386. štev.
V Ljubljani, sreda dne 22. januarja 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
,1)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — oh 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefon	številka 118.	:::
Pismo iz Belgr&da.
Belgrad, 5. (18.) jan.
Ker mi v poslednjem času prihaja vedno več pisem iz raznih strani naše slovenske domovine in mi pri najboljši volji ni mogoče vsakemu posebei tukajšnje razmere opisovati, z druge strani pa se nadejam, d h tudi za širšo javnost ne ostanejo naslednje vrstice brez zanimanja, odločil sen; se, da odkritosrčno podam nekatera pojasnila onim, ki si žele ustvariti svojo novo domovino v Srbiji.
Iskreno me veseli, da ima Slovenija loliko mladih in idealno navdušenih sinov, ki stremijo s svojo mlado, od egoizma in »krivih naukov« še nepokvarjeno, dušo za združenje Jugoslovanstva v eno mogočno družino. Veseli me, da je malo onih, ki slede slepo dr. Rostoharjevi metodi, svesti si, da le v kulturnem združenju Jugoslovanov najdemo dovolj moči] in sredstev, da zajezimo naraščajoče raznarodovanje slovenskih pokrajin.
Ako ima tedaj vsakdo, komur ni jugoslovanska vzajemnost le prazna fraza, pred očmi gornji cilj, se ne bn strašil nobenih težav in mu bodo razni pojavi med bratskimi narodi umljivejši in dostopnejši in tud! razmere ter psihologične momente mase bo potem lažje razumel in jih pravilneje analiziral.
To se mi je zdelo potrebno posebno povdariti vsled tega, ker se večina ne samo Slovencev ampak tudi Slovanov sploh — v javnosti popolnomn asimilira, ko pride med sorodne bratske narode, odnosno se tudi večkrat zgodi, da se separira, viha nos in išče le sebi enakih. Oboje ne prinaša skupnosti nikake koristi, pač pa škodo. Naj si vsled tega nikdo ne misli, da bo n. pr. vsakega Srba kar čez noč pridobil zase. V srbskem narodu, kakor v vsakem državnem narodu, je še mnogo onega nezdravega nacionalizma, kakor ga opazujemo n. pr. pri Madžarih, pri Rusih’ itd. Jugoslovansko skupnost si predstavlja srbski narod, kot skupnost Srbov z raznimi narečji.
Le na ta način moremo tudi umevati tajno nezaupanje med bolgarsko in srbsko državo. Marsikdo bo ugovarjal, češ. tu prihajajo v poštev državni interesi. Temu pa ni tako, ker nacionalna ideja je veliko močnejša in trajnejša, kot državno-patriotična. Bolgar hoče močno Bolgarsko in Srb močno Srbsko, zato ker je Bolgar, ali zato ker je Srb. — Višjih etičnih ciljev in idealov bi človek v teh narodih zastonj iskal, ker vsa boljša prepričanja so že v kali zamorjena od starih in slavnih historičnih tradicij, ki se ne dado tako hitro izruvati. Enotnost jugoslovanskih držav je le krasen sen in niti balkanska zveza ne bo imela trdne in zanesljive podlage. Najiskrenejše, v resnici bratsko raz-
merje vlada med Srbijo in Črnogoro in to radi tega, ker ste obe državi nacionalno enotni.
Potrebno je tedaj mnogo kulturnega dela, da pridobimo srbski narod za jugoslovansko idejo, ponavljani jugoslovansko in ne velikosrbsko. Z mirno vestjo lahko trdim, da je slovanska vzajemnost globoč-ia med Slovenci in ČehJ. kot pri ostalih narodih.
Ona inteligentna srbska mladina, ki je uživala gostoljubje zlate Prage, oziroma oni. ki so kdaj živeli med Slovenci, tem ne velja moje današnje izvajanje, ker ti so v resnici naravnost navdušeni za kulturno zbližanje Slovanstva, posebno Jugoslovanstva, žal, da sadov njihove agitacije še nisem opazil med ljudstvom, ki je v tem oziru edino merodajno.
Ako prideš v Srbijo, si sprejet kot Slovenec, Čeh, Hrvat, ne kot Slovan in tu in tam bi bil Francoz Lah ali Anglež, mnogo bolje dobrodošel kot Slovan. Nemec pa je naravnost fanatično obsovražen. Ako govori kdo nemško, se mu lahko primeri, da sliši osorno opazko: »Nemojte, da govorite ovdje švab-sko!«
Da jemljejo rajše v službo Slovane. je razlog ta, ker so Srbi prepričani, da se Slovan, ako je poleg tega vsaj nekoliko navdušen, prej ali slej popolnoma asimilira in postane Srb.
Karakteristično je, da se vsakega prosilca za službo predvsem vpraša:
»Kaj Vas je privedlo v Srbijo?« Odgovor: »Navdušenje nad srbskimi zmagami in slovanski ideal.«
Ironičen nasmeh se zaziblje okrog ustnic delodajalcu in potem se nadaljuje:
»Ali mislite stalno ostati v Srbiji?«
»Da!«« zveni odgovor.
Nato sc začenja diktiranje prošnje, eventualno dobi že v to pripravljeni formular, v katerem mora izjaviti, da je le vsled navdušenja za Srbijo zapustil svojo domovino in da obljublja v službah svoje nove domovine izkazati se vrednega zaupanja in da izpolni vse nade, ki se stavljajo v njega. Sicer pa tudi tukaj velja načelo, da brez »strica« je te-ško dobiti kruha.
Ena prvih zahtev pa je, da obvlada srbščino, vsaj pismeno.
Razmere za inteligentnega proletarca skratka še niso dovolj ugodne dokler se ne razjasni politični horizont. Vsi uradi so svoje osobje kolikor mogoče spravili na minimum, aktivirali penzijoniste in pritegnili v službo dijaštvo in učiteljstvo, predvsem pa ženske. Na vojni se mudečim uradnikom v državni ali v občinski služli, se izplačuje polovična mesečna plača. Isto so storili tudi nekateri bančni zavodi. " Promet v bankah je zelo omejen in preostalo
uradništvo nima ravno preveč posla. Nasprotno pa primanjkuje delavcev na stavbah itd. posebno zidarjev in sploh kvalificiranih delavcev. Tudi tiskarne, dasi nimajo sedaj bogve koliko dela, iščejo večkrat po časopisju črkostavce. strojnike itd.
Tembolje pa bi se obrestoval kapital v trgovinah itd. Podjeten in priden Slovenec more s primeroma majhnim kapitalom v par letih doseči lepe uspehe.
Poznam par gospodov, ki so si takorekoč s praznimi rokami pripomogli do lepega imetja.
Življenje v Belgradu se ne razlikuje mnogo od ljubljanskega. Kdor hoče mnogo potrošiti, lahko drago plačuje, komur pa ne preostaja, pa se z majhnim denarjem tudi do sitega naje. Stanovanjska draginja ie pa naravnost neprekosljiva, za mal kabinet s slabe postrežbo brez jedi se plača od 35—60 dinarjev mesečno. Tudi obleka, perilo, čevlji, kava itd. je dražje kot pri nas. Nekater-niki prakticirajo na ta način, da odidejo v Zemun brez površnika, tam si ga kupijo in se vrnejo v Belgrad s površnikom, da tako prihranijo carino. Na isti način se importira tudi druge stvari. Škatljica vžigalic stane 5 para, cigaretni papir najcenejši 20 para (pri nas bi se dobilo za dva krajcarja). »Job« celo 30 para.
Po vsem tem si more vsakdo sam napraviti primerno sliko o razmerah v Srbiji.
To kar je za nas Slovence nedosežen ideal, to imajo Srbi — namreč svojo samostojnost in neodvisnost. Človeku se zdi, da diha svobodneje v tej atmosferi, ko vidiš vse napise v sorodnem srbskem jeziku, ko opaziš plapolajočo trobojnico nad kraljevim dvorom, razna državna poslopja, okrašena z belo-modro-rudečimi barvami in ta slovanska govorica in končno srbska armada in kako krasno doni povelje v slovanskem jeziku:	»Mirno!«
»Napred!« itd. Vse to povzdiguje srce, duša ti trepeče v brezmejni blaženosti v hrepenenju po nečem neznanem, nedosegljivem, čutiš v sebi moč Herkula in velikost, da bi zvezde klatil z neba, ponosen si. da
Turek in evropski mir.
<7^
Turek luka, Turek kuka: »Alah, čudno to diši!« — Bolj ko se krog soda suka, bolj se mu nevarno zdi.
Sod ves poln je smodnika, vsaka iskra lahko vžge, to nevarnost je velika — lahko bi razneslo vse ...
Kar od vojske je ostalo — vse so spravili v ta sod — če bi to-le se zažgalo — bi pretreslo se povsod.
Vso Evropo bi pretreslo, hej, to bi nastala zmes! Turka najprej bi razneslo; »Alah, to je tudi res. .#
Vendar Srbe in Bolgare Orke bi pometlo vse,
Ruse, Švabe in Mažare druge vse nevernike.
Turek luka, Turek kuka, kaj če vendar bi prižgal —
—	Alah to je huda muka — ko bi zasč se ne bal...
se smeš prištevati k veliki slovanski družini. A spomin, da te ljudstvo ne razume, da ne pozna tvoje notranjosti. da si sam kot trpljen gost, spoznaš da si sin malega zatiranega naroda in da te je valovje usode vrglo na ta otok. katerega občuduješ v vsem, kar si doma pogrešal.
Vendar prevelikih iluzij naj si nikdo ne dela, da ne bo prej ali slej razočaran. Kdor ima kruha doma, naj ostane tam kjer je in naj skuša po svojih močeh pomagati svojemu
narodu. Oni pa, kateri imajo dovolj poguma, srce na pravem mestu in primerne zmožnosti, kljub temu pa jim domovina ne nudi eksistence, tem svetujem, naj se raje obrnejo v Srbijo kot drugam. Čim več nas bo, tem večji ugled in spoštovanje pridobimo v srbskem narodu za Slovenijo :n kar je glavno, utrdimo v praktičnem sinise!" za slovansko celokupnost na balkanskem Pije-montu.
Skoraj nepričakovano je prišla
Mestna hranilnica ljubljanska
----- tt PrešerncTTi -culici šte*\r- 3 . • . • . • . * .	je	od 1. januarja 1913
zvišala obrestno mero za vse — stare in nove — hranilne
4'k ti st®.
Bentni člot\7-e3s: od obisari ;pl©£-u.i@ sa^a.
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Potegnil je Rablčja v svojo sobto.
»Govorite, dobri moj Rabič,« je dejal, ko sta bila sama.
»Sir, mislim, da sem našel sredstvo, ki more preprečiti bolezen. Kakor sem vam davi rekel, je ta j strup ie zato tako strašan, ker je njegov učinek izprva neznan. On zadene bitje v njegovih najživejših koreninah. Učinkuje s precejšnjo počasnostjo. Kadar pa se dvigne iz globine organov na površje in izda svojo navzočnost, je že prepozno! Smrt je neizogibna, in tista smer je v resnici strašna ...«
Kralj !e nehote vztrepetal, in spet se ga je polotila tista groza, ki se mu jo je v prvem trenotku posrečilo premagati.
»Takrat.« je dejal, »je prepozno, toda če človek ve... še preden se pojavi in razodene, če pogleda učenjak človeškemu bitju na dno in porazi gnusnega neprijatelja, preden se more utrditi?«
»Saj ravno to sem vam hotel reči. Našel sem sredstvo za borbo z boleznijo, ki je zdaj še šibka in nima velike odporne sile ... Porabiti hočem nocojšnjo noč. da pripravim
zdravilo, ki ga zavžije vaše Veličanstvo lahko že jutri zgodaj.«
»Ti si moj rešitelj, Rabič!« je vzkliknil kralj, v svojem izbruhu radosti podoben človeku, ki se potaplja, pa začuti naenkrat spet trdna tla pod nogami. »Vračaš mi življenje. Zahtevaj od mene, kar hočeš, ni je na svetu stvari, ki ti je ne bi dovolil.«
»Sir, plačan sem že naprej; s tem. da je dovolilo vaše Veličanstvo Doletovo pomiloščenje, je storilo zame mnogo več, nego morem jaz storiti zanje. Dragi Dolet! Prijatelj dragi! Oh. sir, če bi vedeli, kako žlahtno je njegovo srce; kako mogočen njegov um! Če bi bili gledali obup njegove žene in njegove hčerke, kakor .sem ga gledal jaz! Kako srečni morata biti zdaj, ko je prost! Saj prost je že — kaj ne da, sir? Kaj ne, da je ta kraljevska beseda obveljala zoper spletke zlobnežev? Kaj ne, da je ta neznosni Monklar — da bi moral piti samo vodo, dokler živi na svetu! — zlorabil mojo lahkovernost. ko mi je zatrdil pravkar, da je Dolet še v ječi in da ga bo sodilo inkvizicijsko sodišče!«
Čemerno in mrklo je poslušal kralj Rablčja, ne da bt se genil, ne da bi črhnil besedo.
»Sir,« je povzel doktor po tre-notnem premolku, »čakam, da me vaše Veličanstvo potolaži...«
»Poslušajte, mojster,« je izpre-govoril Franc I. nenadoma, »res je, dal sem vam svojo besedo,..«
»Toda vaše Veličanstvo jo zdaj preklicuje!« je izbruhnil Rabič. »Za kaj pa gre, saj res, na vse zadnje! Za človeško življenje — življenje enega moža! In za obup samo ene rodbine! To je pač res premalo!«
»Eh, smrt božja, zakaj pa ni ostal miren, vaš Dolet? V trenotku, ko sem vam ga obljubil osvoboditi, še nisem vedel, kaj je delal ravno takrat, ko ste vi govorili zanj!«
»Vem, sir! Vse vern! Dolet je poizkusil pobegniti. To je strahovit zločin! Ko je bilo vaše Veličanstvo jetnik v Madridu, ali ni čutilo nikdar izkušnjave pobegniti, pa makar če če bi se moralo spopasti na begu s celo armado? Kaj, sir? Pograbili so nedolžnega in ga pehnili v ječo! Da ga ugonobe, nasnujejo zoper njega spletko, ki bi morala spraviti svoje započetnike na vešala, ako ne bi bila vaši kraljevski pravičnosti na poti zloba pokvarjenih ljudi! Torej
—	prijeli so tega moža, nedolžnega, velikega miselca, človeka z nežnim srcem, zvestega in vdanega služabnika vašega kraljevskega Veličanstva, moža z umom, ki bi moral di-čiti vso našo deželo in vse naše stoletje! Zaprli so ga v ječo! Vkovali so mu noge! Deset dni je tičal na dnu strašne Kloake, in voda mu je segala do gležnjev, trpel je glad in žejo, mrzlico, vročico in muke strašnih misli! In ko se odpre temu nesrečnežu možnost rešitve, hočete, da naj jo pahne od sebe! Štejetu mu X zločin, ker je bil pripravljen uiti iz
svojega pekla!«
»Njegovega poizkusa mu ne bodo očitali pred sodiščem,« je dejal kralj naglo, v riadi, da pomiri Rablčja. »To vam lahko prisežem. Obtožen bo samo krivoverstva. To hočem sam ukazati. Ali me slišite, dragi mojster! Prisežem vam to ...«
»Vaše Veličanstvo je zares velikodušno,« je nadaljeval učenjak, ki ni mogel več premagovati svojega ogorčenja. »Ostane torej samo še obtožba, ki lahko spravi Doleta na vislice, ako že ne na grmado! Ali, sir, sir! Torej hočete res nakopati svojemu velikemu in svetlemu imenu ta neizbrisen madež! Hočete li, da oznani zgodovina nekega dne: zinagalca marinjanskega je premagal Lojola!... Zakaj nič ne plačujemo besed, sir! Lojoli žrtvujete Doleta! Bojite se, da vas ta podli menih ne bi zapletel v kak spor s sveto Stolico! Sir. ali hočete, da vam povem naravnost, da se bojite?«
Kralj je stisnil pesti; mislil je že, da izbruhne.
Toda pomislil je, da je njegovo življenje takorekoč v Rablčjevih rokah.
In on, ki se je hotel razsrditi nad očitkom bojazljivstva, ki mu ga je zalučil odlični učenjak v svoji grobi zgovornosti, se je zbal v resnici.
»Mojster,« je dejal samo in se nasmehnil, »pomirite se in pomislite, kje ste. Zdi se mi, da pretiravate!«
I »Oprostite, sir,« je rekel Rabič
v silnem genotju. »Moja bolest je kriva.«
In ta bolest je morala biti v resnici silna, zakaj Rabič je v tem tre-notku plakal, plakal tiho, ne misleč na	solze, ki	so mu	tekle	po licih.
Kralj jc	obrnil	glavo	stran.
Mrkla postava Lojolova je vstala pred njegovim duhom.
»Počakajte!« je rekel zdajci.
»Sir!« je vzkliknil Rabič, »ubogajte nagib svojega velikodušnega srca!«
Kralj je	stopil	naglo	v sosednjo
sobo. kjer je bilo	vedno	najti Basi-
njaka in nekatere dvorjane. Veliki profos je bil tam.
Franc I. ga je odvedel v kot.
»Monklat,« mu je dejal, »kako se ima vrli gospod De Lojola? Saj veste, da se zelo zanimam za njegovo rano, ki upam, da bo kmalu maščevana.«
Monklar se je drobno nasmehnil.
Vedel je, da je Rabič pri kralju v sobi, razumel je, kaj se godi v kraljevem duhu.
»Čudež je, sir,« je dejal. »Toda že zdaj je gotovo, da sveti mož ne podleže! Ranocelnik vašega Veli-čanstva mi je pravkar zagotovil...
»Ah!« je rekel kralj, nič drugega.
In se je vrnil v svojo sobo.
»Ako bi mu bil rekel, da je Lojola izgubljen,« je dejal Monklar sam pri sebi, »bi mi bil ponovil ukaz. d* naj izpustim Doleta.«
predvčerajšnjem v svet vest, da je podal dcmisijo srbski minister vojne polkovnik Rad. Bojovič, na njegovo mesto pa je bil poklican general Miloš Božanovic. 1 e pred štirinajstimi dnevi je prinesel neki tukajšnji list med dnevnimi vestmi kratko notico, da med vojnim ministrom in ministrskim predsednikom Pašičem ni vse v redu in da je prišlo do hudih kontroverz. Pašič je tedaj to vest uradno dementiral in konstato-val popolno soglasje v ministrskem svetu.
Kot vzrok te nagle spremembe, navaja se vrhovno komando in njenega načelnika vojvodo Putnika. ki je predložil vojnemu ministru listo onih, ki bi morali napredovati. Ker pa so bili med temi nekateri častniki, ki niso imeli potrebnih izpitov, je minister vrnil listo vrhovni komandi, naj izbriše dotičnike. Vojvoda Putnik je stal na stališču, da so se k napredovanju predloženi častniki izkazali v boju vredne višjega dostojanstva in stem napravili, dasi ne pred komisijo, ampak pred celo srbsko armado izpit z najboljšim uspehom. Tako je bil bivši vojnj minister postavljen pred alternativo, ali se držati doslovno stilizacije zakona, ali pa predložiti listo kralju. Izbral si je tedaj prvo in podal de-misijo. Kralj je demisijo sprejel in podpisal listo k avanziranju priporočenih častnikov.
Zima je že nekoliko popustila in včeraj smo imeli precej dežja, pod katerim se je že začel tajati sneg.
Mars.
Pred turškim
odgovorom.
ODGOVOR TURČIJE NA KOLEK-TIVNO NOTO.
Carigrad, 20. januarja. »Isham« piše, da bo Porta v svojem odgovoru na kolektivno noto velevlasti odgovorila, da sicer zna ceniti prizadevanje velevlasti za ohranitev miru, vendar se ne more odpovedati Dri-nopolju in onim Egejskim otokom, ki pripadajo Mali Aziji. Pripravljena je doprinesti največje žrtve in se pogajati glede vreditve nove meje. Če pa zavezniki tudi te skrajne turške žrtve ne bodo sprejeli, potem Turčija odklanja vsako odgovornost za eventualno nadaljevanje vojne. Porta bo v svojem odgovoru prosila velevlasti. naj intervenirajo tudi pri balkanskih zaveznikih.
TURŠKI MINISTRSKI SVET ZA MIR.
Carigrad, 20. januarja. Po zanesljivih informacijah se je ministrski svet odločno izrekel za mir. Domneva se, da turški odgovor ne bo ka-tegoričnčo odklanjajoč, ampak da bo povzročil nadaljevanje mirovnih pogajanj. Kiamil paša je naglašal, da je zlasti finančni položaj Turčije tako zelo neugoden, da bi prišlo lahko do najnevarnejših notranjih komplikacij, ako bi velevlasti Porto finančno bojkotirale.
RAZPOLOŽENJE NA BOLGARSKEM.
Sofija, 20. januarja. V časopisih se zrcali velika nezadovoljnost s sedanjo situacijo. Vojska zahteva, da se jo pošlje domov, ali pa naravnost v Carigrad. Istotako izražajo listi nezadovoljstvo z zavezniki. V Sofiji se bo v kratkem vršila skupščina vseh strank, na kateri se bo protestiralo proti šikanam napram Bolgarom v Solunu, Skoplju, Kumano-
M. ARCIBAŠEV:
Upor.
(Dalje.)
»Pojdem.«
»Do svidenja.«
»Do svidenja.«
Roslavljev je odprl vrata In stopil na stopnice; okrenil se je še in se nasmehnil Semjonovu. Vrata so se zaprla in slišalo se je, kako stopa počasi navzdol. Semjonov je ostal sam v temni prednji sobi. Minuto ie stal nepremično m bledel vedno bolj in bolj, a potem je naenkrat skočil z mesta, plani na mrzle stopnice, nagnil se z vsem životom čez držaj in zakričal iz vseh sil v praznoto s trgajočim se glasom z neverjetno besnostjo in zaničevanjem:
»Mrhovina prokleta!«
Glas je glasno odjeknil po praznem prostoru nad stopnicami. Semjonov, ki je ves trepetal od mraza in besnega razburjenja, mu je dolgo prisluškoval, sklonjen navzdol, dokler mu ni postalo pretesno v tem praznem, molčečem prostoru, ki ga je le slabotno razsvetljevalo par okajenih svetilk.
XII.
Postrežnica, ki se je že vsa izmučila z nočnim delom, je zbudila Sašo in odšla budit še druge. Bilo je
vu. Velesu in drugih mestih, katere so zasedli Srbi in Grki. (To poročilo prinaša ogrski korespondenčni urad in je popolnoma neverjetno. Op. ured.)
DRINOPOLJE, SRBI IN BOLGARI.
London, 20. januarja. Kakor poroča »Reuter Bureau« se vrši prihodnja seja poslaniške konference v sredo. Izjavlja se tudi, da je vest, da bi se Srbija upirala bolgarski zahtevi po Drinopolju, popolnoma izmišljena. Srbski delegati izjavljajo, da vlada med njimi in ostalimi balkanskimi delegati popoln sporazum.
VPRAŠANJE BODOČIH MEJ MED ZAVEZNIKI
Belgrad, 20. junija Edino strogo nacijonalistična lista »Srbska Zastava« in »Večernje Novosti« vzdržujeta skrajno alarmujoč ton v vprašanju srbsko-bolgarskih mej. »Zastava« zahteva, da se ustanovi nova balkanska pogodba, »Večerne Novosti« pa prinašajo odprto pismo na bolgarskega ministrskega predsednika Gešova, v katerem protestirajo proti bolgarskemu šovinizmu in zahtevajo strožjo cenzuro. V splošnem pa so srbski listi zelo zmerni. »Balkan« javlja iz zanesljivega vira. da je bolgarska vlada v načelu pristala na to, da se vprašanje srbsko-bol-garske meje reši v obojestransko popolno zadovoljstvo.
SPLOŠEN NAPAD NA JANINO.
Atene (Havas), 21. januarja. Grška armada pred Janino je začela napad na celi črti proti Bizamiju.
Prve v Atene došle vesti so ugodne.
Atene, 21. januarja. Vojno ministrstvo javlja; Verai se je začel splošni napad na Janino. Boj je otvorila artiljerija. ki je streljala od 8. zjutraj do 6. zvečer. Strelni rezultati so bili sijajni. Popoldne je začela infanteri-ja z napadom, vrgla sovražnika nazaj in zavzela Loccessi. Turki so se v neredu umaknili. Obenem je prodiralo levo krilo in zasedlo grič Ma-noliasa.
RUSKE GROŽNJE.
Carigrad, 21. januarja. Potrjuje se, da je ruski minister zunanjih zadev Sazonov v soboto opozoril turškega poslanika Turkan pašo, da je nujno potrebno, da sklene Turčija mir, sicer bi morala Rusija okupirati armenske vilajete in demonstrirati proti Turčiji z demonstracijo svojega brodovja pred Bosporom. Podobno izjavo je podal včeral tudi ruski veleposlanik v Carigradu ministru No-radunghianu ter ga resno posvaril, da naj Turčija varuje svoje lastne interese. Včerajšnji turški ministrski svet se je bavil z rusko noto ter je sklenil, priporočati velesilam, da se zavzamejo za mešano upravo Egejskih otokov po vzorcu Krete. Glede Odrina je predlagala porta skupno upravo muzllmanov In Bolgarov. — Upravo naj vodijo posebni turški komisarji pod garancijo velesil. Nato je sultan povabil prestolonaslednika in več princev na posvetovanje v palačo, kjer so se posvetovali ob nazvočnosti velikega vezirja o položaju.
Slovenska zemlja.
Idrija.
t Lavoslav Pogačnik. Pretekli petek ponoči je umrl v Idriji Lavoslav Pogačnik, c. kr. rudniški pod-uradnik, komaj v 40. letu svoje dobe. Pokojni Pogačnik je bil značajen, napreden in naroden mož, ki je užival v vseh krogih splošen ugled.
še povsem temno, samo okna je že dosegla slaba, turobna siva svetloba. In vlažno in mrzlo je bilo v ogromnem poslopju, ki se je shladilo čez noč. Saša se je hitro oblekla, drgetajoča vsa, da so ji šklepetali zobje; po vsem telesu jo je stresal mraz, imela je občutek, kakor da ji ledeni koža. Tudi na drugih posteljah so se molče gibale postrežnice, ki se jih Je nejasno videlo v polmraku. Tista, ki jih je bila zbudila, se je vrgla na sosednjo posteljo, kar oblečena, in zaspala je na mah. Saša je gledala njen bledi obraz, ki se je zdel pri bledi svetlobi kakor mrtev, z izmučenimi, vpadlimi lici in temnimi vekami.
Saša je šla dol. v jedilnico za uslužbence; vsa je še drgetala od mraza in trudila se je, da sc segreje z lastnim gibanjem in zadrži drgetanje. Jedilnica je bila spodaj v kleU in v njej je bilo bolj mrzlo in vlažno in tako temno, da so morale goreti električne svetilke, ki so visele na nizkem, obokanem stropu.
Za ravno tako zeleno mizo, kakršne so bile v zavetišču, se je Saša napila čaja, tako hitro, da si je ob-žgala ustnice. Nad vročim parom si je skušala ogreti obraz in roke.
»Še rok si ne segreješ!« je iz-pregovorila.
Debela in stara postrežnica, ki je sedela zraven Saše, je molče po-
Na njegovo zvestobo smo vedno ra- ' čunali in nismo bili nikoli prevarani, je bil član vseh narodnih in naprednih društev, največ zaslug si je pa pridobil za moško podružnico C. M. D., ki jo je iznova obudil, da je začela agilno in uspešno delovati. Tudi »Delavskemu bralnemu društvu« je bil vnet član ter v njega pevskem zboru izboren in vesten pevec. Zanimal se je za vse naše javno politično in kulturno gibanje ter je bil član tudi »Matice Slovenske«, kar je dokaz o visoki njegovi inteligenci. Sedaj ga ni več — škoda zanj! Mož nam manjka! Pokopali smo ga v nedeljo popoldne ob mnogobrojni udeležbi. »Delavsko bralno društvo« se je z žalostinkami poslovilo od svojega zvestega člana in pevca. Blag mu spomin!
Z dekliške rudniške ljudske šole.
Volonterki Davorinka Dežeiova in Etka Bloudkova na dekliški rudniški ljudski šoli v Idriji sta postali provizorični učiteljici.
Sokolov plesni večer se vrši v nivarni »Črnega orla« prihodnjo soboto zvečer ob 8. uri. kakor običajno, pričakujemo tudi letos obilne udeležbe vseh slojev, saj je zabava na Sokolovih plesnih večerih vedno neprisiljena in iskrena. 1 ako bo tudi letos. Vstopnino plačajo samo moški, in sicer po 1 K za osebo.
Iz Maribora.
Mariborski nemški nacljonalci
so žalostni; znani pastor Mahnert zapusti v kratkem naše mesto. Za vsenemško mariborsko kliko je to hud udarec, kajti Mahnert je bil njih glavni steber, eden izmed najener-gičnejših in najdelavnejših mož in je kot tak dosti škodoval katoliški in slovenski stvari ne le v Mariboru, temveč tudi v daljši okolici, zlasti v Studencih. Kot strupen sovražnik vsega, kar ie slovenskega, je stal v prvih vrstah, ko se je šlo proti Slovencem. Kot imeniten govornik in demagog je imel pri vseh nemških političnih zborovanjih glavno besedo. Pravijo, da je bit on inspirator burnih protislovenskih demonstracij leta 1908. Hodil je pridigovat na zeleno Pohorje in sprožil je misel, postaviti na Pohorju nemško planinsko kočo, kot konkurenčno podjetje dobro uspevajoči »Ruški koči«, »Slovenskega planinskega društva«. Bil je glavni propagator Siidmarke in Los von Rom-skega gibanja, ki ga je pravzaprav še le on prinesel med spodnještajerske renegatske vrste. Vsled njegove agitacije so bili prestopi iz katoliške cerkve na dnevnem redu, tako. da je danes velik odstotek mariborskih renegatov v vsenemškem protestantskem taboru. Kot strupen sovražnik Slovencev se je pokazal pri vsaki priliki, zlasti pa v svojem romanu — mož je bil namreč tudi literat — ki ga je izdal pretečeno jesen in ki je v kratkem času doživel že tretjo izdajo. S tein romanom »Die Hungerglocke« je postal vreden naslednik znanega romanopisca R. H. Bartscha, ki je v svojem romanu »Nemška bol« (»Das deutsche Leid«) poleg res liričnih popisov spodnještajerskih slovenskih pokrajin nagrmadil kopico nesramnih laži in obrekovanj o Slovencih. Tudi Mahnertov roman igra na Sp. Štajerskem in slika boj Nemcev m Slovencev (ki iih dosledno imenuje Wenden, VVindische) na meji. v Mariboru. St. liju in Studencih. Pripomnimo. da popisuje Mahnert v imenovanem romanu nemško slavnost, ki se je vršila v Št. liju isti dan ko otvoritev »Slovenskega doma« in slika podivjanost slovenskega ljudstva ob priliki te slavnosti. Slovenski in-
gledala na njene posinjele roke in se ravnodušno okrenila.
»Kako so še vse nedostopne!« je pomislila Saša. »Vse so tukaj takšne!«
To je že preje opazila; sodila je, da je to vsled tega, ker je delo tukaj zelo težavno, dolgočasno in zoprno, in ker žive postrežnice dolgočasno, jednolično, neprestano druga drugi pred očmi. sredi jednako-merno molčečih, zoprno vonjajočih, sitnih in jednolično umirajočih ljudi.
»No, to je življenje!« je pomislila, vstala in odnesla svojo čašico na piistojno mesto. »Za nič na svetu ne bi ostala tu! Te pa žive zmerom tu, žive in se starajo, brez luči, brez radosti! Moj Bog... Ce bi ne bilo Mitjenka, že davno bi pljunila na vse.«
»Kozodejeva, bolnica vas kliče!« je rekla postrežnica in odšla dalje, ropotaje s stekleničkami.
Saša je vzdihnila, popravila si lase in šla zopet na vrh po praznih zelo širokih in čistih stopnicah; njeni koraki so odmevali čudno - samotno.
V baroničini sobi je bilo zaduh-lo in ne samo toplo, temveč naravnost soparno, kakor v kopalni sobi. Vonjalo je po zdravilih in dišavah, s katerimi so skušali udušiti in pregnati zoprni, ostri duh propadajočega, gnijočega človeškega telesa.
teligenti insultirajo in pretepejo slabotno nemško gospodično, ki se vrača od nemške slavnosti itd. itd. (Zgodilo se je baš nasprotno. Op. ured.) — Namen tega romana je pač prozoren; Več ko s hujskanjem v dnevnem časopisju se doseže v leposlovju. Zato s pomočjo umetniške oblike, v lepih besedah pokazati, kaki so Slovenci. Bolj ko članek v časopisju. ki je hitro pozabljen, je roman v stanu gojiti sovraštvo do Slovencev, niti šovinizem, ki je še vse premajhen po Mahnertovem mnenju. Svoj tendenciozni umotvor, če smemo ta pamflet tako imenovati, je dal prestaviti tudi na francoski in angleški jezik. Naj tudi tam zvedo nekaj o barbarskih Slovencih. Bolj ko kje drugje, se je pokazal tukaj Mahnert v vsej nagoti; največji sovražnik in nasprotnik Slovencev. Zdaj pa zapušča Maribor in se preseli tje, od koder je prišel, med svoje brate v Bonn.	E.	S.
Dramtično društvo v Mariboru je vprizorilo dne 19. t. m. burko »Vražji Rudi« z gostom gosp. Pov-hetom. Temu edino le se moramo zahvaliti za užitek večera. Brez Povheta splavala bi bila igra po vodi. G. Povhe je igral Pimpfingerja tako umetno, da je s vojo igro navdušil ne samo gledale« temveč tudi naše domače umetnike. Langer je slabo karikiral starca klečeplazca davkarja. Robidnik, Suša. Kadunc in Kunc so igrali zelo hladno, ogreli so se šele pri šampanjcu. Mišar igral je slugo predrastično. Strammba-chova je bila za starega dragonca, kakor jo je imenoval Pimipfinger, pač premalo »stranim«. Lucija, Pimp-fingerjeva žena, bila je sicer maskirana starka, ali igra ni bila niti podobna komični starki. Nasprotno se je pa potrudila njena hči Marjanica, za kar je žela obilo polivale. Baro-nesa Feldkirch in baron Traunstem sta kakor vselej tu'di sedaj igrala v splošno zadovoljnost'. Dramatičnemu društvu priporočamo, pridobiti si več takih močij kakor so Fekl-kirch. Marjanica in Traunstein, da ne zagazi rakovo pot.	S.
Dnevni pregled.
Saj ne vedo kaj pišejo! Nemški časopisi, v prvi vrsti pa seveda graški dnevniki, se kar prekašajo v protislovanskem hujskanju in — v brezmejni neumnosti. Rekorde posebne vrste, kolikor se tiče ravno v prvi vrsti neumnosti, pa doseza brezdvo-inno graški »Tagblatt«. Samo, da je senzacija, pa je dobro, če se pa publika smeje do smrti, to je postranska stvar. V zadnjem jutranjem listu trdi imenovani list, da je v Rusiji obelodanil ruski politik Miljukov več spisov, v katerih razpravlja o raznih mogočih zapletljajih, ki bi dali netiva k resnim avstro-srbskim zaplet-ljajem. V teh spisih bojda tudi trdi Miljukov, da je skušala Avstrija odvrniti Srbijo od Rusije z obetanjem, da ne reflektujc na — samostojno Albanijo. Nadalje je bil bojda v Bel-gradu v misiji avstr, minlst. zun. zadev Berchtolda posl. dr. Redlich, za njim pa — prof. dr. Masaryk! Ko tudi ta dva nista mogla pregovoriti Srbov, pa je šla še neka tretja — ampak, prosimo, misterijozna oseba v Belgrad, katere ime Miljukov ne sme še sedaj (aha!) povedati. Šele, ko je ostala Srbija trdovratna na strani Rusije, se je spoznalo (ne verjamemo, zakaj naši diplomati so vsemu preje dostopni kot »spoznanju«. pa če je to tudi še tako nesmiselno) da treba s Srbijo jedenkrat za vselej obračunati. Smejte se. o Bo-
Saši je kar udarilo v glavo, ko je vstopila v to ozračje iz mrzlega koridora.
Baronica je ležala na hrbtu in gledala v vrata z upalimi, bolnimi, bolestno - razdraženimi očmi. Koti ustnic so se čisto povesili in neprestano je tipala krčeyito, bolestno-hlastno po odeji s tenkimi prsti. Na tisti strani prs, katero je razjedal rak, je ležal obkladek z ledom, zavit z robcem.
»Moj Bog,« ie pozdravila baronica Sašo s sitnim, razžaljenim glasom. »koliko časa se vas mora klicati. Ta trapa ne razume ničesar. Vso noč nisem spala. Dajte ledu. Obrnite me...«
Njen slabi, zoprni glas je zvenel Saši zelo neprijetno na uho. Porinila je roke pod nenavadno težko velo telo baronice in ga privzdignila na blazini.
»Više... še... Moj Bog, kako to boli. Še.,.«
Od njene mokre srajce je šel zoprn težek duh po bolnem potu Saši v usta in obraz. Rjuhe so bile zvite in zmečkane, vroče in ostudne.
»Ali naj prinesem čaja ali mleka?« je vprašala Saša z naporom in skoro brez sape ter si popravila raz-mršene lase.
Baronica ni odgovorila takoj, gledala je trdovratno vanjo s temnimi, vsled bolezni hudobnimi očmi.
govi! Kljub dementijem od vseh strani, mora dr. Masaryk, hočeš nočeš, postati avstrijski mirovni apostol, naj je to potem njemu ljubo ali ne. Ce pojde to še nekaj časa tako naprej, bodo še prišli kedaj s senzacijo, da so poslali pred meseci tudi g. Klofača s tem namenom v novo-osvojeno Staro-Srbijo. Da, od naših štajerskih »Dodelnov« smemo vse pričakovati, še to. da nam navsezadnje pridejo z milo prošnjo, da jim naj dovolimo, postaviti v Ljubljani slov. univerzo in, da nam odstopijo kak ministrski fotelj.
Zopet neinčurska zmaga. Iz Slovenske Bistrice nam pišejo: Pri volitvah iz veleposestva v tukajšnji okrajni zastop smo Slovenci sijajno — pogoreli. Nemštvo se združuje in jači, mi pa se v medsebojnem boju razdvajamo in cepimo. Gospoda, kam jadramo?
Surovine. Pretečeni teden ie prišlo med fanti Fran Volovec, Jan. Jagrič in Fr. Branetičem, ko so se vračali iz Globokega do prepira in konečno tudi do pretepa. Jagrič je Branctiča udaril po glavi s kamnom, da se je le-ta zgrudil na tla, Jagrič sc je nato odstranil, nakar je začel Volovec na tleh ležečega toliko časa obdelavati, da se ni več ganil. Ko sc je po nekaj urah zavedel se je vlekel v Rožno v nek hlev, koder so ga našli prihodnjega dne mrtvega.
Svoja plačila Je ustavil v Mariboru trgovec Tschutschek. Imel je trgovino s delikatesami in bil zagrizen nacionalec.
Pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbota se, kot nam poročajo, od konca minulega tedna naprej, nadaljujejo. Vodi jih dež. namestnik grof Clary. V kakšen stadij so ta pogajanja do danes prispela še ni znano, ker slov. klerikalci do sedaj krčevito — molče. Zanimivo bi bilo sicer zvedeti, zakaj da se pogajajo klerikalci. A kljub njih molčečnosti, silijo razna domnevanja na dan, ki pa nikakor niso ugodna. Že to, da sc zavlačujejo vedno bolj in bolj. da upravičenemu dvomu o ugodni rešitvi, precej podlage. — V prvi vrsti začenjajo klerikalci danes prati svoje postopanje s tem, da navajajo razne okoliščine, od katerih pa se nam ne zdi niti jedna toli verojetna, da bi se nam zdelo njih postopanje upravičeno. Saj je lepo, če sc zahteva pri deželni vladi tudi za nas primerno število uradnikov naše narodnosti. Vpraša pa se, v koliko je smatrati klerikalno razburjenost v slučaju Pirkmayer — resnim. Baš ta slučaj pa silijo danes klerikalci nekako nervozno v ospredje. Sklicujejo se tudi na nedostatke, ki so se pojavili pri drž. fondu za pospeševanje živinoreje, nasproti štajerskim Slovencem. — Verjamemo, da se je kaj tacega zgodilo in, še več. Znani so nam tudi taki slučaji. Ali ravnotako znano nam je tudi. da se je poprosilo v dveh slučajih njih pomoči že v lanski pomladi. Toda, klerikalni poslanci niso storili ničesar, oziroma niso hoteli, ker sta bila dotična na glasu, da ne trobita v klerikalni rog. Moža sta se potem obrnila na nekega druzega štajerskega politika in še le ta jima je potem pomagal. Storili bi naši klerikalci dobro, če bi nam hoteli povedati, v katerih slučajih so pri drž. fondu za pospeš. živinoreje že pred obstrukcijo intervenirali. Metati pesek v oči danes -- tudi ni več lahko. Kar se pa tiče našega šolstva, naj nam istotako povedo, v katerih in kolikih slučajei da so pri deželnem šolskem svetu že intervenirali. Ne gre tu le morda za obe slov. privatni šoli v Studencih in Mariboru. Nasprotno! Povedo naj
»Mleka?« je ponovila Saša.
»Ah, kajpa! Saj vendar veste, kaj pijem zjutraj!« je odgovorila baronica razdraženo.
Saša je molčala in odšla po mleko.
»Prav čisto nič se mi ne smili,« je pomislila o baronici, ko je šla po stopnicah. »Bila je bržkone tako hudobna že takrat, ko je bila zdrava.
Prvi dan se je Saši baronice smilila in zdelo se ji je grozno in nerazumljivo, da je ta ženska tu bolna, da ji gnije telo in da skoro že umira. Naporno in zoprno delo ob njej na ji je kmalu otopelo to čuvstvo. Kakor tista dva siva strežnika v belih predpasnikih, ki sta ravnodušno nesla bele nosilke mimo Saše za bog-vedikoga, ki je umrl čez noč, in se prepirala med seboj za nekakšne rjuhe, ravno tako je Saša že popolnoma mehanično stregla bolnici, preobračala jo, nosila ji posodo in jed in mislila pri tem samo o sebi in svojem življenju.
Mleko je bilo že zavrelo in Saša je odšla takoj nazaj.
»Ali res ne morete hitreje... O, Moj—j Bog,« jo je sprejela baronica, skoro škrtajoč z zobmi, s sovraštvom in brezkončno zavistjo bolnega in nesrečnega človeka do zdravega in srečnega.
»Kako hitreje,« je zamrmrala j?aša nejevoljno.
nam naši klerikalci, v katerem slučaju so se še kedaj obrnili resno proti prodiranju »Schulvereina«. In, če sc že tako zavzemajo danes glede slovenskega šolstva?! Kje so uspe-lii? Če ni vse !e slepomišenje — seveda tudi to grozno mlačno — kako daleč je stvar napredovala. Sklepajoči po dolgotrajnosti boja za imenovani dve šoli, bi bili klerikalci vendarle že tudi lahko kaj dosegli.
Če je pa ta boj res odkritosrčen zakaj pjtein nečastni boj proti učiteljstvu? Rilo bi vrlo na mestu, da postavijo štajerski klerikalni vodje že jedenkrat za vse te, v zadnjem času se ponavljajoče momente, tudi primerne dokaze njih resnega nastopanja v njih dosego. Dokler tega ni, jim ne verujemo, kakor tudi danes še ne verujemo o povoljnem izidu graških pogajanj.
Iz Sarajeva nam poročajo: Vojakov imamo tu mnogo še preveč. In še vedno prihajajo nove čete. Srbi so jezni, Hrvati molčijo. Znani »Hrvaški Dnevnik« (klerikalni list) je grozno navdušen za vojno. Na vsak način hoče delati spor med Srbi in Hrvati - - ter med monarhijo in Srbijo. K sreči brez uspeha. Drugače Se — mirna Bosna.
Učiteljske vesti. Za definitivno učiteljico v Dobrniče pride učiteljica Alojzija Maurin iz Cerkelj. — Za provizoričnega učitelja na ljudski šoli v Višnjigori je imenovan I. Ste-govec.
Kap jo ie zadela. 19. t. m. so našli ljudje v nekem gozdu pri Kranju 76letno posestnico Marijo Malenšek mrtvo ležati na tleh. Zadela jo je naibrže kap.
Obesil sc Je. Pretekli petek se je obesil v svoji hiši 45letni posestnik Jakob Malenšek iz Oreliovelj. Kaj je gnalo Malenška v srmt, doslej še ni znano.
Pretep. Te dni je popivalo v neki gostilni v Bistrici v Kranjskem okraju več delavcev, med katerimi se je nahajal tudi 501etni Ivan Širc. Med delavci, ki so bili že pijani, je prišlo do prepira, med katerim je neki žagar Širca vrgel s tako močjo na tla. da si je ta zlomil desno roko.
Nesreča. Ko je te dni 181etni hlapec Andrej Močnik iz Cerkelj napravljal za svojega gospodarja Matijo Kernu, drva v gozdu, je začel drčati proti njemu velik bukov panj, kateremu se ni mogel Močnik pravočasno umakniti. Panj ga je podrl na tla, in Močnik si je zlomil pri tem levo nogo.
Grozen čin slaboumnega. V nedeljo. dne 19. januarja t. 1. je vstre-lil neki slaboumen korporal 18. in-fanterijskega polka v vojašnici v Nevesinjah v Hercegovini tri svoje tovariše; tri je težko poškodoval. Ko se mu je vojaštvo postavilo v bran, je vstrelil še enega vojaka. Ker so drugi vojaki streljali vanj, so slednjič tudi njega vstrelili.
Železniška nesreča. Ne daleč od postaje Szent Laszlo na Ogrskem je te dni trčil mešanec v neki tovorni vlak. Pri tem se je poškodovalo osem voz. Eden izmed sprevodnikov se je ubil.
Umrl v starosti 142. let. V Bu-kareštu ie te dni umrl Jurij Salomon, davčni nadzornik v pokoju v nenavadno visoki starosti 142 let. Dva pravnuka umrlega sta člana rumunskega parlamenta.
s citati iz Svetega pisma ali iz raznih krščanskih naukov. Večkrat je ravnatelj dobil pismo, v katerem pravi prosilec, da bo »prej velblod prišel skozi šivankino uho kakor bogataš skozi nebeška vrata«. Verski moment igra tu večkrat svojo vlogo. Prosilci večkrat imenujejo milijonarko »sestro v Kristu«, »božjo ljubljenko«, ali pa vprašujejo »če ima gospa Harrimanova zagotovljeno zveličanje svoje duše. Ako ga še nima zogotovljenega. naj ga zagotovi s čekom na 50.000 dolarjev ,..« Predstojnik nekega amerikanskega pastorskega seminarja naznanja milijonarki. da ves kolegij vstaja vsak dan ob dveh zjutraj in »prosi Boga, da bi dal gospe Narrimanovi svoj blagoslov...« Med drugimi pismi se nahajajo tudi nekatere prošnje, v katerih prosijo otroci, da bi gospa Harrimanova poslala kak dar njihovim revnim starišem, da bi bolnemu dekletu poslala zdravnika, dalje prosi izumitelj, da bi financirala njegove poskuse itd. Uboga milijonarka | pa si vkljub svoji ljubezni do trpeče-I ga ljudstva ne zna pomagati, ker | se jo je naprosilo za 267 milijonov dolarjev, a ona sama ima le — 75 milijonov.
Ljubljana.
Kako težka je eksistenca boga« tinov. Vsi, ki so se navadili v svojem življenju gospodariti z manjšimi svotami in ki si pridobivajo majhen denar za trdo delo, morajo z začudenjem obstati pred velikansko številko premoženja kake amerikanske milijonarke. Iti kakemu spretnejšemu človeku, ki se ne zna zanašati le na svoje delo in lasten zaslužek, Šine v glavo misel, da bi poprosil tako. z miljoni obloženo damo, naj mu pošlje del svojih dolarjev, da se mu spolnijo njegove sanje, hrepenele in potrebe. Tako je dobila vdova po železničnem kralju Harrimanu Do smrti svojega soproga šest tisoč Prošenj, v katerih je bila naprošena za — 267 rniljonov dolarjev. Uboga bogatinka si ni znala pomagati in ni vedela, ali bi vsa pisma zagnala v koš, ali bi jih vestno dala pregledati. Gospa, ki ima v sebi precejšnjo porcijo človekoljubnosti, je slednjič sklenila, da se vse prošnje vestno pregledajo. Vsled tega sklepa pa je bila gospa prisiljena napraviti posebna pisarno v ta namen in postaviti v njo ravnatelja, ki bi potem pregledal vse one prošnje in iih reševal. In ta ravnatelj rti pozabil vsled takega imenitnega materiala porabiti za to, da se napiše knjiga, ki bi tu-.di širše vrste občinstva seznanila s tajnostmi življenja milijarderja. Pisma se med seboj le maio razlikujejo tako po zahtevah, kakor po obliki. Večinoma obsegajo lepo pisan imperativ; »Pošljite mi, prosim, ček na en miljon dolarjev. Izguba enega milijona Vam gotovo ne bo škodovala, friene pa bo ta svota napravila srečnega za celo življenje!« Svoje prošnje okrepijo prosilci navadno tudi
— Jugoslovanski problem in avstrijski Jugoslovani. Nihče ne more utajiti dejstva, da je historična balkanska vojna zapustila v avstrijskih jugoslovanskih vrstah mogočne sledove, katere ne bo nikdar mogoče uničiti. Rešitev jugoslovan. vprašanja postaja od dne do dne aktualnejše. Stojimo v resnici na pragu velikih dogodkov in zato moramo gledati, da ne bomo iznenadeni. Zali-bog vlada v naprednih jugoslovanskih vrstah popolna disorijentacija, dočim so jugoslovanske klerikalne stranke dobro pripravljene. S popolno pravico konštatira R. P., pisec člankov »Jugoslovanski problem in avstrijski Jugoslovani« v »Sloveti. Narodu«: Odkritosrčno moramo priznati, da sedimo mirno v zapečku, kakor da bi nas vse to, kar sc do-igrava okrog nas, čisto nič ne brigalo. V narodnih in naprednih vrstah na vsem avstrijskem slovanskem jugu je nastalo v zadnjih letih poix>hio mttvilo, zavladala je povsodi popolna apatija.«' Člaukar stavi koncem svojih zanimivih izvajanj sledeče predloge, katere bo gotovo vsak narodno čuteč Jugoslovan podpisal z obema rokama:	1.	Naj	stopijo vse
narodne in neklerikalne slovenske, hrvaške in srbske stranke na avstrijskem jugu v čim najtesnejšo zvezo med sabo; 2. skliče se naj čini najpreje v Ljubljano, Trst ali kako drugo mesto sestanek politikov in javnih činiteljev, pripadajočih gori navedenim strankam; 3. na tem sestanku, ki naj bi bil zaupen, se naj vsestransko in izčrpno diskurira o jugoslovanskem vprašanju ter se naj precizira stališče, ki ga napram temu vprašanju zavzemajo jugoslovanske stranke in 4. sestanek naj skličejo dalmatinski politiki, ki igrajo v jugoslovanskem pokretu nesporno vodilno vlogo.
— Dober izgovor najdejo nekateri nedelavni ljudje v tem, ^ da se sklicujejo na neodvisne liste, češ, da kritika škoduje napredni stranki. Mi mislimo, da so to slabi naprednjaki, če zaradi par javnih resnic pobegnejo. To so tisti polklerikalci, ki komaj čakajo prilike, da presedlajo. »Cvičkarji« ne škodujejo na papirju, ampak tam, kjer so v resnici — ti bolj podirajo napredne trdnjave kakor mi. Drugič še par besedi o tem.
— Občni zbor moške in ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Spodnji Šiški se je vršil v nedeljo dne 19. januarja popoludne ob polu 3. v Čitalnici. — Po običajnih uvodnih besedah g. predsednika Mohorja so sledila cdborniška poročila, katera je občni zbor odobrujc vzel na znanje in bil na predlog g. odbornika Kralja, kot preglednika računov, sprejet absolutorij marljivemu blagajniku g. Ogrizku. — Ugodna pretekla društvena doba, kakor tudi velika udeležba občnega zbora je pokazala, da zna ceniti narodni Šiškar važnost obrambnega dela in
Fran Kralj, Dragotin Vtičnik, Josip Sedej, Josip Mohar, Al. Rozman, Iv. Škarjovec. Fran Adlešič in za žensko Dodružnico: predsednica gospa Marija Seidl, podpredsednica ga. Iv. Pirkovič, blagajnica ga. Antonija Tavčar, tajnica gdčna. Marija Čolnik in odbornice ge.: Terezija Rozman, Marija Noč. Marija Pušar. Ana Burgar, Marija Zigler.
— Slovensko gledališče. Sinoči sc je pel »Večni mornar« pred razprodano hišo. Kot gost je zopet nastopila gdčna Mira Koroščeva, ki je pela istotako krasno kakor zadnjič. Po drugem dejanju je sledil pravi vihar ploskanja. Gdčna Koroščeva je dobila dva šopka v znak priznanja ki ga je dosegla na našem odru. Zal, da druge partije niso tako zasedene, da bi mogli vživati »Večnega mornarja« v celi njegovi krasoti. Upamo, da bomo gdčno Koroščevo še kdaj videli na našem odru,
— Napad na mlin. Jutri v četrtek 23. t. m. (nepar) se bode zadnjič v sezoni uprizorila Karl Weisova moderna nova opera »Napad na mlin«, ki je spričo svojih glasbenih vrlin in svoje dramatične sile ob svojih uprizoritvah v Narodnem gledališču v Pragi in v Brnu žela najlepše uspehe. Znani češki kritik Jar. Hartlak piše, da priznani češki skladatelj Weis, komponist »Poljskega Žida« in »Revizorja« s to svojo najnovejšo opero ne stremi toliko za čistoumetniškimi smotri, nego hoče kakor Kienzl s svojo opero »Pesem
valne družbe na življenje Avstrijski Feniks na Dunaju bil je imenovan g. Vladimir Fischer.
— Glavni semenj za kože ter kožuhovino se bode vršil v ponedeljek dne 27. t. m. kot navadno v skladiščih tvrdke »Balkan«, spedicijske in kom. delniške družbe na Dunajski cesti št. 33.
— Izgubila je v nedeljo zvečer M. Hlebec ročno torbico z manjšo svoto denarja od gostilne »Pri zvezdi« do Brinove ulice v Spodnji Šiški. Pošten najditelj se prosi, naj izroči torbico z denarjem vred občinskemu uradu v Spodnji Šiški.
— Kinematograf »Ideal«. Novi spored je dosegel zopet največji uspeh. Izborne so šaljive točke, posebno zanimiv je Pathe Žurnai. Občudovala se je pa posebno Cirkuška drama velika senzacija. Zopet veliko vzorno delo svetovne tvrdke Nordiskfilm, v katerem nastopajo razni najboljši svetovni cirkuški umetniki. Posebno ugaja dresura levov in tigrov. V petek seuzacijska drama »Pobožna prisega«. V soboto »Srbi zavzamejo Alessio«.
Cvičkarji.
(Dalje.)
Društva.
pričakovati je, da sc v tekočem letu pomnoži število članov in povišajo dohodki. — Nikdar in nikjer naj noben Šiškar ne pozabi kaj je in kaj nam more biti prekoristna »Družba« ne pozabi tembolj, ker se je sovražnik že vgnezdil In pričel s sistematičnim raznarodovalnim delom. Toraj s svetim narodnim navdušenjem na obrambno delo in niti enega koraka nazaj, temveč vedno naprej in naprej od uspeha do zmage. — Občni zbor sta počastila gg. notar Hudovernik in dr. Janko Šlebinger, kot zastopnika glavnega »Družbine-ga« vodstva. — Zbor je enoglasno izvolil sledeči odbor: za moško podružnico:	predsednik	g.	Dragotin
Mohar, podpredsednik g. Ivan Petrič, blagajnik g. Fran Ogrizek, tajnik g. Iy_an Tavčar, odborniki gg.:.
z gora« (»Kuhreigen«), ki jo pravkar igrajo skoro vsepovsod, v prvi vrsti ljudsko, vsakomur razumljivo, lahko tekočo melodijozno glasbo. Nanizal je polno dramatskega dejanja, živahnih, zdaj iskrenoljubkih, zdaj pretresajočih prizorov, ki jih orisuje briljantna, up^av Dvorakovski sijajno instrumentirana godba, tako, da mora njegov »Naskok« globoko učinkovati na vsakega dovzetnega poslušalca. Kakor le malokateri skladatelj, zna Weis ubirati prave ljudske strune in s silo dramatike pretresati srca. — Ljubljanska kritika je ob premieri po zaslugi povdarjala, kako ljubko orisuje glasba prvega dejanja predpriprave na jutrišnji poročni dan, kako v mirni tok moreče udarjajo preteči vojniški zvoki, kako iskrena je v drugem dejanju Frede-rikova molitev, ljubavni dvospev milolep, pesem vojakov pa svečana. Potem ko je blesteče pisana medigra orisala nastopajoče jutro, prehaja godba v tretjem dejanju v veledra-matično izslikavanje burnega dejanja in je prožeta z iskrenimi, do srca segajočimi akcenti, dokler h koncu ne postane globoko pretresljiva. Predstava je glasom kritik tudi pri nas napravila dober vtisk, Kar je kritika grajala glede nekaterih dolžin, se je napravilo tako, da se sme s strogo muzikalnega stališča reči, da Weisov »Napad na mlin« tudi pri nas docela zasluži čim najmnogo-brojnejši poset. Tolikrat se povdarja, da naj se na našem odru uprizore tudi moderna, zlasti slovanska muzikalna dela. Weis je Slovan. Njegov »Napad« j.e docela moderna skladba. ki jo odlikujejo velike vrline, je lahkoumljiva, melodijozna in ljudska — torej!
— Umrl je včeraj oče gospe Leve, vdove merosodnika in g. Majcna, gostilničarja, gosp- Janez Majcen. posestnik v Rožni ulici št. 13 v Ljubljani, v lepi starosti 97 let, gotovo najstarejši mož v Ljubljani. Bil je blagega značaja in skrben oče svojim otrokom.
— Nesreča pri Igri- V soboto popoludne se je pri igranju sunila 7letna krojačeva hči Angela Frank iz Rožne doline, z nožem v oko in se je težko poškodovala.
  Z državne obrtne šole. Inženir Viktor Trnšek je imenovan za učitelja v devetem činovnem razredu na tukajšnji državni obrtni šoli.
— Na oklicih so: Rudolf Bunc, knjigovodja, z Marijo Bizjak. Janez Jurkovič, strojevodja, z Antonijo Krašovec.
— Opekel se je. Dne 17. t. m. ie zlezel eno leto stari delavčev sin Alojzij Mozetič iz Sela pri Mostah na razbeljeno ognjišče m je zadobil pri tem težke opekline na usodnem
delu telesa.
— Konj ga ie udaril s kopitom.
16.t. m. je snažil 161etni jermanski vajenec Lojze Krušnik iz Ljubljane nekega konja. Konj ga je nenadoma udaril s kopitom v obraz in ga je težko poškodoval na desnem očesu.
— Kaznjenec pobegnil. Preteklo soboto popoludne je pobegnil od dela v Spodnji Šiški kaznjenec Anton Kodrič, ki je bil v zaporu tukajšnjega deželnega sodišča. Doslej ga še niso prijeli. Oblečen je v kaznilnično obleko, roien je leta 1833. in je pristojen v Cerklje pri Kranju. Srednje postave je, ima podolgast obraz, rjave lase, svetle brke in je kovač Po poklicu.
— Vodjem tukajšnjega generalnega zastopa c. kr. priv. zavarovalne družbe Avstrijski Feniks na
Dunaju in ces. kralj. priv. zav.aro- 1 malenkosten.
—Literaren sestanek v »Matici Slovenski«. Drugi letošnji literarni sestanek bo v »Matici Slovenski«, (Kongresni trg 7), v soboto, dne 25. jan. 1913 ob b. uri zvečer. Na dnevnem redu bo program za »Prevode iz svetovne književnosti«. I. Kako naj bi se vzdržala evidenca o vseh že izišlih prevodih? II. Kaj naj bi se prevedlo a) iz slovanskih literatur (bolgarske, ruske, poljske, češke?) b) kaj iz drugih literatur (angleške, francoske, italijanske itd)? — Dobro bi bilo, ko bi gospoda, ki se zanimajo za stvar, pa se morda ne bodo utegniti udeležiti sestanka, pismeno Matici sporočili svoje mnenje.
Zveza slovenskih ljudskih knjižnic v Ljubljani. C. kr. ministrstvo notranjih zadev je glasom razpisa z dne 18. nov. 1912, št. 38.492 potrdilo Zvezina pravila. Zvezin ustanovni shod se vrši dne 2. februarja 1913 ob desetih dopoldne v restavraciji »Novi svet« na Marije Terezije cesti v Ljubljani z naslednim vzpore-dotn: Poročilo o dosedanjem delovanju. Volitev odbora, Citanje pravil. Določitev prispevka članic. Slučajnosti. — Na ustanovni shod so vabljene vse napredne knjižnice, čitalnice in društva, ki imajo knjižnice. — Priglase k vstopu Zveze slovenskih ljudskih knjižnic sprejema S. Gregorčičeva javna ljudska knjižnica v Ljubljani, Wolfova ulica 10, I. nadstr. kjer se dobe tudi vse potrebne informacije. — Zveza slovenskih ljudskih knjižnic prične poslovati 3. februarja 1913.
Šišensko politično društvo Vodnik ima svoj redni občni zbor dne 25. januarja 1913 v salonu pri Raci ob polu 8. uri zvečer. Vabijo se vsi somišljeniki, da se polnoševilno udeleže.
— Za »Slavčevo maškarado« »Veliki pustni korzo« na pustno nedeljo pomnoženi odbor pridno deluje, da bode ista v vsakem oziru prejšnje še prekašala. Maske se v velikem številu oglašajo in deluje se tudi na sestavi velike zelo živahne in interesantne skupine. Dekora-cijski odsek bode dvorano kar najmodernejše opremil. Vabila se bodo v kratkem razposlala. Podrobnosti danes še ne moremo izdati.
Telovadno društvo »Sokol« v Št. Vidu nad Ljubljano vabi svoje člane na redni občni zbor, kateri se vrši v nedeljo, dne 26, januarja 1913 v gostilni pri Cinnanu (Lovrenc) v št. Vidu. Bratje, udeležite se polnoštevilno!	Odbor.
— IV. redni občni zbor telov. društva »Sokol« Litija-Šmartno vrši se v nedeljo 26. t. m. ob polu 3. popoludne v sokolskem domu v Litiji z običajnim dnevnim redom. Na obilo udeležbo članov (članic) ter prijatelje sokolstva sploh vabi odbor.
Pevsko društvo »Planina« priredi predpustno veselico dne 26. januarja 1913 v prostorih g. A. Lavriča v Planini. — Na vsporedu je: Petje, šaljiva loterija, ples, korian-doli korso itd. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop prost. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Dramatično društvo v Mariboru opozarja tem potom vsa slovenska narodna društva, ki goje dramatiko torej tudi ona, ki prirejajo med drugim tudi tu pa tam kako gledališko predstavo, na skleD »Zveze dramatičnih društev« v Ljubljani, glasom katerega se onim društvom. ki niso včlanjena v »Zvezi« ne sme posojati garderobe ali knjige. Namen tega sklepa je predvsem na tak način doseči redno izdajanje »Talije« ki je v neizmerno škodo naših dramatičnih društev prenehala izhajati vsled pomankanja gmotnih sredstev. Blagovolite torej vsa društva čimprej pristopiti k »Zvezi«, kar se lahko prijavi potom dopisnice. Letni prispevek je primeroma
Sedaj šele se je zavedel Tepka. »Nič ne vedo,« si je mislil. Zadišalo mu je vino. Spomnil se je onih posod. trebušastih in velikih. Nagnil sc je naprej, pritegnil plašč in zdivjal skozi temo, da ga je bila polna vsa cesta. Kmalu so zaostali oni štirje, Tepka pa je kolobalil po cesti in sli-ivji so se mu cedile; mislil je na vino in se podil za javnostjo.
Čemu smo zopet tekli,« je sopel Mižon. »Ti. Topoglav, ali si nas mislil vleči, kanalja?«
»Nisem, saj sem videl prav ono rdečerožasto krilo. Videl sem. prav pred mano je frfotalo po zraku.«
»Tepka je bil. pijan si, da bi te,« je robantil Rozgotec. »Ona kanalja od Javnosti pa naj le uide sedaj. Dobimo jo že ob pravem času.«
»Tepka jo bo, Tepka,« je tolažil Topoglav. »Da je bila pred mano preje, ve tudi Cešpla. On je tudi kričal. Ali tamle na bregu se je izpodtaknil in se zakotalil v jarek. Jaz sem tekel, ker je bila čisto pred mano; bila ]e.«
Šli so po cesti nazaj, vsi upehani in potni in so se hudo držali...
Tepka Jure je Še vedno divjal naprej. Nenadoma se je ustavil in pomislil. Cel čas je plavala pred njim skozi temo ona trebušasta posoda, polna dišečega vina. Pozabil je na Javnost, za katero je tekel in premišljal je, čemu je tekel Težko 'je sopel in sedel ob cesti. Počasi se je vračalo in spomnil se je.
»Oh, liter vina. šlo je vse. Morebiti sem jo srečal, pa sem pozabil. Joj mi. Jutri pa sem brez kruha, kaj so rekli. In liter vina, tistega dobrega.«
Obšlo ga je nekaj neprijetnega, zazdelo se mu je zopet, da je svet ves siv in hudoben. Začutil je mraz in vstal je ...
Na griču se je zasmejala sova, da je odmevalo od mesta otožno in strahotno. Zavriskala je druga tik ob vesti in zopet je odmevalo iz noči. Zasmejalo se je in zavriskalo vse-naokoli; Tepka pa se je vračal opotekaje se in tesno mu je bilo. V stolpu je udarilo kladivo trikrat...
,9dbor.
III.
Pod večer se je zbudil doktor Sabla. V pisarni ni bil, spal je cel dan. 13il je truden. Zazehal je globoko, pomencal oči in skočil iz postelje. Pogledal je na nočno mizico po uri. Ali ure ni bilo. Potipal je v obleko in jo našel. Stala je.
*Kdaj sem jo pozabil naviti,« je zagodrnjal in pomislil. Kakor težka zavesa se je dvignil spomin. Plavalo je pred njim vse v dimu in čutil je še težki gostilniški vzduh. Počasi se je domislil. Tiščalo ga je na prsi; odprl, je okno.
Sivo nebo je ležalo tik nad strehami in poljem. V obraz mu je bušil mrzli jesenski zrak. nasičen z vlago. Zadrgetal je v hladnem dihu. Cez obraz mu je planila senca, objelo ga je nekaj tesnega.	y .
Udarilo je v zvoniku in stel je šest. Mimo je prihitel Mižon z mencajočimi koraki in za njim še več uradnikov.
(Dalje.)
Namoveiša telefonska in brzojavna poročila.
POSLANIK HARTVVIG V SKOPLJU.
Belgrad, 21. januarja. Ruski poslanik v Belgradu, pl. Hartwig je danes v spremstvu ruskega generala odpotoval v Skoplje. Njegovemu potovanju se pripisuje velika politična' važnost, ker odide Hartwig popolnoma tajno baje kar naravnost — v Sofijo.
SRBSKI MINISTRSKI SVET.
Belgrad, 21. januarja. Včeraj se je pod predsedstvom ministrskega predsednika Pasiča vršila večurna seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o mirovnem vprašanju in srbsko-avstrijskih odnpšajih. Ministrski svet je prečital tudi referat dunajskega poslanika Jovanoviča in ga vzel na znanje.
KONFERENCA V NIŠU RADI SOLUNA.
Belgrad, 21. januarja. V Nišu se vrši sedaj konferenca srbskih, bolgarskih in grških zastopnikov glede
Kupujte in naročajte „DAN“!
solunskega vprašanja. Kakor se zatrjuje, nameravajo zavezniki dati Soli nu avtonomijo.
BOLGARSKA IN RUMUNSKA.
London, 21. januarja. »Reuter Bureau« poroča, da se rumunske zahteve v javnosti precej pretiravajo. Olede Silistrije se sploh ne vrše nobena pogajanja. Gre le za odstop nekega bolgarskega ozemlja, ki bo o- '•očilo Romuniji pri Mangaliji ustanoviti trgovinsko luko.
TURŠKE IZGUBE V ZADNJI POMORSKI BITKI.
Carigrad, 21. januarja. Listi poročajo. da je bilo na oklopnici »Hai-redin Barbarossa« v zadnji pomorski bitki ranjenih 87 vojakov in štirje oficirji; 27 vojakov in štirje oficirji so bili ubiti. S popravilom poškodovanih ladij se je že pričelo.
BOJI PRI JANINI.
Atene, 21. januarja. Vojno ministrstvo priobčuje sledečo depešo generala Sapuktiakisa: Grška ofenziva pri Janini se nadaljuje. Danes smo zavzeli vasi Lobetsi in Lesa. Turki so se v velikem neredu in s precejšnjimi izgubami umaknili. Tudi pozicija Avghi pri Bizaniju je padla v naše roke.
MINISTER TODOROV V LONDONU.
London, 21. januarja. Semkaj Je prispel danes dopoldne bolgarski finančni minister Todcrov. Njegov prihod ni v nobeni zvezi z mirovnimi pogajanji. Potovanje Todorova v Petrograd in London je le v zvezi z najetjem novega bolgarskega posojila.
POSLANIŠKA REUNIJA.
London, 21. januarja. »Reuter Bureau« poroča, da se bodo poslaniki na današnji seji bavili z albanskim vprašanjem. Srbska spomenica glede ureditve mej Albaniji je že prišla v London. Poslaniki bodo vpo-števali tako črnogorsko, srbsko, grško in albansko spomenico.
KUGA V DRINOPOLJU.
Pariz, 21. januarja. Iz Sofije in Belgrada prihajajo poročila, da razsaja v Drinopolju tudi kuga, katero so zanesli azijatski vojaki.
MILJUKOV O BOLGARSKIH IZGUBAH.
Petrograd, 21. januarja. Na svojem povratku iz Balkana v Petrograd je Miljukov med drugim tudi izjavil, da znašajo bolgarske izgube v dosedanji vojni 72.000 mož. Od teh je 21.000 mrtvih, 51.000 pa ranjenih in obolelih.
RUSIJA GROZI TURČIJI.
Pariz, 21. januarja. »Temps« poroča iz najzanesljivejših krogov, da je ruski poslanik v Carigradu vnovič interveniral pri Porti za sklenitev miru in izjavil, da Rusija za slučaj nadaljevanja vojne, ne more več garantirati, da bo nevtralna.
NAZIM-PAŠA PROTI VLADI.
Carigrad, 21. januarja. Vojni minister Nazim-paša je odločno proti načrtom vlade, ki hoče pod balkansko zvezo kapitulirati in ji očita, da je sklicala narodno skupščino samo
za to, da se bo skrivala za skupščino. Kakor se zatrjuje, bo Porta predlagala, naj postane Drinopolje nevtralno.
ntmoMrii
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk 'Učiteljske tiskarne«.
Poslano.*
Gospodu Jakobu Brzinu, stenografu in literatu.
Sobotni »Slovenski Narod« je priobčil članek, ki je po svoji neslani vsebini že itak vsakomur znan. Koval in pilil ga je neki pod Jakobom Brzinom skrivajoči se stenograf in literat, ki se čuti poklicanega svojim stanovskim tovarišicam po časopisih pridigovati moralo in zaničevati njih stan.
In kako je občutljiv ta »nedolžni Alojzij!« Do komolca gola roka »tipkarice« ga popolnoma zmeša in mu vzbuja skušnjave, ki jim je komaj kos. Kaj še-le predrta nogavica gospodične tipkarice?! Angeljsko čista duša krepostnega stenografa in lite* rata Jakoba Brzina bije boj, katerega zmaga mu gotovo odpre vrata v nebeško kraljestvo. Gospod stenograf in literat. Vi še niste imeli predrtih nogavic, da se tako zgražate nad njimi pri ubogi tipkarici?! Ste morda že čuli znani nemški rek: »Dem Reinen ist alles rein, dem — — — — —«
In »ljubeznivi« gospod stenograf, kaj se pa Vi počutite nad »lju-beznjivimi tipkaricami«, kakor jih iz Vaše dozdevne višine zaničljivo na-zivijete? Dvomimo skoraj, seveda če Vaših zmožnosti ne cenimo previsoko, da ne bi tudi gospod stenograf takole včasih se poizkušali, se reče, poizkušati morali »tipkati« na stroj. Stenografija in strojepis, to je v vsaki pisai ni skoraj nerazdružlji-vo. A propos, Vi ste še literat poleg stenografa! No seveda, potem pa že smete malo bolj »von oben herab« gledati na svojo koleginjo. Brezdvo-mno si bo taka uboga »tipkarica« nekoč še štela v največjo srečo in najvišjo čast, da je smela biti skupaj v uradu z ženijem, katerega ime se blišči na p liju slovenske literature kot svetla zvezda, ki zatemmije Prešerne, Jurčiče... Kdo bi se pa tudi ne proslavil s takimi članki, kot je bil Vaš zadnji »ljubeznivi gospod literat in stenograf Jakob Br-zin?!«
V kratkem pričakujemo zopet kaj tako »lepo nanizanih misli« iz Vaše prermdre glave (v »Slovenskem Narodu«.)
Polje slave Vam ieži odprto.
Več tipkaric.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Mali oglasi.
Prodam dve mali hiši po jako nizki ceni. Pod Rožnikom 267.
rUMIKNlfLTI
S,
Gostilna
Florljanska ulica št. 6.
Kavarna
odprta celo
noc.
O
Celo ali delno staro, umetno
zobovje
kupuje Fr. Kollisch za polno ceno niaterjala samo v petek 24 t. m. v Ljubljani hotel pri Maliču (Stadt Wien) soba št. 9. I. nad.
Teodor Kunc
Prešernova ulica št. 5, I. nadstropje.
Dam^i modni sdon
za angleška in francoska dela se priporoča.
Najfinejši
ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne,,UN10N“.
FR. P. ZAJEC
IjiiMjiiiii!, Strni ur št. 9
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijonirani optik in strokovnjak svoj
optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, in zra tomerc vseh vist. Očala, ščipal-niki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Radi inventure
prodajam vso zimsko zalogo kostumov, mantljev, pale-tojev, jopic, bluz, raglanov, oblek, klobukov in vse
drugo blago 50 0 L pod lastno ceno.
„Angleško skladišče oblek'1
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
I
Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana i
Pariz 19051.
londffl 1905.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da sl vsakdo lahko izbere. — Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstropju.
Slavn. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam
najveijo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in .*. trakov z napisi. .'.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. Oen.e Torez IsonlrvLrence.
Dr. Benj. Ipavic
asistent oddelka za ženske bolezni in na po-: :	rodniškem	oddelku	deželne bolnice : :
ne ordinira do preklica.
FR. IGLIČ, Ljubljana,
I^Csstni txgr št
P. n.
Dovoljujemo si Vas obveščati, da je dosedanji vodja našega generalnega zastopa v Ljubljani, gospod Josip Prosenc, radi trajne bolezni svoje mesto zapustil in da smo imenovali gospoda Vladimir Fischer-ja za tajnika naših družb in smo mu poverili vodstvo našega generalnega zastopa v Ljubljani. Obenem smo odredili, da bode gospoda Fischer-ja nadomestoval gospod Franc Murko.
Z odličnim spoštovanjem
Ces. kralj. priv. zavarovalna Ces. kralj. priv. zavarovalna družba na življenje	družba
»Avstrifski Feniks" »Avstrijski Feniks"
na Dunaju.	na	Dunaju.
(M
is©©©0©#a««a®6e®
D
Učiteljska tiskarna
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Notni stavek.
Litografija.
Cene najnižje!