoslavijo 400 din. (za penzioniste 310din.).
SLOVENSKA
ŠTUDIJSKA
KNJIŽNICA
Mikscha)!ee4,
9020 Cetovec, telefon: (0 463) 32 385
Zbirka Odisej
CAMPAGNE Ctaude -
Zbogom mojih petnajst let : kapitan Le Marroy je med vojno poveljeval na ladji, ki je sodelovala v boju proti Nemcem. Na krov je sprejel štiriletnega Jana, ki gaje posvojila pomočnica Rdečega križa... Lj. : Mladinska knjiga. -220 str. : ilustr.
DtCKtNSON Peter - Plešoča medvedka : mladinski roman, ki nas popelje v dobo šestega stoletja - znajdemo se v Bizancu, v času ko vladata cesar Justinjan in cesarica Teodora. Lj. : Mladinska knjiga. -247 str.
GRIPE Maria - Pellerinova hči :	zanimiv mladinski
roman o mladem dekletu Loelli... Lj.: Mladinska knjiga. -163 str.
KRAIGHER Nada - Maja : roman : gimnazijka sreča Bineta, moškega srednjih let in se vanj neusmiljeno zaljubi. To določi Majino usodo ... Lj. : Mladinska knjiga. - 343 str.: ilustr.
STOJŠIN Vladimir Kino v škatlici vžigalic : izmišljene zgodbe se pred nami odvijajo kot na filmskem platnu in prvi je duhovitejši od drugega... Lj. : Mladinska knjiga. -110 str.
SZABO Magda - Rojstni dan : Bori pričakuje svoj štirinajsti rojstni dan. Njena želja je, da bi bila že odrasla, tako kot njena sestra. Toda starši v njej vidijo še vedno majhnega otroka... Lj.: Mladinska knjiga. - Lj. : Mladinska knjiga. -318 str. : ilustr.
/van Do/enc
Za dolar človečnosti
še isti dan sem obiskal Dana in njegovo ženo. Vprašal sem, ali lahko dobim spet svojo sobo, če bi kmalu našel drugo delo.
..Poslušaj," se je zamislil dobrodušni Irec. „V pritljičju stanuje zdaj pri meni gradbeni kontraktor. Po rodu je Nemec iz VVinnipega... Morda ti on lahko kaj da, da bi zaslužil čez zimo. Kolikor vem, se še vedno vsako jutro odpelje kam. Sam najbrž ne bo delat..."
Počakal sem pri Danu do večera. Zunaj je medtem začelo snežiti. Najprej bolj
poredkoma, pozneje pa so se izpod neba usuli beli kosmiči kar v rojih. Zima je bila tu. Ali naj jo raje prebijem še v bolnišnici? Ob tej misli me je kar streslo. Tista velika osamljenost med debelimi zidovi sredi prerije je z menoj opravila svoje. Zapustil bi jo bil že danes, če bi jo le mogel.
Stanovalec iz pritličja je prišel s prvim mrakom. Bil je resen človek v poznih tridesetih letih in njegovo ime -Sherer - je dejansko bilo nekoč nemško. Poslušal me je, potem je kratko rekel:
„Neko kotlarno podiramo. Za dva tedna ali celo tri smo še v biznesu. Potem pa imam naročila samo za nekajdnevne posle. Če hočete, vas najamem. Delo bo trajalo, dokler bo. Kompanija plačuje dolar petindvajset na uro."
Naglo sem računal. Ako delam vsaj mesec dni, se lahko pretolčem skozi zimo do pomladi in pomagam tudi svoji ženi. Tvegati pa moram ta korak, saj bom drugače za večno obtičal na dnu.
Med normalnimi ljudmi bom spet. In kar bodo delali drugi okrog mene, to bom delat tudi jaz. Vsemu sem se voljan kar se da naglo priučiti.
„Kdaj bi pa lahko začel?" sem vprašal.
„V ponedeljek zjutraj."
„Hva!a. - Dan," sem se obrnil h gospodarju hiše, „v nedeljo zvečer se povrnem v sobo."
„Pogum imaš, mi je odgovoril." „Skuhal ti bom kavo."
Na poti nazaj v bolnišnico sem že vedel, da bom to delo čimprej zapustil. Shererjeva kompanija bo menda delala dovolj dolgo, da spavim skupaj denar za vožnjo z vlakom. Najprej do VVinnipega, potem pa še dalje na vzhod. V evropski Ontario. Iz torontske „Sloge" *sem zvedel nadrobnosti o tamkajšnjih industrijah. In moji družini se ne bo treba zaman voziti na prerijo, ko pa bi zatem tako morali skupaj še kam drugam. Laže, veliko laže se premaknem sam - s koncem zime...
Tistih nekaj dni in noči do nedelje sem na dolgih hodnikih olajšano dihal. Kazal sem vsemu svetu veder obraz. Pri ravnatelju sem odpovedal službo in pospravil svoje reči. Vsega je bilo že za dva kovčka.
Ženi sem razložil tisti teden v pismu, da bodo prišli k meni v Toronto. Opisal sem ji to velemesto, kakor so ga meni v jugoslovanskem listu opisali drugi. Prepričan sem bil, da se mi je sreča vendarle nasmejala o pravem času.
Sreča? Kaj je sploh sreča?
V preriji je vsekakor drugačna od sreče, ki jo vidiš na ladji čez Atlantik... Tam je pomenila sreča miren dom, družino in delo, da, pravo delo... Tu pa je sreča prava spaka! Ni se vredno poditi za njo!
Nekje na zahodnem koncu mesta sem potem delal v stari kotlarni - cele štiri tedne namesto obljubljenih treh. Konec meseca novembra sem spet poslal ženi nekaj denarja - za potni list, za vožnjo na kanadsko poslaništvo v Beogradu - in shranil preostanek za plačilo ladijskih kart.
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TVSLOVEN!JA
TE DN!NATELEV!Z!J!
9.05 Sinha Moča; 10.30 Mrlič za dame; 13.50 Ljubezen, smrt in hudič;
15.30	Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Dom za živali; 19.30 čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Eurocops: Mali angeli; 21.20 V časih kot tile; 22.10 Pogledi s strani; 22.20 Za ljubitelje filma; 22.50 Vrt zlega; 0.25 Aktualno; 0.30 Serpico; 1.15 Poročila.
9.05 Sinha Moča; 11.00 Dediščina Guldenburgovih; 14.30 Zelena ječa; 15.55 Oddaje za otroke; 18.00 Pogledi s strani - revija; 18.30 Nogomet; 19.00 2x7 - 7 dni sporeda na 2 kanalih; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Kdor reče a; 22.15 Tajni agent Barrett stopi v akcijo; 0.05 Aktualno; 0.10 Meč Perzije; 1.50 Poročila.
9.05 Avstrija I); 10.40 Obzornik; 11.00 Ura tiska; 13.45 Pustolovščina v Riu; 15.35 Spored za otroke; 17.50 X-Large; 18.30 Dom za živali; 19.15 Loto: žreb; 19.30 čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Pohod; 21.55 Vojaki; 23.55 Aktualno; 0.00 Grand hotel; 0.40 Poročila.
9.05 Sinha Moča; 10.30 Ginger in Fred; 14.20 Batman; 14.45 Vesoljska ladja Enterprise; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Dom za živali; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Hunter; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Soseda; 23.30 Serpico; 0.20 Aktualno.
9.05 Sinha Moča; 10.30 Pustotovš-čina v Riu; 14.20 Batman; 14.45 Vesoljska ladja Enterprise; 15.30 Otroški spored: 18.00 Mi; 18.30 Dom za živali; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 „Univer-zum" - Divji Coiorado; 21.07 Giulia; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Vihar na Vzhodu; 0.05 Aktualno; 0.10 Serpico; Poročila.
RAMO KOROŠKA
18.10-19.00
Petek, 18.5.
Koroški liki (R. Vospernik) Jezikovni pogovori (J. Messner) Dvojezična komunikacija (F. Merkač)
Sobota, 19.5.
Od pesmi do pesmi -od srca do srca (M. Hartmann)
Nedelja, 20.5. 6.30-7.00: Dobro jutro na Koroškem Duhovna misel (žpk. Florian Zergoi, Kazaze) 18.10-18.30: Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 21.5.
Pliberški krožek za vzrejo pujskov
16.25 Leksikon umetnikov; 16.45 Dream West - veliki sen; 17.30 Čudežne podobe živalskega sveta;
18.00	Sinha Moča; 18.30 Wurlitzer;
19.00	Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Kulturni žurnai; 20.15 Vsakodnevne zgodbe; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 23.50 Spit-ting image; 0.20 Tommy; 2.10 Poročila.
14.40 Leksikon umetnikov; 15.00 Kaj je iz njih postalo; 16.00 Gledati v deželo; 16.45 Tek leta; 17.00 Točke, metri in sekunde; 18.00 Sinha Moča;
18.30	Dragocenosti iz Avstrije; 18.30 Alpe-Jadran-magazin; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; Kulturni žurnai; 20.15 Ginger in Fred; 22.20 Športna reportaža; 22.50 Benny Hill; Neposredno v soboto.
9.05 Kulturni obzornik; 9.30 Ljubite gledališče?; 11.00 ORF-stereo-kon-cert; 13.00 Dober dan, Koroška; 13.30 Papež iz tuje dežele; 15.00 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Renta-cop; 22.00 Je v slogu -počitniška ljubezen; 23.20 Serpico.
16.55 Leksikon umetnikov; 15.00 Izdelovalci vin; 17.30 LindenstraRe;
18.00	Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer;
19.00	Koroška danes; 19.30 čas v sliki; Vreme; 20.00 Kulturni žurnai; 20.15 Hotel Paraadies; 21.15 Šiling, gospodarski magazin; 22.25 Velika sla ob jedi; 23.10 Nočni studio; 0.10 Aktualno.
16.00 Šport; 16.55 Leksikon umetnikov; 17.30 Orientacija; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Kulturni žurnai; 20.15 Tista reč; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; prevzem neposrednega razgovora vodilnih osebnosti sveta; Poročila.
9.00	Spored za otroke: Narodni parki, Tara; Boj za obstanek; Ptice na Kosovu; Bluebell; 15.55 Žarišče; Videostrani; 16.50 Mozaik; Tednik; 17.50 Koroška poje; 18.20 Spored za otroke: Ku-ku; Poltrona expres; 18.45 Noro, norejše, norišnica;
19.30	Dnevnik; 20.20 Bajke na Slovenskem; 20.55 Zakon v Los Angelesu; 23.50 Moja čudovita pralnica.
9.00	Spored za otroke: Radovedni Taček; Lonček kuhaj; Mlada Breda; Ciciban, dober dan; Ovčar Hobo; Naša pesem; 15.25 SP v nogometu; 15.55 Žarišče; 16.30 Dnevnik; 16.45 Emil in detektiva; 19.00 Risanka;
19.30	Dnevnik; Utrip; 20.20 Žrebanje; 22.05 Dnevnik; 23.10 Do kože, nemški film; 1.00 Videostrani.
8.50 Otroška matineja: Živ žav; Poltrona expres; Noro, norejše, norišnica; 10.20 Grehi; 11.00 Alo.alo; 11.30 Alpski večer; 14.10 Formula 1; 14.55 Kolo sreče; 16.30 Dnevnik;
17.05	Divja dvajseta leta; 18.50 Risanka; Mernik; 19.30 Dnevnik;
20.05	Balkan ekspres; 20.55 Zdravo; 22.25 Dnevnik; 22.45 Sova - Shaka Zulu; Videostrani.
9.00 Spored za otroke: Zgodbe; Celje 89; Utrip; 15.35 Sova-Shaka Zulu; 16.30 Dnevnik; 16.45 Zdravo; 18.10 Spored za otroke: Radovedni Taček; Aliča v deželi risb; 19.00 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 Drama; 21.10 Osmi dan; 22.00 Dnevnik; 23.00 Sova-Shaka Zulu; Videostrani.
9.00 Spored za otroke: Zgodbe iz školjke; Šolska tv; Kmečki upori na Slovenskem; 10.20 Šolska tv; 15.00 Žarišče; 15.30 Sova - Shaka Zulu; 16.30 Dnevnik; 16.45 Mozaik; 17.40 Spored za otroke: Lonček kuhaj; Pogledi; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Moja poslednja sanja; 22.45 Dnevnik; 23.05 Sova - Skrivni predal.
Do&erdan, Koroma
Spored za 20.5.90, ob 13.00, TV A2
predvidoma z naslednjo vsebino:
*	Najboljši: koncert glasbenih šol iz prostora Alpe-Jadran
*	Slovenski gimnazijci kot medijski oblikovalci
*	Nova dela Rudija Benetika
*	Šentjanž: Muca copatarica - premiera
*	Juri Muri
*	Otroci
*	Šport: nogomet, odbojka
Eurocops: kriminatka današnjih ni
Petek, 18. 5.1990, TV Al, 20.15 - Kriminatka iz serije Eurocops ima tokrat nastov „Maii anget". V žeto napeti fitmski obdetavi gre za razpečevatce mamit in s tem najbolj razširjeno kriminatno dejavnostjo današnjega časa.
Fi!m o srečanju po 30 !etih
Sobota, 19.5.1990, TV A2,20.15 - Režisr Fede rico Fettini je v fitmu „ Ginger in Fred" na svoj način prikazat srečanje dveh bivših ptesatcev, ki se po 30 letih ponovno srečata - in spet zaplešeta kot nekoč. V glavni vtogi nastopata Giutietta Mašini in Marčeto Mastroianni.
Boigarski igrani him: „Soseda"
Ponedetjek, 21. 5. 1990, TV Al, 20.15 - Botgar ska fitmska umetnost pri nas ni dovotj znana, zato je razveseljivo, da jo je tv vključila v svoj ponedeljkov spored. Imeli bomo priložnost spoznati film „Soseda", v katerem gre za ljubezensko avanturo Dimke, ki medtem, ko je njen mož na nekem tečaju v NDR, pobtiže spozna soseda Gira; med njima se vname vroča tjubezen. Fitm je zrežirata Adela Peeva.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU IN SLOVENSKA PROSVETNA DRUŠTVA
vabijo na
OTROŠKO GLEDAUŠKO PREDSTAVO
V DEŽEL! OTROK
(Janez Bitenc, Jana Milčinski)
Čas: v petek, 18.5. ob 9.30 uri Kraj: otroški vrtec v Šentprimožu čas: ob 12.30 uri Kraj: otroški vrtec v Šmihelu Čas: ob 17. uri
Kraj: farna dvorana v Železni Kapli Čas: v soboto, 19.5. ob 15. uri Kraj: pri Florjanu v Vogrčah čas: ob 18. uri
Kraj: v sobi pod cerkvijo v Škocijanu
j Šefi in drugi čudaki (pesem o soiidarnosti)
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Nastavljencem nekega slovenskega podjetja so plačali bonifikacije; šefi so dobili dvojno mesečno ptačo, polšefi eno plačo in pol, brezimenska masa pa eno plačo. No, to je sicer postopek, ki se v tej ali oni obliki dogaja vsak dan neštetokrat po širnem svetu, in niti Kristusu niti Marxu ni uspelo zatreti krivice na tej zemlji. Razburja pa dejstvo, da je tako ravnalo slovensko podjetje na Koroškem, kjer so si baje vsi pripadniki tega malega slovenskega naroda bratje in sestre, kajne?
Najkasneje ob tej priložnosti pa je moralo postati tudi najbolj romantičnemu idealistu in sanjaču jasno, da so vsi šefi tega sveta v prvi vrsti šefi, karieristi najprej karieristi, oportunisti oportunisti, potem šele Slovenci, soljudje, Kitajci, bratje, Nemci, sestre. Garači pa so bili, so in bodo vedno ostali le garači! (Na
Koroškem imamo pač vsaj eno izjemo: tu se je nekaterim posrečilo svojo narodno pripadnost, poklic in kariero tako tesno povezati, da jih lahko imenujemo ..poklicne Slovence").
Sicer pa po takih malenkostih v bodoče, ko bomo postali v ..osvobojeni" Evropi pod mogočnim okriljem EG zmes Evropejcev, ne bodo več spraševali: tu bomo vsi samo še šefi ali garači! Kdor pa ne bo zmožen plavanja, bo neusmiljeno utoni!, ker reševalnih čolnov ne bo več na razpolago (se pa vsaj nihče ne bo več ..primoran", zanašati na solidarnost in pomoč drugih).
V tem smislu je pač omenjeno podjetje dokazalo EG-zrelost, prav tako kot tisti ugledni slovenski podjetnik, ki v ..Kleine Zei-tung" (11. 5.), medtem ko se zgraža nad zahtevo po zagotovljenih plačah v višini 10.000 šilingov za vse delojemalce in nad skrajšanjem delovnega časa, piše: „... in der freien Marktwirt-schaft unrealistisch, und die Diktatur (!) vvollen wir alle (?) nicht."
Hermann Fritz, Arnoldstein/ Podklošter
Druaačni radio za Koroško
UKW 100,5 MHz
Nedeija, 20. maja 1990, od 11. do 13. ure
*	35 let državne pogodbe - pogreb države posebne vrste?
(pogovori z zgodovinarji, pravniki, pričami časa)
*	Jorg Martin VVilnauer -potovanje skozi vzhodno Nemčijo
*	Viadimir Visotsky v interpretaciji koroških glasbenikov
Ponovitev oddaj vsako sredo od 16. do 18. ure.
OGLAS
Prodam Opel Ascono GLS, letnik 1986, l.a-oprema, za 78.000 ši!.,
telefon: 0 4257/2815.

OpOVSO

Do leta 2000 se bo odtočita usoda čtoveštva
Po najnovejših podatkih oddelka za svetovno prebivalstvo pri Združenih narodih sabo usoda človeštva odločila že v prihodnjih desetih letih. Ce se bo namreč rast števila prebivalcev na zemlji nadaljevala s tako hitrostjo kot v zadnjih dveh desetletjih, bo čez sto let na zemlji približno trikrat toliko ljudi kot danes, to je nad 15 milijard. Ta čas živi na zemlji 5,3 milijarde ljudi.
Prvič ženska v vtogi Fatstaffa
Ameriška igralka Pat Caroll je postala prva ženska, ki bo v novi predstavi Veselih žena windsorskih igrala vlogo Falstaffa. Pripravlja jo gledališče v Wa-shingtonu. Znano je, da so številne junakinje v Shakespearovih komedijah in tragedijah igrali moški, a tokrat se je z vlogo pijanca in ženskarja sira Johna Falstaffa prvikrat spoprijela ženska.
Umr! je Sanmiv Davis mi.
Po dolgi težki bolezni je v sredo v 64. letu starosti v ZDA umrl slavni muzik in filmski igralec Sammy Davis mlajši. Imel je raka.
Veke ana/ize dokazujejo, da soro 5/ovenci k/juk števdčn; u;ajkfio.sd po dosežk/k med najuspešnejšim! narodi na svetu. Ze avs!roogrsko kuiturno zgodovino so sook/ikova/i števdni .S/ovenri no Dunaju od Cankarja do PZečnika, Prešeren se Zakko v svetovni Ziferaturi meri z Goetkejem in SckiZ/erjem. Če ki se v .S/ovenijo vrniii vsi univerzitetnipro/Mor/Z-.S/ovcMcZ iz ZDA in evropskik univerz, ki imeZa PjukZjana najmočnejšo univerzo na svetu. LjukZjanski Univerzitetni kZi-nični center je po mnogik njegovik vrkunskik speciaZi-stik priznan po vsem svetu in po zasZugi pionirskik operacij na možganik, ki jik je opraviZ p roj. dr. Vinko DoZenc, tudi svetovni center za nevrokirurgijo. Pakik okZižev na travme naše majknosti in nemoči pa ki Zakko našteZi še mnogo.
Vič manjši nismo .Slovenci na področju športa. Var spomnimo se skakaZca Janeza PoZde pa Budkove PZanice, števiZnik sZaZomskik zmag Bojana Vrižaja in Boka Petroviča, sijnjnik dekZet z Matejo .Svetove, večkratnega oZimpijskega in svetovnega prvaka Mira Cerarja idr. Fudi deZež koroško-sZo-venskik športnikov v avstrijskem meriiu je dostojen, če ne ceZo nadpovprečen.
Slovenec premagal najtežjo steno na svetu v Himalaji!
V vrsfi uspehov je Tomo osvoji/ tudi severno s/eno „ PeZib zakladnic velikega snega "z vrhom Ja/ung Kang (B500 mj.
JOŽE ROVŠEK
Ob koncu prejšnjega meseca pa je svetovno športno in alpinistično javnost preplavila senzacionalna vest, ki jo je poslal šef alpinistične agencije iz Kat-manduja v Nepalu, da je kranjski alpinist Tomo Česen preplezal doslej nerešljiv problem Himalaje, južno steno Lotseja, visokega 8516 m.
Ta južna stena, visoka preko 3000m, je bila že precej časa največji alpinistični problem na svetu. V sedemdesetih letih jo je poskušal premagati svetov-noznani alpinist Reinhold Messner, a je moral kmalu po vznožju odnehati. Sam Messner je steno imenoval „pro-blem za leto 2000". Leta 1981 se je je lotila močna jugoslovanska alpinistična odprava, ki jo je sicer skoraj premagala, vendar je morala po smrtni nesreči svojega vodje Aleša Kunaverja pri višini 8200 m odnehati. Kasneje so jo poskušali premagati Poljaki in Francozi, pa ponovno tudi Messner, a brez uspeha. Stena je ostala deviška. Naj višje se je lansko jesen povzpel Poljak Jerzy Kukaczka, vendar je pri višini
8300 m zdrsnil in se smrtno ponesrečil.
Tomo Česen se je stene lotil tako rekoč sam. Spremljala sta ga le zdravnik dr. Jani Kokalj in snemalec Tomaž Ravnihar. V steno je „vstopil" 22. aprila, vrh je dosegel po dveh dneh, 24. aprila ob 2.20, nato pa se je takoj vrnil v bazni tabor, kamor je srečno prispel 26. aprila. Grozečo steno je preplezal v 45 urah. kar je izjemen podvig. O vzrokih za veselje ob zmagosla-
vju je novinarju Dela izjavil tole: „Veliko je vzrokov za zadovoljstvo. Eden med njimi je napovedana odprava iz Sovjetske zveze. Steno in vrh bo naskočilo 20 do 30 alpinistov s kisikom in vso mogočo opremo. Ne bi bilo dostojno, da bi tako veličastno steno premagali na ta način. Morda bi bilo to opravičljivo pred 20 leti. Sicer pa ne vem, ali se bodo sovjetski alpinisti sedaj vseeno lotili predvidenega cilja. Stena
Oh vrn;fy/ v domov/no je Tomu česnu česZZZa/ fud/ dosedanji predsednik predsedstva Jugosiav/je dr. Janez Drnovšek.
in vrh bosta še dolgo lep izziv."
Vodja alpinističnega odseka
pri Planinski zvezi Slovenije Tone Škarja pa o podvigu meni: „V tem času imamo Jugoslovani v Tomu Česnu gotovo najboljšega alpinista na svetu. Prvi je v eni zimi sam preplezal „tri zadnje probleme Alp", ima najtežje zimske ponovitve v Alpah in lansko spomlad je s prvenstveno smerjo v severni steni Kumba-karne (Jannu, 7710 m) pomaknil himalajizem za korak naprej. Po oceni komisije za odprave pri U1AA smo Jugoslovani po zadnjih uspehih na odpravah in po solističnih vzponih Toma Česna nesporno prvi na svetu. Tomo Česen je s tem vzponom nedvomno postal prvi alpinist naše dobe!"
Zmagovalec stene Lotseja je svoj podvig poimenoval Slovenska smer in jo posvetil ponesrečenemu Alešu Kunaverju.
Reinhold Messner je športno reagiral na Česnov uspeh in mu namenil nagrado za najboljši dosežek v letu v višini 10.000 dolarjev, ki mu jo bo izročil v Chamonixu ob proslavi 40-lct-nice osvojitve prvega osemtiso-čaka.
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Nogometaši * ^ * *
gmmazm v finalu:
Dijaki Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu nadaljujejo s športnimi uspehi. Po dobri predstavi mladih košarkašev in šahi-stov je nogometna ekipa, v kateri igrajo dijaki iz višjih razredov, v sredo v zadnji kvalifikacijski tekmi pre-magla L Zvezno gimnazijo iz Celovca kar s 7:1 in se s tem kvalificirala v deželni finale. Ekipa, ki jo vodi mag. Mirko Oraže, se bo za prva štiri mesta pomerila prihodnjo sredo v Beljaku.
Ceiovčanom grozi izpad
Po porazu proti Vosen-dorfu grozi celovški Avstriji izpad iz 2. zvezne nogometne lige.
Ponoven uspeh Petra Wro!icha!
Največji talent slovenskega S svojim kolegom Christia- la v odličnem času 48:50,4 kolesarstva na Koroškem, nom Ennsbrunnerjem iz minute in s tem dosegla gimnazijec Peter Wrolich iz Beljaka je Wrolich pri mla- poprečno hitrost nad 42 kilo-Loč ob Baškem jezeru, je na dincih osvojil odlično tretje metrov na uro! avstrijskim prvenstvu za dvo- mesto in se tako povzpel na Prvo in drugo mesto sta jice v Floridsdorfu pri Dunaju zmagovalno stopničko.	osvojili dunajski dvojici Raf-
dokazal, da šteje med naj- Mlada koroška kolesarja feiner/Saller s časom 47:18,8 boljše kolesarje svoje strostne sta 34 kilometrov dolgo in minut ter Grosschartner/Rie-kategorije v Avstriji.	zelo zahtevno progo prevozi- benbauer s časom 47:49,4.
ŠAHOVSKA RUBRIKA
Šahovska natoga št.: 75 Študija Fiiipa STAMMA iz XV!M.veka
Na diagramu je pozicija iz študije iz XV!1L veka, kije bila v šahovski literaturi obdelana kot primer, kako se beli, ki je na potezi, še lahko reši pred napadom črnih figur, ki so spletle belemu kralju matno mrežo.
V knjigarnah je bila poznana samo ena rešitev študije. Vem dar pa so vztrajni šahovski an& litiki pred kratkim odkrili še
drugo možnost rešiteve za belega.
Reševalci, analizirajte pozicijo in poiščite obe rešitvi, ki vam bosta, ko jih odkrijete, v zadovoljstvo in poduk, da se v vsaki kritični poziciji še najde rešilna bilka.
Rešitev naloge št. 74
Z nenavadno in presenetljivo potezo t7...(l-(l-(l!/dolgo rokado/ je črni žrtvoval celo figuro in spravil kralja na varno. Beli je vzel figuro )S. De7:, vendar je po : !8...De5+ 19. Ktl Dg5:	2().Db4:	Dg2: +
2LKe2 Tg5 beli kralj postal tarča napada črnih figur. V partiji je še sledilo 22.TH Te5+ 23. Kd! Dg5! in pred matno grožnjo se je beli vdal!
Crvena zvezda prvak 1989/90
Nogometaši beograjske Crvene zvezde so spet postali jugoslovanski nogometni prvaki. Moštvo ima sicer tekmo manj (ker je bila po težkih izgredih na stadionu v Zagrebu tekma z Dinamom odpovedana), toda naskok je tako velik, da ga nobeno moštvo ne more več dohiteti.
ŠPORTNI
TERMIN)
SAK v soboto!
Slovenski atletski klub. ki ima po zmagi nad Pliberkom spet možnosti za naslov koroškega nogometnega prvaka, gostuje v soboto, 19. maja ob 17. uri na stadionu v Trgu proti drugemu na lestvici. Igral bo tudi Lojze Sadjak. ki je bil proti Pliberku izključen. toda od kazenskega senata je dobil samo opomin. Vsi navijači SAK v soboto v Trg!