PROLET IREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČIT ATELJE
i
Glasilo Jugoslovanske Soeialisliéne Zveze in Prosvetne Ms.tfee
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
iT. — NO. 1828.
UM M
d»m hHn, Dm. i IMf. it Um pal Wik» «I CktaK !•-Mm Act <4 Cmtrmm W kUrck 1. lilt
CHICAGO, ILL., 23. SEPTEMBRA (September 23), 1M2. Publkhwi Wwkly «t 2301 8. Uwnd.te A»e.	• LETO—VOL. XXXVII.

'r L li.fl 'J
, 4'.
yt^M
m mfi^wym
flSMe
V »larih ¿••»k m i« »metrelo vaje« as opravilo moiltih. o »odej imajo tkoro vso armad« tudi ¿o ionsko poraosn« oddelke le čete. Veibejo so vojaško, pomagajo po armadi no vojoikili vmletališčik, v pasrask in splok kjer. koli, U v kitke jik so no poiiljoje. Gornjo jo slika doldota ne odrnvnUki preiskavi, ki so jo prijavilo so vstop v ionski aneadni oddelek.
Kaj si mislijo Rusi o obetani
\y
drugi fronti
rr
KAPITALIZEM V STRAHU PRED SOCIALNO REVOLUCIJO. — ZAVAJALNA POROČILA, KI SO ZAVEZNIKOM VELIKO ŠKODOVALA. — SIJAJEN ODPOR SOVJETSKE ARMADE
Jejen je tu in sovjetska armada je še vedno do malega osamljena v borbi. Nemške horde imajo v ofentzivi na Stalin-tfrad in proti Kavkazu premoč v letalstvu, dasi so angleški in ameriški poveljniki že v pričet-ku tega poletja obljtrbovali "zatemniti nebo nad Nemčijo" s svojimi letali. Churchifl jim je v pretnjah pritrdil in pozval prebivalstvo nemških mest v pobeg, "da bo z varnega gledalo, kako gore njihovi domovi"
Nejevolja v Moskvi
Nemci, ki se dobro zastopijo tudi na živčno vojno, so te pret-nje poslušali, a izgleda, da jih niso vzeli resno, niti ne zavezniške groin je z drugo fronto. Zato so udarili z vso silo na južni del Rusije, da prodro do oljnih vrelcev na Kavkazu, vzamejo Stalingrad in odrečejo sovjetski promet po Volgi.
Vsakdo, ki je prošlo zimo či-tal poročila o propadanju nemške a made, danes lahko ve, da so bila varljiva, zavajalna in Hitlerju jako po godu. češ, ako je njegove armade skoro že konec, čemu se pripravljati proti nji? Iiz teupa vidimo, kako važno je ne samo, da imaš armado, nego tudi, kako slepiti sovražnika.
NemSka sila se je to poletje ¡/kazala v ofenzivi za silnejšo kakor je bila lani, in le dejstvu, <!a se je tudi sovjetska armada 'li.bro pripravila, se je zahvaliti, da pohod Hitlerjevih motoriziranih divizij ni uspel po načrtu. Vendar pa je nemška premoč tolikšna, da jo sovjetska a» mada odbija z največjimi napori in ogromnimi žrtvami. Zavezniki pa se še zmerom le "pripravljajo" in tu pa tam »o v "defenzfti". Nič ni torej čudnega, če .io'v Mo»kvi nevoljo1 nad tem odkrito pokazali.
Tudi ž urna list i kriti lir a jo
Tej neodločnosti zaveznikov že več mesecev zelo ostro oporekajo mnogi ameriški in an-?)e*ki žurnalnti, dalje poslanci, pa tudi mnogi taki, ki so v vojaških zadevah priznani ve-
1 «ki. de celo newyorŠki New leader, ki nima do komunistov prav nobenih simpatij, je kar na prvi strani, v okvirju, ptfob-
čil članek, v katerem S. L. Solon (v Angliji) dolži tori je, da se v vojnih naporih namenoma obotavljajo,, zato da bi Rusiji ne bilo treba priti izdatno na pomoč.
"Skrajni Čas je, da govorimo cdkrito," pravi Solon, in izvaja: 'Ali toriji (v Angliji) izigravajo Zed. države proti Rusiji in obratno? In v Angliji pa komuniste proti delavski stranici in obratno?"
Nekaj je nekje gnilega, kar lahko vemo brez nacijske propagande.
Omenjeni pisatelj pravi, da toriji negujejo govorico, katere smisel je, da druge fronte za to še ni, ker vlada Zed. držav ni na čistem, kaj namerava Rusija v slučaju zmage.
Strah pred socialno revolucijo
S. L. Solon je mnenja, da je vzrok neodločnosti angleških torijev v vojni proti Hitlerju predvsem strah pred socialno revolucijo v Evropi, ako Nemčija pade.
Bogataški sloji se nedvomno boje, bodisi v Angliji kakor tukaj, da ako se Hitlerjev tretji raj h zruši, se bodo izstradana evropska ljudstva obrnila za "nov red" k Rusiji, ne pa v London in v Washington.
Nedavno je angleška in a-meriška propaganda začela po radiu 'zagotavljati narodom v
Kaj so napredni Slovenci v Ameriki propagirali pred
petindvajsetimi leti?
\
V	Proaveti s dne 16. sap k. ao v urednikovem članku, v odstavku, ki ae tiče v f lavnem sedanje polemike o vprašanju bodočnosti Jugoslavijo, med drugim sledeče besede:
. "Nekateri med nami trdovratno ponavljajo ene in iste Leted«, lu so jih izgovarjali pred 25 leti — ae zavedajoč se, da tiste besede danes ne pomenijo nič. Danes so na svetu republike, katerih predsednik je diktator in ljudstvo v njim nima nobene besede; »o pa tudi monarhije, v katerih je monarh figura le sa okrasek, pravi vladar pa je zbor-nica, v kateri je zastopano ljudstvo."
Tu ae ne gre sa kakšno polemiko s urednikom Proseč te, nego aa apel na ta list, da naj povemo, če "tiste besede, ki smo jih Ugovarjali pred 25 leti, danes res nič ne pc menijo." In ako ne, čemu sploh še treba biti v kakršnih koli aktivnostih, rasen sa reakcijo, kateri pa itak služi še vse preveč ljudi I
V	času prve svetovne vojne je JRZ zastopalo» oglašalo in propagiralo v glavnih potezah sledeči program:
1.	Ustanovitev jugoslovanske federativne republike, vštevši Bolgarijo, z najširšo socialno zakonodajo in ljudsko zaščito.
2.	Sodelovanje jugoslovanske federacije z vsemi dr-¿avsmi s stališča splošnih ljudskih dobrin vsepovsod.
3.	Enota in nerazdeljivost jugoslovanske republike.
4.	Enakopravnost in osebna svoboda vseh državljanov.
5.	Demokratična reprezentativna uprava države in njenih delov.
6.	Splošna, tajna direktna m proporc na volilna pravica za vse javne zastopa za vse državljane od dvajsetega leta dalje.
7.	Neovirana združevalna, zborovalna in tiskovna svoboda.
8.	Svoboda mišljenja in verovanja; ločitev cerkve od države m dosledno od javnega šolstva.
9.	Demokrat i Stranje diplomacije in javna zunanja politika pod kontrolo parlamenta.
10 Socialna politika, katere namen je ustvaritev enakih gospodarskih pogojev za vse.
Ta program je bil med nami oglašan v korist narodom v Jugoslaviji v prejšnji svetovni vojni, četudi je bil za-vržen, to še ne pomeni, da je zanič. Ako bi bil sprejet v Jugoslaviji, in v svojem bistvu po vsem ostalem svetu, pa ne bi bilo sedanje tragedije. In ne bilo bi vpitja o demokraciji, ker bi Jo imeli, namesto da le kričimo o nji.
Nemška vlada obeta svojemu ljudstvu skozi zimo več mesa
V	tolažbo nemškemu Ijud-vtvu je, da bo smel — na papirju vsaj — vsakdo dobivati v prodajalnah skozi prihodnjo simo 12 unč mesa na teden, pa tudi odmerki kruha so zvišani. Kdor ima denar, in če je kruha in mesa dovolj v prodajalni, ši fc •> obojega lahko privoščil.
Mesni odmerek je svišan poldrugo unčo na teden, ali skupne, kot že rečeno, si ga sme vsakdo kupiti 12 unč. To je ma-c, ako pomislimo, da ga tu v msrttkaki družini poje vsak o-trt W več kot toliko na dan. Koliko časa bo to ilo, ne vemo, kajti tudi tu nas 'strašijo" z odmerki.
V	Nemčiji je sedaj glavna hrana ktompir. A ker so Nemci »zborni kuharji, iu veičaki v agrikulturi, vrh tega tudi izbo rn i roparji, jedo v sedanji vojni veliko več in boljie, kot pa so v prejšnji vojni, ko jim je angleška blokada res škodovala.
Zed. države bodo odločile vojno in narekovale mir
NASE IZGUBE V PREJŠNJI VOJNI MAJHNE
V	PRIMERI Z ONIMI, KI SE NAM OBETAJO
V	SEDANJI. — ALI BODO ŽRTVE POPLAČANE Z MIROM, KI BO ČLOVEŠTVU RES V KORIST?
M
Stavke bodo uničile
•• m
unije
Včasi so bile stavke sredstvo za utrjevanje unij. A sedaj pa mnc#i unijski voditelji, med njimi odbor unije deiavcev v kemični industriji, smatra, da jih lahko uničijo, in svare pred njimi. Dogajajo se vziic temu, a ne mnogo. Le malo izmed njih je takih, da se jih lahko označi z "neodgovornostjo". Delavci imajo pač veliko mero potrpežljivosti, a kadar je prepolna, mkipi.
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
•«eeesseeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeessssssssssssssssso
gandisti spor med jugoslovanskimi gerilci pridno izrabljajo in jih hujskajo drug proti drugemu z radio postaje "svobodna Jugoslavija", ki operira "nekje v Italiji". Da-li je Brewer o razmerah tam res poučen, ali pa je pisal le iz govoric, ne vemo. Vemo pa, da se Jugoslovani niti na svoji Kalvariji ne razumejo.
Primarne volitve so pri kraju in kandidati nominirani. Ljudstvo je bilo tirano na volišča t pritiskom političnih mašin, a vzlic temu se je glasovanja v primarnih volitvah udeležilo le 35 odstotkov volile* v. To je jako malo in za bodočnost ameriške demokracije nič dobrega.
Myron Taylor, ki je bil Rooseveltov (poslanik v Vatikanu, je minuli teden spet dospel tja. Nemei in Italijani ao mu pustili svobodno pot, kot je mednarodno pravilo, kadar di-
Sam Brevrer, poročevalec či-kaške Tribune, nastanjen v Ankari na Tur&kem, pravi v depeši s dne 19. sept, da "srbski patrioti" napadajo "komuniste". Pobijajo vse one upornike/ ki nočejo priznati generala M i ha j lov »ča za svojega vrhovnega komandanta. Vsem tistim gerilcem, "ki prejemajo povelja iz Moskve", je Mihajlovič ukazal, da naj se Moskvi odrečejo, aLi pa bo po njih. Tako »o torej "»komunisti" med dvema ognjema. Ta usodni spor med jugoslovanskimi gerilci ni nov. Proletarec je bil dosedaj edini slovenski list, ki ga je čitate-Ijem predočeval in razjasnje-val.	•
Koliko je gerilcev v Jugoslaviji? Prej omenjeni poročevalec pravi, da jih je pod Mihaj-lovlčem 80,000, pod komunističnim poveljstvom pa od 10,000 do 12,000. V isti depeši poroča,
Leon Blum izgubil kmetijo
Bivšemu francoskemu premier ju Leonu Blumu je vlada v Vkhyju zaplenila vso imovino, vključivši njegovo farmo, ki obsega nad 50 akrov. Pravijo, da ima nekaj gotovine na varnem, namreč v švicarskih bankah, vse drugo pa so mu vzeli. Blum je v zaporu zaeno s drugimi tistimi ministri, ki so bili od nacijev obtoženi krivde za sedanjo vojno in od Lavala pa krivde za poraz I^rancije.
Ii
(Nadaljevanje na 5. strani.) da italijanski in nemški protpa-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Ersatz" niklji
Ameriške koval niče denarja vlivajo nove niklje ("groše"), v katerih ne bo nič niklja, pač pa &5 odstotkov srebra, 56 odstotkov bakra in 9 odstotkov mangan eize.
V ameriški javnosti prodira mnenje, da če bomo hoteli v sedanji vojni res odločno zmagati, bo ta vloga odpadla saj kar se vojne z Japonsko tiče zgoli na Ztdinjene države.
Anglija izgublja pomen
Anglija je v tej vojni veliko utrpela in še več pa izgubila. Njena vloga v Aziji je z izjemo Indije odigrana. Pred Japonci se je nagloma umikala in prekrižala vse račune ameriškega vrhovnega poveljstva. Zato smo tudi ob gumi j, Japonci pa so ga dobili tako zlahka kot da jim je bil prinesen na pogrnjeno mizo.
Tudi vprašanje druge fronte je takšno, da je stvar povsem odvisna od Zed. držav. Anglija ima armado kakih tri milijone izvežbanih vojakov, ima dokaj dobro zračno floto, ki prizadeva Nemčiji precej sitnosti, ne pa toliko, da bi ji usodno škodovalo.
Torej, ako hočemo Nemčijo premagati, lfdo naj izvr&i to nalogo?
Rusija se bori in če bi je Hitler ne napadel in se & tem uka-
nil v svojih načrtih, kje bi že bila zavezniška demokracija! Šele odpor Rusije je svetu pokazal, kako ogromno militari-itično silo predstavlja Nemčija.
Rusija sama je ne bo premagala.
Pomaga ji nihče toliko, da bi se morali Nemci otepati saj na dveh resnih frontah. Ampak predsednik RooseveJt poudarja, da bo hitlerizem zdrobljen, in šele tedaj bodo Zed. države pripravljene skleniti mir.
Sedaj pa se pripravljajo šelfe na vojno. Neglede na izid na vzhodni fronti, ali v Afriki,
Zed. države so se odločile premagati Japonsko in Nemčijo.
Kolikšne bodo žrtve?
Ako bomo za spoprijem pripravljeni šele ko druge sile o-magajo — namreč Rusija, in pa Kitajska, in ker se je treba boriti z Japonsko, ki je vojaško ¡zborno pripravljena in še neiz-črpana, in <pa z Nemčijo, kar pomeni sedaj ne samo njo nego vso Evropo, tedaj lahko zapo-pademo, kako ogromno borbo imamo pred sabo.
de celo dosedaj, ko smo komaj le tu pa tam nekoliko posegli v vojno, plačujemo da kaj. A še veliko hujše pride, kadar res pričnemo s ofenzivo, bodisi kje na Pacifiku ali pa v Evropi, in v Afriki.
Izgube, ki nam prete
Zadnjo nedeljo je govoril v Kansas City ju na konvenciji A-meriške legije med drugimi general Ben Lear, ki je v prejšnji svetovni vojni poveljeval drugi ameriški armadi v Franciji. Povedal je navzočim bridko resnico, da predno bo te vojne konec, bomo žrtvovali v nji v številu življenj in gmotno več kot v katerikoli prejšnji vojni.
Njegovo mnenje je, da je prav zelo motno, da bo vojno breme kbncem konca na vseh boji&ih padlo na Zed. države, in da ne bo nič čudnega, če bomo, predno bo konflikta konec, izgubili tri milijone mož.
Nekaj primerjav
Ako pomislimo, da smo jih v ' prejšnji vojni izgubili le 53,-381, potem lahko razumemo, kako ogromne bodo žrtve Zed. držav, predno se diplomati po-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Kanada za enakopravnost žensk v industriji
Kanadska vlada je odredila, da morajo imeti v industriji in kjer koli ženske enako plačo kakor moški, ako opravljajo enaka dela.
Kanada omejuje konsum opojnih pijač
Kanada se je odločlia znižati uporabo opojnih pijač, da bo več denarja *za druge namene. Ceni se, da Kanadčani zapijejo približno $250,000,000 vsako leto.
Profitarji najtežje breme v vojnih naporih Z. D.
Po vsi deželi se debatira o krizi, ki prihaja med nas vsled ' pomanjkanja". In ljudje se prprašujejo t "česa naj nam bi manjkalo, ko pa smo vedno poslušali le zagotovitve, da imamo vsega več kot preveč T"
Glavni problem sedaj je kavčuk. Nobena dežela na svetu ga ni uporabljala toliko, kot Zed. države, in na drugem mestu Anglija ter njeni domin jo-ni.
Dobivali smo ga skoro vsega Iz Azije. Nad 90 odstotkov vsega prirodnega gumija se je pri-
sedanjo tehnoiogično dobo tako tako važen vir so kontrolirali angleški, ameriški in ho-landski kapitalisti
Bili so livarjem, da ga jim bo vojna sila teh držav ičitila in niti v sanjah jim ni prišlo na misel, da bi Japonci nekega dna utegnili udrMi v bogastvo prirodnega kavčuka in ga vzeti.
A dogodilo se je. In nekaj mesecev po tem nepričakovanem dogodku se je zvezni kongres lotil preiskave, da došene, kaj je s kavčukom, koliko ga imamo m čemu ni tu zalog, ka-
dr I ovalo v Asiji, in ves U za kor jih bi lahke imeli.
Brez večjih stroškov bi lahko v naprej ugotovil t Nimamo ga radi tega, ker so se kapitalisti, ki imajo to obrt v področju, bali, da bi padle cene, pa so ga radi tega dobivali sem le "za sproti".
Enako slabo so se izkazali v tej vojni drugi trustjani. V njihovi naturi je da mislijo edino na profit. Vse drugo jim je postransko.	i
Dognalo se je, «da mesarske veledružbe, ki so v prejšnji vojni goljufale vlado s prodajanjem pokvarjenega mesa sa vojake, spet skuisjo izkoristiti
sedanje razmere in ne samo to, nego so kršile tudi izjemne postave, ki določajo, da cene ne smejo višje kot "do stropa*. I>-ognile so se tisti naredbi na ta način, da so prodajale po najvišji ceni najslabše vrste meso, drugega pa z velikimi dobički pod roko.
Slične goljufije uganjajo rasne druge velekorporaci je, med njimi kemična industrija, pa jeklarska, stavbineka itd.
Vsega tsgm ne bi bUo, če se bi ameriško ljudstvo zavzelo bogastva socializirati m jih o-bratovati v skupno korist.
Kdor se brani lista kot je Proletarec, mu je vsak izgovor dober
Agitatorji, ki se trudijo razširiti delavske liste, kot je Proletarec, poznajo izgovore, na katere nalete, da jih bi lahko kar oni navedli in prihranili onemu, ki se otepa, čas in besede.
Slovenski pregovor pravi, "do je vsak izgovor dober, tudi če ga . . ."
In res jih ne zmanjka v nobenem slučaju.
Agitator pove namen svojega obiska. On deluje v krizi in v dobrih časih, v vsakem vremenu. In posluša izgovore:
"Ne morem, ni denarja, ne delam, še za ases-ment nimam, imam zadosti drugih listov, saj vsi enako pišejo, mi ni za čitanje, slabo vidim, samo kregajo se, vsak zase gleda, kaj bi podpiral one, ki pišejo, delati naj gredo, vsi skupaj lažejo..."
V "dobrepi času" pa:
"Delam vsak dan, sem pretruden za čitanje, še drugih listov ne utegnem brati, še eden mi je odveč, saj nič ne povedo, to kar pišejo, že vem, no, res, bi naročil, pa kaj mi hoče, ko pa niti no seje ne utegnem,.
In tretji:
"Ga ne maram, ker je premalo mednaroden; preveč proti veri, premalo za slovanstvo, kakšen socializem zastopa, je preveč za Rusijo, premalo za Rusijo, komuniste hvali, preveč komuniste napada, prepusto gradivo, ima 'pretežRe' reči, da bi jih razumel, res, no, bi naročil, a ne sedaj, pridi drugič..."
—
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
- - '■■ ■- .............. "*■ — ■ - - - - 1 ....... ..... - 1,1
IZHAJA VSAKO SREDO.
I Mlaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drvita, Chicago, 111.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih drŽavah sa celo leto $3.00; za pol leta $1.76;
sa ¿«trt leta $1.00. > Inozemstvo: za celo leto $3.KO; za pol Ista $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti ▼ našem uradu najpozneje do pondeljka ' popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
'	"T "	*	1 ■	1 "■	f i1 . I' i „ < i »i : t. i«| «
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1006.
Editor_______________________
Business Manager_________
..............Frank Zaits
_____Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Yesr $3.60; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2401 S. Lawndale Avenue
CHICAGO, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
Reakcionarni kongres, ki se briga le zase in
za privatne interese
Zvezna zbornica poslancev, s senatom vred, ne dela v sedanji svetovni krizi demokraciji nič kaj posebne časti wi ugleda. Govoriti o demokraciji ali pisati o nji je morda zelo prijetno opravlo — toda kaj prazaprav je demokracija?
Pogiejmo torej v nas zvezni kongres!
Ni je bik) v pretekli dobi, namreč pred to vojno, in med prejšnjo ter Se daleč nazaj v demokracijah bolj reakcionarne zbornice, kot je na vso moč slavljeni ameriški zvezni kongres.
Lavoriike si spleta iz dejanj in delovanja onih, ki so mu dali sloves v revolucionarni dobi, sam si jih s svojo večino ni zaslužil.
, <
Vendar, mar je to njegova krivda? Ni, kajti ozadje ameriškega političnega razvoja je tako, da so nastale na eni strani takozvane politične mašine, na drugi pa politično nezrela masa, bodisi "ameriška", kot tudi ona, ki jo tvorijo priseljenci in njihovi otroci.
Kakšen bi bil danes v Zvdinjenih državah položaj, ako bi na primer bil predsednik zvezne vlade lutka, z mentaliteto "natakarja", kakršne smo v zgodovini te dežele že imeli? Ali pa zvitega, reakcionarnega politika, ki bi prav takq, kakor večina kongresa, mislil samo na svoje koristi m na dobička svojega razreda?
• Ako kdo služi pokončavanju demokracije, s krvjo in s sragami pridobljene, so to člani tukajšnjih zbornic, ki se ukvarjajo zgolj z napori, kako zajeziti napredek, kako ugonobiti predloge, ki bi imele biti ljudstvu v korist.
Kdo je delal prizadevanjam glavnega oglaševalca demokracije v tej deželi — predsedniku Rooseveltu — večje ovire 7 njegovih naporih — bili taki ali taki — kot mu jih je metal pod kolesa zvezni kongresi
Ves kongres? Ne! A tudi kar je bilo v njemu sprejetega v dobro stran, je administraciji uspelo šele po dolgih naporih, .zaslišavanjih in prizadevanjih.
Vse, kar je predsednik predlagal v obrambo dežele, so mu pobijali. In zvezna zbornica se je 8 tem gnjavila, torijski tisk je kričal, in kaj —
Prišel je napad na Pearl Harbor. Vsa opozicija se je nekaj časa potuhnila. Toda samo v vprašanju takozvane intervencijske ter izolacijske politike.
Socialne zakone, ki jih je kongres sprejel pod pritiskom ■ kunomske krize, si jih toriji dan za dnem, teden za tednom, leto /a letom prizadevajo uničiti, ali jim saj izdreti zobe.
Novembra bodo volitve. Strank v Zed. državah pi več, J a i^a kopica kandidatov, ki se na podlagi "dvoefcrankarskega sistema" trudijo, kako ostati pri koritu, ali pa izpodriniti koga, ki je že pri njemu.
Tako so kandidati v zvezni kongres tudi taki, ki obljubljajo vse mogoče: to je, iztrebiti koristolovstvo, pomagati v naporih, da zmagamo v tej vojni, in služiti ljudstvu.
Enako v svojih govorih prisegajo tisti, ki so ¡te poslanci in jim termin poteče, pa bi radi prišli nazaj v VVashington. In prisegajo, da se bodo tepli proti privatnim profitom, razkrin-kavali in kdo ve kaj še vse dobrega bodo storili, ako se jim da priložnost.
Kaj pa so dejstva?
Davke, ki bi jih rada zvezna vlada nekako enakomerno razdedila, da ne bi bili najrevnejši sloji radi njih najbolj prizadeti, nalaga večina kongresa najbolj onim, ki jih najteže plačajo.
In unije -j- kako silno se poetavodajalci bore, da ne bi unije, ki jih štfti zvezna administracija, s svojimi stavkami in raketirstvi pognale vso deželo v "propast" in porpai^ale "Hitlerju v zmago".
Jiakšna laž! Laž, ki jo je pobila delaveCa tajnica Frances Perkins nedavno znova, toda kapitalistično časopisje se je odloČilo pefjtinsovo ignorirati. Tfako je njena izjava le tu in tam v kakem velečasopisu dobila par drobčkanih vrstic.
Saj ni res, da se gre tu za demokracijo in pa za borbo « petokolonci! S slednjimi je mnogo truda, a niso toliko nevarni, kot tisti, ki pod krinko patriotizma in demokracije delujejo za ohranitev »interna kakor je bil.
JO*KO OVEN .
RAZGOVORI
Bližamo se koncu septembra I zapravlja čas s praznjpi pr*>re-in izvzemii strahovitih bojev v kanji in bolj študira bodoče je-Kusiji in deloma po Balkanu, je i simake volitve kot pa preteeo drugače vse mimo v ostali Ev-lin vedao večjo vojno krizo, ne rt *	I da cmenjamo domači položaj,
Churchill in RooseveU *a I je Rcoaevelt z^erjan jui uzur-gcw:l!a. Prvi o svojem potu v patorja, diktatorja it^P* pra-,
— " {jo, <
Gornje j« slika Is Stalingrada, kakor jo kil ob obresju Volge pred vojno. Po nji m je vršil ogromen promet, veliko reč ji, kot pa fa posaa aa pri mor roka MUtitlippi. Stalingrad jo bil najmodernejie iovj«tiko industrijsko mesto—sovjetski Pit*sburgh, a sod«j jo v raavalinah. Sovjetska armada ga jo sijajno branila. Menijo, da še ni bilo nikdar večje bitko v «godovini, kakor jo bila «kosi trideset dni borba aa Stalingrad.
UPORI V SLOVENIJI V PROTEST PROTI BARBARSTVU FAŠIZMA
Uporniki v Sloveniji se dobro (lo '^očistili kriminalnih elemen	.
zavedajo, da česar ni zmogla tov". Posebno Nemci se baha-	8? *fMi>rec^J
oii^anizirana jugoslovanska ar- jo, da je v njihem delu bivše
Prireditev v pomoč Stari domovini bo v Girordu v soboto 26. septembra
Girand, O. — Med tukajšnji-
Slovenije "v«e mimo", Italijani pa so s "čiščenjem" pričeli "šele pred par meseci" in obljubljajo, da bodo "delo kmalu dovršili".
Iz poročil, ki jih razpošilja JIC, je razvidno, da so se Italijani res odločili uvesti nad Slovenci v takozvani ljubljanski provinci še veliko bolj drastično strahovlado kot so je z vstopom v fašizem pred leti na Primorskem. Tam saj vasi niso jpožigali.
Eno novejših poročil JIC opisuje italijansko divjanje v ižanški okolici, v katerem pravi:
Demokracija pomeni svobodo pod *ocia)no disciplino.
Genij je, ki Razmišlja o juhi in uafcvari filozofski «istem. Tepec začne s filozofskim sistemom... in prfrdf do juhe.
Stari red in stari režimi so stvar prošlobtr Karkoli nastane po tej vojni — dobro ali slabo — bo drugačno od onega, kar je bilo.
mada, tudi oni ne bodo J*rez vnanje pomoči, Vzlic temu raj-še riskirajo vse, kakor pa da bi nemška in italijanska tolovaj-stva mimo trpeli.
Težko je verjetno, da prig>a^ dajo ti uporniki pod kakšno smotreno vrhovno poveljstvo, čeprav moskovski radio "Svobodna Jugoslavija" v svojih poročilih o bojih po Hrvatskem, v Bosni, Macedoniji, Orni gori, Sloveniji itd. vedno poudarja, da dobiva vesti iz štaba "vrhova» komande", ki poveljuje četam prostovoljcev in partizanov. Napade na poveljnika četnikov Dražo Mihajlovi-
Sso komunistični listi zadnje
se povečini opustili in v svojih poročilih se delajo kot da ga ignorirajo.
Italijani o poveljstvu jugoslovanskih upornikov
Italijanski krogi ne smatra-jo, da so uporniki v Jugoslaviji pod enotnim'poveljstvom. List Corriere del la Sera je v nekem poročilu iz Zagreba poročal, da so srbski komunisti organizirani pod moskovskim vrhov-nifh poveljstvom in v bojnih pohodih in v svojih seli h nosijo zastave z napisom "Živel Stalin, živel kralj Petar!"
Črnogorci se bore pod svojim poveljnikom. V srbskih gorah in planinah vodi svojo narodno sibsko četništvo Draža M i ha j-lovič, ki s partizani in prostovoljci nima zvez, ima pa jih i srbskimi nacionalci v raznih krajih razbite države.
Vodstvo na Slovenskem
Nemške in italijanske oblasti imenujejo upornike v Sloveniji za razbojnike in pa za nevedne ljudi, ki so jih zapeljali v pogubo "komunisti". Oba slovenska lista v Ljubljani pozivata narod, naj ne posluša "komunistov", kajti kdor jim sledi, ne izpostavlja v nevarnost le sebe, ftego svojce, cele vasi in občine.
Slftni apeli se te dolgo pojavljajo tudi po listam delu Slovenije, ki so ga vrzeli Nemci. Tudi tu se dobe Slovenci, ki nemški oblaMi pomagajo zasledovati "zločince" in "komuniste".
Vodstvo upornikov torej v takem položaju, v tako razkopa-ni deželi kakor je sedaij Jugoslavija, ne more biti eno za vse kraje, a verjetno je, da spada največ upornikov pod vodstvo takozvanegra vrhovnega poveljstva, ki Ima «voje glavne «veze z Moskvo.
To velja tudi za Slovenijo.
Pokol ja in poiigi v ižanski v
okolici	Odločite se, da dobite Prole-
Nemci in Italijani zatrjuje-	ta«m saj enega novega naroč
jo, da so slovenske kraje že ze-	nika na leto.
govorilo, da bi bilo potrebno budi v našem okrožju kaj pod-vzeti v pomoč stari domovini.
Rusijo in razgovorom t» Staline m, preds. Roc^evelt pa o eplo-intm položaju ter potrebi usta-ljanja preteče inflacije. Oba-| dva eta pohvalila Rusijo ter o-menila potrebo druge fronte. Churchill *e je dotaknil tudi Indije, ¿eš, da je do sedaj bilo komaj kakih petsto žrtev, kar menda v tako ogromni deželi ni ravno veliko. Povedal je tudi, da je tam veliko belopolinih vojtkev. In končno, da imajo oblasti situacijo vso ped kontrolo. Ta njegov govor ni vsem ugajal. Ne le, da vprašanje Indije ni *4uno anglenko vprašanje, ampak skoro enako tudi Amerike, ker dogodi se lahko, ! da ipcotane katastrofalno za vse i zavetnike. Ni čuda torej, da mnegi liberalni in delavski krogi tu in v Anigliji silijo in apelirajo na predsednika Rooae-velta. da naj on posreduj«, kajti čas je silno kratek.
Eden izmed Churchillovih kritikov je delavski poslanec Ancurin Bevan. Glede odnoša-jev med Anglijo in Rusijo je rekel Bevan: "Če pade Stalin-igrad in bodo Rusi potisnjeni na ono stran Uralov — bodo delavci te dežele vedeli zakaj. Takrat bo izgovor ministra Churchilla, da je bila druga fronta neizvedljiva, nič vreden." Med drugim je rekel: "Vojna organizacija Velike Britanije je taiko pomanjkljiva, da Italijani lahko pošljejo več vojakov v Rusijo, kot jih pa Imajo v Afriki. Vse, kar ml dr-
Končno se je za to nalogo odlogi*	žinKMseda j "je M o petdeaet~tiaoč
Rommelovih vojakov v Afriki. Hitler je srečnejši v svojih zaveznikih kot je pa Rusija." Nepotrebno mi je opisavati
niki njenih društev so sklenili aranžirati prireditev v ta namen, ki se bo vršila to soboto 26. septembra v Avon parku v
ga doma.
Vstopnina je 25c in je veljavna za na pra aram hi na plewno zabavo po sporedu. Vstopnice so bile razposlane za razpečavanje vsem pridruženim društvom.
V omenjenem parku je paviljon tolikšen, da v njemu lahka vedri, ali se zabkva, par tisoč "Zm no kaj dni prod usodnimi po-! ljudi, torej se ni nikomur. bati ftari v okolici IgS, so jo tajno iirila ; dežja.
Girardu, nedaleč od Slovenske- junaátva ríiakih delavcev in
mod probivalstvom govorica, da so nahajajo v Mokrcu partisani, ki ima-jo večkrat tajao sestanke aa Golom, v S kril ju ia v Zapotoku.
Italijani so isvodeli sa njihove sestanke, tor poslali kaaoasko ekspedi-c i jo, ki jo kronila v «god njih jutranjih «rak, dno 17. marca, proti Mokre«, tor obkolila vaa. Priilo jo do kratko borbo, kjor jo bilo «bitik sest partiaanov. Tudi nekaj italijaaskik vojakov Jo padlo.
Nato so so aačele preiskave na Golom in v ftkrllj«, kjor jo bil «stroljon okrog 20lotni fant Glevan, ki jo kotel is »traku prod Italijani pobogaiti. Na-ili so aokaj oroaja in municijo. Takoj naslednji dan so poigali Italijani vso kito, lu so bilo na samoti, iupnttč« na Golom, na KvrsUks, kožo na K«roi-cku, pristavo v Mokre«, graicinsko iago in vas Krvava pse. Ubili so več mož, med njimi tudi očeta neke drv-iine, kjor jo bilo mnogo otrok.
Naslednji dan so bile poigane vasi: ¿podnje in Gornje Golo, Skriljo, Za-potok. Visoka SuJa, Osolnik, Purka-im. Ustje tor • par iajemami odpeljani val moški nad U Ut starosti v ljubljanske napore, kjer čakajo obsodbe, ¿ene ir otroci so bili konfinirani v rasnih krajih, kakor« Ig, lika Loka. Matene itd., kjer smejo sedaj bivati."*
Pod tako strahovlado je res nemogoče pričakovati, da se bi mogel narod kfcj dolgo in uspešno upirati, kajti za izgube, ki jih prizadeva sovražnjkom, mora plačati ogromne žrtve. In ker je treba fašistične provoka-cije poznati, si lahko predstavljamo, da »i uporništva osvoje-valci Čeatokrat izmišljajo, z<ato da imajo "kazenske" ekspedi-cije zado«ten 'Vzrok" vnSttl «Voje pošastno delo.
Govornik bo Frank Zaitz, predsednik gl. nadzornega odbora SiNPJ in urednik Prole-tarca.
Tragedija, ki je zadela naše rojake v deželi v kateri smo bili rojeni, je nepopialjiva. Sele z zavezniško zmago se jih bo rešilo nemških in italijanskih rabljev, ki jih sedaj koljejo in jim požigajo vasi, in tedaj bo naša dolžnost, da ostalim žrtvam pomagamo gmotno kolikor največ mogoče. V ta namen deluje odbor slovenske sekcije JPO, ki zbira prispevke v pomožni sklad, čimvečja bo vsota do enega dne, ko bomo v stanju pomagati, hitrejša in toliko bolj izdatna bo pomoč a-meriških Slovencev bednemu narodu, ki gotovo pričakuje, da ga ne bomo pozabili.
Sicer pa bovte o tem čuli več
kmetov. Stvari, katere so se dogajale pri Sevastopolu in sedaj pri Stalingradu presegajo vse boje v zgodovini.
Nekoč sem čital zgodbo o malem dečku — bilo je za časa ruske civilne vojne. Deček, katerega so ujeli belogardisti, je bil nekako dvanajst let star. Po dolgem izpraševanju in mučenjem, da bi povedal, kje se skriva rdeča garda, so uvideli, da ne pridejo nikamor, kajti deček jim je samo odgovarjal: "iNe povem!" Potisnili so ga v veliko kmetsko peč, zakurili in ga počasi pekli... Otrok je stokal od groznih bolečin — ali na vsa vprašanja je bil samo en odgovor: "Ne povem!"
In to je Sov j. Rusija danes, izmed mnogih naj navedem sledeči dogodek: Šestnajst mož živih. Ves dan so odbijali italijanske in nemške napade. Pride večer in z njim napad tolpe fašističnih tankov. Preostala sovjetska četa nima topništva, samo strojnice, puške in granate. Nabaftejo si v žepe in za pasove (granat ter se za pode pod kolesje nemških tankov. Slede strašne eksplozije. Napad je bil odbit, tanki porušeni ... Ali more delavska domovina več zahtevati od-svojih sinov?
vijo, da ni avobode tuj^a v tej deželi!
Zadnjič je ravno ta Tribuna imela zelo čeden članek o kraljih in diktatorjih. hfaštevAi vse nečednosti, katere so dourinesli diktatorji, pravi: "Pc^lejte v Nem-čijo in Rusijo, kako meče-ja ta dva diktatorja ljudi v žrelo gmrti." Glede Nemčije je Tribuna v pravem. Glede Runa-j2 — kaj ipa želi Tribuna, da Rusi napravijo? Ali tako kot so FVancozi, ali pa Angleži v Sin-gapoiu — legli na tla in se podali takorekoč brez boja? Kakšen bi bil potem nai pvJožaj?
Se nekaj o gumiju
Pred par tedni sem v tem listu omenil, kako je sovjeUka vlada ponudila meseca februarja tega leta Združenim državam ®voj proces za izdelavo umetnega kavčuka. Ne sam), da je dala na razpolago svojo tajnost produkcije, ampak j > bila pripravljena poslati svoje veSčake v to deželo, da bi se z delom lahko takoj ^ pričelo. Wa?hingtonski politiki, kateri *o bali na čelu odbora za izdelavo kavčuka, so to ponudbo enostavne ignorirali. Pretečeni teden je poročal odbor treh mož, katere je predsednik Roosevelt pooblastil proučiti položaj z ozirom na gumij, in podati nepristransko poročilo. Baruchov odbor (ostala dva Člana sta profesor Campton ter Conant) je podal poročilo, ki je tako resno, da bolj biti ne more. Poročilo navaja ne samo kaj smo radi posebnih privili-giranih grup zamudili, ampak poudarja silno nevarnost, če se takoj ne podvzamejo potrebni koraki. Odbor pravi med dhi-gim: "če bi se bila tista ponudba sprejela (namreč sovjetska), bi bili danes že na pragu produkcije."
Lov na 2ide.
V neokupirani Franciji so na Hitlerjev ukaz aretirali okrog 25,000 Židov, ki so se priselili tja po prejšnji svetovni vojni. Bili so deportirani "na vzhod" In na prisilna dela v Nemčijo. Nad 600 jih je izvršilo samomor rajše kot pa da bi šli v trpinčenje pod gesta po.
od govornika.	__ • *
.Av™ „ark Je ob Highway Ali je moro«* večj» žrtev?
422, torej je zveza prav prikladna z obeh strani.
Pričakuje se velike udeležbe iz vseh naselbin v tem okrožju in iz naselbin v sosedni Penni, ker so njihna društva tudi v tej federaciji.
Pokažimo, da nam je za pomoč našim očetom in materam, bratom in sestram, so s?daj zatirani in bičani od Hitlerjevih in Mu*olinijevih hlapcev.
Seja kluba st. 1 JSZ
Chicago,—Ta petek, dne 25. septembra, bo seja kluba št. 1 JSIZ. Klub ima nad 60 članov in bilo hi dobro, če bi vsi prišli na sejo in kaj ukrenili, da v našo javnost spet pride življenje, kot smo ga poznali v prejšnjih časih.
Za vsako atvar je treba delati, bila dobra ali slaba. In dokler smo delali, se nazadnja-štvo ni repenčik) na vaeh koncih in krajih, kot se sedaj.
Torej, ker je piknikov konec, poletje za nami, naj bodo tudi počitnice pri kraju tako delo, kakršno nam pripada.
O naših soacdih
Kadar se ozrem na omaro poleg moje mize, na kateri imam naloženih polno predmetov — malih bogov, čudnih posodic iz gline, kow poslikanega zidu iz notranjosti piramide solnca iz T.eotihuacana . in se posebno silno staro "metate" (kos težkega obdelaneiga♦kamna za trenje koruze, kateri je še danes v rabi v Mehiki), se vedno spomnim na naše sosede v solnčni Mehiki. Ko sem bil prvič v tej deželi 1. 1939, sem si med drugim ogledal tudi slovito prehistorično piramido v Cuicuilco. Ta je, kot pravijo, najstarejša piramida na ameriškem kontinentu. Več kot deset tisoč let je ležala skrita pod debelo plastjo lave, pod katero jo je zasul že tisočletja ugasli ognjenik Mont Ajusco. Pri gradnji novih cest so mehiške oblasti rabile ogromno količino zdrobljene in frtrohn^ene lave. In tako je ta piramida pri&la na površje. Iskali smo jo ves po-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Predsednikov govor
Kdor je poslušal govor predsednika in čital njegovo poročilo kongresu, se je moral strinjati s to energično poslanico. Seve, gotovim kongresnikom in senatorjem ni bila všeč, še posebno, tista točka ne, katera govori in direktno ukazuje, da morajo biti gotovi zakoni sprejeti ¿o prvega oktobra. Kljub temu so ili, Čeprav godmjaje, na delo in skoro gotovo bodo ob času gotovi. Črkaška "Tribuna" je imela par dni pozneje dolg uredniški članek pod imenom: "It's Revolution if He Tries It"
(V |
Med drugim pravi: "The people will know that if he seizes the law making power, whether or not his hand picked Supreme Court approves the act, he wil have torn up the Gonati-tutk>n and overthrown the government. If terrible consequences flow from the usurpation, as they well may, the umwper will be wholly responsible."
Zato, ker je predsednik naslovil kongresu ultimatum, kateri se Že cele mesece igra in
rp f	•
I ole mi ne gre v glavo?
Kako to, da so ameriški "človekoljubi"—-med njimi tudi slovenski, tako v skrbeh sa nemški narod, ¿c bo premagan, Hodim nimajo ma trpinčene, podjarmi jene narode nikakršnega sočutja?
POVESTNI DEL
L
POSMEH
"Težka vrata ao zaškrknila hi se počasi zaprla. Stanko je de slišal, da je paznik dvakrat zasukal ključ v njih, potem je stopil čtz široko preddverje na malodane prazno cesto. Pozabil je že, koliko časa je minilo, kar je zadnjič hodil po njej. štiri leta? Ne dosti manj! Ni se toliko spremenila, da bi mu mogla napraviti vtis tujke, — našel jo je prijazno in prijet-no, lepo in vabljivo, kakršna je bila. Ne, cesta se ni mnogo * ¡premenila. spremenilo se Je zato marsikaj drugega. Na marsikaj bo pbgledal z začudenimi očmi, marsikaj ga bo pobožalo in mu pomagalo pozabili, kar je bilo in minilo ... in marsikaj ga bo trdo udarilo v obraz, tako je eedno. Kaj in koliko novega so prinesla štiri 'rta, ki jih je pretrpel tu za zidovi?
Zavil je proti i^estu. Toliko misli se mu je podilo po možganih, da si jih ni mogel uredita kot da ni imel dosedaj niti irenotek časa zase, za svoje težave, svoje načrte ... kot da ga ni imel pa mu iga je preosta-jalo. Toda kakšne naj bi bile misli med štirimi zatohlimi ste-nami, kamor so ga vrgli in pozabili nanj? Lepe? Vesele? — Samota ga je težila, da je v nočeh kričal ko blazen, tolkel s pestmi po golih stenah, jokal, dokler se ni'brez moči zgrudil ter zaspal kar tam na vlažinem podu. Pozabili so nanj; nobeden ga ni prišel obiskat, nobeden ni povpraševal po njem. Ječ ar, ki mu je zjutraj prinašal hrane ter vode za ves dan, je bil edino živo bitje, ki je trgalo osamljenost. Zakaj so ga pozabili? Kako so ga mogli pozabiti? — Ječa ga je težila, da se je bal misli, ki jim ni bilo težko pobegniti ven na svetlo in v krive predmestne ulice, polne dima in saj, življenja in otrok ... muli, ki niso hotele biti nikdar jasne. Iizprepletale so se-med sabo, umirale in se porajale znova, vsaKikrat v drugi obliki, v drugi barvi, in so bile podobne bolnikovim sanjam. Ni jim mogel slediti, tako bliskovito so drvele mimo; njegov
jih bil mogel zajeti.--Toda
duh je bil preveč utrujen, da bi •• malo poprej ko so ga izpustila težka železna vrata, v katera je tolikokrat zrl s čudnih hrepenenjem v sebi, — malo poprej so se misli nenadoma in same po sebi umirile, zadobile polnejšo, trdnejšo, sočnejšo, verjetnejšo obliko.
Dolga so bila štiri leta za zidovi, — šele sedaj je lahko presodil, kako dolga! In so bila še daljša, ker se ni ves čas ni-
VLADIMIR RIJAVEC
kler. je ni premagalo ...
Na pomoč pa ji ni mogel pri-
, ,	Mii	i skočiti nikoli. Dokler je bil še
l:če spomml nanj,. .. ker so ga .. . .	i.lu „
gabili tudi domači... Mati m»Jhen' £ vf{ JokaI	Z
... sestra ... za očeta mu je	2 Marinko - sedaj se
bilo vseeno, nanj ni mislil. Se- i* tollko ob*-mW>. da ni smel zidaj po tolikem času ga niti ni . . in ni smel zaradi misli, več obsojal kakor ga je spočet- ki ji je služil, če ne bi bil oče ka, le še ono malo ljubezni, še vedel za njejove poti, bi bilo ono malo usmiljenja, ki ga je I lahko. Ukrotil bi ga bil, kakor-
nekoč čutil do njega, se je izgubilo, umrlo. Ne, nanj ni mislil. Rajši in dostikrat se je spominjal matere in sestre, ju z nežnimi besedami tolažil in bodril, ... ugibal, kako živita in kako sta preboleli njegovo slovo. če sta mnogo jokali — če sta bili v mislih vsaj toliko pri njem, kolikor on pri njiju, čeprav tisti dve leti predno so ga prijeli, ni bil, kakršen bi bil moral biti, ali vsaj tak ne, kakršen sta želeli, da bi bil. Boleli so ga očitki, težilo ga je razočaranje v% materinih očeh in v sestrinih tudi, če je bil tiho ali se je celo umaknil, kadar je prišlo do prepira z očetom, ki se je vrnil domov pijan, z lako- volJa se je kaj hitro sprevTgla to po prerekanju v sebi, ter,v	ko spotaknil špo-
rtni ;>eno zbadal, brskajoč po (,ai na hišnem !>™ru in padel dogodkih, ki so že davno šli v vežo. Najbrž se je pošteno mimo. Boleli so ga ti očitki, Potolkel po kolenih, izlil ploho (grozno so ga boleli, a je moral kletvic na ves svet in še mar-molčati zaradi tovarišev n lepe *ik»J komai zmagal stopnice misli, ki se je namenil, služiti iter	v kuhinjo razdražen
ji. Kolikokrat se je odločil in do trajnosti, vstal, hoteč napraviti konec u- j Zaželela sta mu dober vdčer. mazanim ponižanjem! — ve- Marinka in on, — mati je legla dno ga je ohladil porogljiv na- ¿as poprej. Ni odzdravil. Vse-smeh očetov: Pa daj, če se del se je na stolico ob ognjišču upaš!!	j ter molčal. Oči so se mu vla-
žno svetile; «po neobriti bradi
koli že... Pa je vedel, jasno mu je pokazal, da ve naj se torej pazi! Vse bi bil dal za mater... in tudi ona je nemara pričakovala, da bo našla v niem močno oporo, ko bo dora-
stel,--a prišlo je drugače,
d* v ie ni mogel nuditi. Čeprav bi bil neskončno rad. Težili so «rs očitki in razočaranje v njenih očeh ter večali bolano napetost v njem, ki je rasla iz dneva v dan in za katero je vedel, da se bo stišala, ko bo dosegla vrhunec. Da se bo kljub VTemu ptršala . . . kdo ve kako .. .
In se je. — Očetova dobra
u «i
S ^ » V, J
V Staling radu »o i mali «o« jati vatikansko tovarno ma traktorja. Isdalovala jih ja po petdeset tisoč na lato. Eden izmed njih je na gornji sliki. V nemški ofenzivi sa savsera S talin grada je bila ta tovarna, kot vse druge, do kraja porušena.
Frances Brezovar, J. Perko in Jennie Sedmak; za finančni odbor: Ray Breskvar, Anton Starin, Anton Ferfolia, Rose Simons; za porotnike: Mary Bradač, Netka Kalan; za mladinski odbor: Rudy Lokar, Jennie Prijatelj in Mrs. Ravnohrib; za podpredsednike: John Strojki iz Madisona, O., Elizabeth Jagodnik in Stanley Ravnohrib.
Prihodnja konvencija se bo vršila v Lorainu, Ohio.
Dalje je bilo konvenciji po-ročano, da je f&ra sv. Vida izplačala ves svoj dolg Zvezi v vsoti $125,000. Nato je bila predložena prošnja slovenske cerkve v Barbertonu, 0., za posojilo $30,000, katero posojilo je bilo odobreno s 57 glasovi proti 41.
Pri razpravi, da li se zboruje snoči, dokler se ne skonča in tako prihrani dodatni dan dnevnic delegatov, je bil predložen predlog, da se zboruje brez dodatne dnevnice. Za predlog je glasovalo 52 delegatov in delegatin j, da bi se pa dobilo plačo za snočnjo zborovanje pa 44 glasov. • Dnevnice delegatov so znašale po $10 dnevno, dodatno pa bo vsak delegat dobil kot bo-nus vojni bond za $18.76 ($25.00).
Težko je bilo doma odkar je pomnil. Oče je bil prav tak pred petnajstimi leti kakršen ipeei štirimi in nemara še danes. Ni bilo mirne ure, prav zaradi njega je ni bilo. Skrb, bo-li pršel zvečer pravočasno v službo in se ne bo predolgo zadržal v kaki beznici, se je mešala s itrahom, kakšen se bo vrnil domov. Pijan? Umazan?—«Kadar si je že dopoldne skrbno o-čistil črno obleko, si skrtačil klobuk, si umil noge, kar je storil sicer- redko, se obril ter si opral lase, pa si pustil na njih pol milnice, v pričakovanju, da mu bodo še pott m, ko si jih bo osušil, prijetno-pri v lačno dehteli, ii skrtačil čevlje, da so se blejali in bi se bil lahko gle-1 «podar," dal v njih ter si med delom tibo požvižgaval, prijazno odgovarjal na vprašanja domačih ali
celo posegel v razgovor,--
takrat so že vedeli, da ga par dni ne bo na spregled in da bo ogenj v strehi, ko se bo vrnil. Stanko je fcrefiKaJ pred takimi dnevi in MarinkaNudi; vsak>» krat sta prosila matii naj^za božjo voljo molči, kadar bo oče prirobantil v kuhinjo,... naj molči in naj ga skuša spraviti v posteljo. — In je molčala, do-
vroči želji, da bi se dvignil nad dal po stolici sem in tja ter vi-j sept. je poročala "Enakoprav-druge, lahko nosil roke v žepu hal robove knjige.	nost" sledeče:
ter ukazoval kakor bi se mu "In kje je mati?" se je »pom- Konvencija Slovenske dobro-zljubilo in bil sploh gospod, —! nil cče iznenada.
velik gospod.--Stanko se "Leži že," je odgovorila Ma-
ga je bal. Ne zaradi sebe, — rinka mirno in si šla z roko pre-bal se ga je zaradi tovarišev, ki ko obraza. — Da bi bile le sa-bi morali z njm vred trpeti, če nje! Pa niso! — "Leži ... Men-bi prišla zadeva na javo ... In da veš, da ji že opoldne ni bilo tako je bil oče neomejen gospo- dobro ..." dar v hiši,... ni bil copata kot "Menda vem ... menda vem marsikateri njegovega omizja; ..., se je posprdnil, — zajel, rad se je pohvalil... Dokler visoko dv ignil žlico ter začel slutžim, bom jaz ukazoval!! zlivati juho nazaj na krožnik,
"Plesali boste kakor bom da je škropilo daleč po mz? — predsednik Joseph Poni kvarki žvifrral!" — V Stanku je vre- 'Samo to m je^pustila? ... To je z 90 ¿lasovi proti 41 zmagal lo, a se ni upal dvigniti pogle- naj bo večerja?"	nad Joseph Okornom; prvi pod-
da iznad knjige, v katero se je "1>a pusti?" -7 Stanku je bi- pr^^nik Frank M. Surtz, — navidctz vsaj — zatopil, ker na kraju jezika, da bi mu ; ¿jiUga podpredsednica Frances je vedel, da ga bo premagalo oigivcril in se je komaj vzdr- Brešak, Lorain, O.; tretji pod-
žal.
"Pokliči mater!" —- Se vedno je zajemal ter škropil z se bi in mizi.
"Zakaj ji ne daš miru, ki ga
in se ne bo mogel vzdržati, če mu bo le ena sama beseda ušla z jezika.
Marinka je pogrela juho, jo postavila na mizo. Na zunaj je
se mu je cedila slina, pa je menda še čutil ni, — vsaj izgledalo je tako.
Marinka je podtaknila ogenj, da bi pogrela večerjo. Nekaj časa jo je zmešano gledal, potem si je z rokama pomagal na noge in ji prišel z obratom čisto blizu.
'Šele sedaj, — Me sedaj si se spomnila?" — Jezik se mu je zapletal in dih zaudarjal po kislini, da se je Marinka nehote obrnila vstran.
"Pa bi bil prej prišel," je menila polglasno in tjavendan,— se na mnel ji ni prišlo, da bi mu očitala ponočevanje.
Dokler služim, sem jaz go-
' je povedal s po- ------------- ------„ ---- , . ... ... VT ...
vdarkom in se trdo spustil na nemarnost dražila, kri mu je doval in ji zavidal. — Nevihta stolico. — "Jaz!", se je potr- j udarila v lica Vroče mu je po- ** Je bl,žala whuncu-kal po prsih.—"In dokler sem, j stalo, da se je nemirno prese-; (Dalje prihodnjič.) boš delala kakor bom jaz ho-	, ,L
tel!!"	J • V
/ Teh besed ni slišala Marinka DeSefa ttdito líOIIVencija
/>rvič. Večkrat so bile na spore-	*
'du in je tudi vedela zakaj. Oče
delne zveze se je snoči zaključila ob 11:40. ,
Na volitve glavnega odbora se je prešlo ob 4:25 popoldne, nakar se je sklenilo, da se zboruje, dokler se ne zaključi konvencijo. Delegaciji se je dalo od 7:15 ure *do 8. ure odmora za večerjo, nakar so zopet nadaljevali z volitvami.
Izid volitev je bil sledeč:
K"'1"»"1«	«li*«.". no cuu«»j J^ . . .	t_ , • , .	».
bila mima, a v obrar, bleda in 'e. tak,° Potrebna, je vpraàala
IZJAVA
I
predsednik William Ulle; tajnik John Gornik; pomožni tajnik Max Traven, ki sta bila soglasno izvoljena; blagajnik Jo-ško Pen ko, ki je s 97 glasovi proti 34 premagal Mary Frank ; Marinka, a jo je preslišal ter ! urednik-upravnik glasila in za-
mral nekaj' 'nerazumljïveg'a, j^J^?.*0* d* *aPii7likar <>dh<>ni Louis Roz-prijel nato za žlico in začel sre- . , ,, !i! ,m ^ r'.\* ' .	man' ki ie bil glasno izvo-
hati, da je bilo slišati kot bi ne-	T<;da Marinka je stala !jen; vrh. zdravnik Dr. F. J.
kdo obletaval leseno steno z trmasto ob ognjišču in se ni Kern. Kandidirala sta tudi dr. grobo malto. Stanka je taka Premaknila. Stanko jo je obču- skur iz Col lin wood a in dr. Pri-
Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenska ^	sekcija
Slovenci v Ameriki, oziroma Amerikanci slovenskega porekla. ki imajo duševne in v mnogih slučajih materialne sveže s Slovenci v Evropi, imajo v sedanjem svetovnem konfliktu pred vsem zmago ameriške demokracije pred očmi in to pripravljeni ttoriti za to inu«o vse, kar je v njihovih močeh, vedoči, da je cd nje odvisna ne le svobodna bodočnost te deiele, ampak tudi preporod vsega sveta. V tem svobodnem svetu naj tudi Slovenci dobe tisti proetor. lu jim gre po pravici in ki jim je bil doslej < H rečen.	/	.
Slovenci, člani južnih Slovanov, »o poseben narod, čigar vsi deli »e zavedajo svoje skupnosti in zaradi tega zahtevajo zedi-n jen je* vseh doslej razbitih kosov ▼ eno celoto — v Zedinjeno Slovenijo, za katero so se bojevali ie od svojega narodnga preporoda.
Zedinjena Slovenija mora biti avtonomna, organizirana na tisti demokratični podlagi in kot taka naj postane del nove Jute slavij«, v kateri bo avtonomija vseh njenih delov in njena demokratična organizacija zajamčena s ustavo brez vsakih reakcionarnih pridržkov.	, V
Prepričani, da bo v nevem svetu vsaka izolacija nemogoče in da bo razvoj vsakega naroda odvisen od razvoja vseh, so Slovenci enako pripravljeni delati za demokratizacijo vsega Balkana in vse Evrope in doprinesti, kolikor je v njihovih mečsh, organizacijo sveta, kjer naj zavlada pravičnost brez privilegijev in zapostavljanj, enaka pravica za velike in male, ki edina more biti temelj svobode, napredka in vamoeti.
Za te cilje pozivamo na sodelovanje vse Slovence in Slo-venke brez razlike strankarske ali verske pripadnosti, priznavajoči vsakomur njegovo individualno svobodo, ki pa ne sme onemogočiti sodelovanja na skupnem polju, kjer prav sedaj bije narod naših dedov boj za življenje in smrt
Chicago, III., 12. septembra 1942.
si je vtepel v glavo in jo često silil, naj se poroči z Molnar-jem, njegovim predstojnikom v službi, šeHdesetletnikom, ki se je zatelebal vanjo. Spočetka se je smejala, ko pa^je začel vozariti starca s sabo domov in ji prigovarjal, naj bo prijazna z njim,--ju puščati na samem, je uvidela, da računa oče resno. Ogenj v strehi, ko je izjavila, da še od daleč ne misli na kaj sličnega!! Stanko je ta-* koj uganil, «zakaj se oče toliko žene: Molnar je že v letih, dan na dan čaka upokojitve ... na
Slovenske dobrodelne zveze
Kot vse druge naše podporne organizacije, ima tudi Slovenska dobrodelna eveza problem, kje iskati novega članstva. Rešuje ga povoljno, ker so slovenske naselbine v Ohiu velike (SDZ namreč posluje samo v Ohiu) in kot druge, se tudi ona trudi z agitacijo za pridobvianje članov v mladinski oddelek. *
V ta namen se je ob priliki njene desete redne konvencije, ki se je vr&ila 14.-18. sprt. v Slovenskem domu v Euclidu, vrši-
razpravi glede plač za druge odbornike v gl. uradu so prejšnji sklep ovngli in določili o-menjene plače.
Vršil se je tudi običajni kon-venčni banket, na katerem so govorili Jo?. Ponikvar, ki je vodil banketni spored, euelidski župan Kenneth, Joseph Okoren, Andy Ogn'n, Joseph Trebeč, Mary Hochevar v imenu
njegovo mesto bo pač prišel, ki . .	. .
i . . .. m__r . i la dan prej konvencija n lenega
bo imel najboljše ocene, naj-	^.i^ii,- tt^iJ;
lepša priporočila. In zet vendar
ne bo potiskal svaka vstran! —
—	Sploh je bilo napredovanje v službi in mesto predstojnika v uradu edino, za kar se je oče res brigal,... za kar se mu ni zdelo škoda ne truda ne poti. In v tzadnjtti letih mu je šlo po ¿reči, — posebno še pod diktaturo! — — — Menda jo pe prav zaradi tciga hvalil na vse pretege. — No, pa tudi sicer se je zavzemal zanjo, dvigal v nebo njena dela in parade, -— in če je kaj sovražil, potem je bilo to delavsko gibanje, ki ga je preklinjal kot trn v peti, dasi je bil tudi sam delavec, malo boljši seveda,--a bog varuj, da bi ga kdo imenoval delavca! Zamera na večne čase!
—	Stel se je za gospoda, rad hodil na rprehod ali v gostilno boljše oblečen ii%ae smukal, če je le mogel, okoli znanih osebnosti, — samo da se je lahko petem hvalil v svoji dmržbi ter ftregel presenečenim z novicami, ki so bile širši javnosti ki tajna. Sovražil je misel delavcev, ker se je protivila njegovi
mladmskeana oddelka. Udeležilo se je je 31 delegatov v staro-eti od 12 do 16 let.
• Konvencije SDZ navadno ni-M) kaka mirna, ali "mrtva" stvar, in tudi na tej je bilo poleg naravne včasi tudi precej "konvenčne" vročine.
Za predsednika konvencije sta kandidirala gl. predsednik Joseph Ponikvar in delegat Jože Trebeč. Slednji je zmagal r par glasovi večine. Podpredsedniški mesti sta dobila Ana Traven in John Centa, za kon-venčnega tajnika pa je bil izvoljen gl. tajnik John Gornik.
O pravilih je bilo veliko razprave. Odboru, ki je sestavil provizorični osnutek in predlagal mnogo sprememb v pravilih, ni šlo vse gladko. Marsikak nasvet mu je delegacija pobila.
Po novem bodo Štirje odborniki v gl. uradu stalno uposle-ni, namreč gl. tajnik, pomožni
KSK J, Anton J. Terbovec v imenu ABZ, Matt Petrovich vL-ko p08lujočih društev v spío-
jatelj iz Loraina, O.; predsednik nadzornega odbora John Surnik. ki je dobil 87 glasov, prejšnji predsednik nadz. odbora Frank Shuster pa 45 glasov; 1. nadzornica Mary Dum, soglasno izvoljena; 2. nadzornica Mary Jerman, soglasno, 3. nadzor. George Panchur in nadz. Agones Žagar; predsednik finančnega odbora: Joe Lekšan, drugi člani tega odbora so: Leo Kushlan, John Pollock, Joe Okorn, ki je bil soglasno izvoljen, in Frank Virant; porotni odbor: preds. Louis Ba-lant, soglasno izvoljen; 1. po-rctnica Caroline Snyder, 2. po-rt)t.Howard Cerne; Mladinski odbor, kateri je bil sedaj prvič izvoljen, da vodi aktivnosti mladinskega oddelka in angle-
imenu SN1PJ, Johana Mervar v imenu ZSZ in Frances Rupert v imenu SŽZ. Dafre James De-bevec, glavna pozornost večera pa je bil v govorniškem delu sporeda župan F. J. Lausche.
Bilo je še nekaj drugih pozvanih, da izrečejo nekaj besed, med njimi znani pionirski društven i k Frank Čeme, in pa Rude Trošt, ki je omenil med drugim tudi bodoči slovenski kongres. Poleg govornikov je bilo seveda tudi precej glasbenega programa, ki je bil dobro predvajan. Udeležencev na banketu je bilo okrog 300,
Lahko se še omeni, da je na prvi seji konvencije gl. tajnik John Gornik prečital pismo El-merja Dav isa, ki ga vabi na sestanek jugoslovanskih predstavnikov v Wa.ihington dne 18. sept., "da se ugotovi razlog nesoglasja, ki vlada med Jugoslovani v Zedinjenih državah". (Citirano iz poročila o konvenciji h "Glasa SDZ".) Delegacija je Gornika pooblastila, da
čnem: Anne Milavec, predsednica, Frank Shuster in Adolph Somrak.
Namestniki so sledeči: Za pomožnega tajnika Mary Marn, blagajnika Ann Traven, urednika Ludvik Medvešek, za nadzorni odbor: Helen TomažiČ,
0 pokojnem Johnu Sodniku
Na zapadni strani v Chicagu umo dostikrat videli moža, ki se je podnevu nekoliko sprehodil in potem čital. Menda je prebral vse knjige, kar jih je v knjižnici kluba št. 1 JSZ, in časopise. V mislih imamo Johna Sodnika, ki je živel pri ?inu Franku.
John Sodnik je bil dolgo bolan in mrtvouden. Končno je klonil brez sinove vednosti, da e vrne v Kansas, kjer je prebil svoja najboljša leta in delal v premogovnikih. V Yalu je bival okrog 30 let. In bo v Kan-sasu tudi ostal. Na pokopališču, kjer je pokopana njegova žena, si je prostovoljno prekinil svojo življensko pot.
Star je bil šele 57 let. Nedvomno ga je pripravila v ta korak zaveßt, da se mu zdravje več ne vrne, pa se je odločil za grob.
V Kansasu je bil znan kot napreden človek in bil član JSZ tam in potem v Chicagu, ter član StNPJ. časten r%i spomin.	jt
TISKOVNI FOND PR0LETARCA
Dearborn, Mick. Po 60c: John Plachter in Mary Knez, skupaj $1. (Poalal John Plaehber.)
Oakland, Calif. Anton Tom** 70c.
Lawrence, Pa. Marko Tekavec 60c; po 25c: Joe Progar, Louis Bartol, Joe Zupančič, Martin Baje, Vinko Peter-nel, Matt. Kranz, Vincenc Pelee, Louis Miklavčič, John Progar in John Teičelj, skupaj $3.00: (Nabral na pikniku kluba 118 JSZ Frank Strah.)
Cleveland, O. Joseph Lever $1.00. (Poslal J. Krebel.)
Sprirgfield. III. John Gor&ek $1.00,
Fairport Harbor, Ohio. Lawrence Baje 50e.
Sbadytide, O. George Vucelich $1.
Chicago. III. Steve Malnarich $1.
Depue, III. Peter Bank* $1.00.
Pieixe, W. Va. Anton Vidmar 25c.
Ely, Minn. Po 50c Jacob Kunstelj in Firnk Stare, »kupaj $1.00. (Poslal Tacob Kunstelj.)
Detroit, Mich. Peter Benedict $10; po $1: Paul Ocepek, Frank Padnr, Anton Cedilnik, Rudolph Potochnik, Joe Kotar; po 50c: Joseph Hočevar in Lawrence'Sluga; po 25c: Frank Zabkar in Joseph Bajnc, »kupaj $1 Q.SO. (Nabrai in poslal Anton Zornik.)
Skupaj $27.95. prejftnji iskaz $746.67, skupaj $774.62.
tajnik, blagajni in urednik, pr- *e vabilu sme odzvati, če pa vi s plačo $65 tedensko in osta- konvencija do omenjenega dne
li trije po $60 na teden. Prvotno je delegacija določila gl. tajniku $55 tedenske plače, a v
ne bi bila končana, "pa lahko pošlje zastopnika".
O zaključni seji v petek 18.
IŠČEMO SODRUGE,
ki so pripravljeni delati tudi v sedonjih časih. Plače ni, nego le zasmehovanje, kritike in pa hude besede.
Delo, ki ga nudimo, je torej ne samo naporno, nego tudi jako neprijetno. A vendar — vsakdo, ki ga vrsi, ima užitek v njemu ter zadoščenje, da se trudi za dobro stvar.
Le taki, ki imajo prepričanje in močno voljo, so sposobni za te naloge.
Delajo v klubih JSZ, za Prosvetno matico, in agitirajo za Proletarca. Pomagajo v unijah, posebno pa še v naših podpornih društvih.
Ako ste pripravljeni vršiti to delo, pridružite se jim, da nas bo več in pa tudi več dela bomo izvršili. Seveda z vašo pomočjo!
P rolet ar ©c, September 23, 1942
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
Publiciatka Helen Lombard
je še meseca avguta t. 1. napisala v dnevnik "Washington Evening Star" članek pod naslovom "Yugoslav Government in Exile to Drop Expensive Publicity". V tem spisu je med drugim trdila, da bo jugoslovanska vlada zaprla svoj informacijski center v New Yorku, ker to želi načelnik ameriške informacijske službe (Office of War Information) Elmer Da-• vis. Prerokovala je, da bodo raz/pu!>čeni tudi drugi propagandni b roji, ki jih vzdržujejo zavezniške vlade v Zed. državah. Njen Članek je z velikim užitkom prit bčilv madžarskem prevodu ltet "Magyar Banya-szelap".
Elmer Davi« je sklical na 9. septembra v Washington predstavnike zavezniških propagandnih birojev, katerega so se udeležili menda tudi vsi važnejši člani. Jugoslov. informacijskega centra. Obravnavali ?o vse probleme, spadajoči pod njihovo »področje, in Davi-sa vprašali tudi glede članka omenjene publitistke. Posebno člani JIC so se čutili prizadete, ker jih je prijemal Jugoslaviji sovražen madžarski list, češ, aha, celo zvezna vlada vam stopa na prste, ker trošite kupe denarja! Poročilo iz JIC pravi, da je po pojasnilih in artgnmen-tih raznih udeležencev Elmer Davis izjavil, da nima on, ne Office of War Information, kateremu načeljuje, s člankom Helene' Lombardove nobene zveze in sploh ne želi', da se tako neodgovorno »pisanje ponovi. Ob enem je dal Jugoslovanskemu informacijskemu centru priznanje, ker svoje delo v. zbiranju in oddajanju informacij o Jugoslaviji in o sedanjih dogodkih v nji dobro vrši.
Propagandna in informacijska služba posameznih vlad je res draga stvar. Koliko troši jugoslovanska vlada zanjo v A-meriki, p^cu te kolone ni znano, domneva pa, da stane precej tisočakov. Z njo v zvezi nastajajo tudi razni neposredni izdatki. Vrh tega je v New Yorku še par drugih propagandnih in informacijskih agencij, ki tudi delujejo v obrambo in za obnovitev Jugoslavije. Ena, ki jo vzdržujejo vse zavezniške Vlade, izvzemši Sovjetska Unija, vodi propagando v prid vseh.
Najdražji informacijski urad, kar jih je še kdaj obstojalo v tej deželi, je že prej navedeni Office of War Information. Deluje pod okriljem zvezne vlade, oziroma je njena ustanova ^ in nji odgovorna. Seveda, tudi stroške iplačuje vlada. Office of
War Information ima okrog! Uidcetf tisoč uslužbencev, med
njimi viaoko plačane pobllci-j ste. artiste, veŠčake iz filmske j industrije, statističarje, turna-1 liste, pni/vedovalce itd. Trideset tisoč uradnikov za en tak urad'— to je pač veliko celo za tako veliko deželo kot so Zed. cfrŽave. V primeri z OWI je jugoslovanski informacijski biro v New Yorku malenkost, d asi ia jugoslovansko državno blagajno jako "expensive".
OWI ima svoje nameščenca v vseh zavezniikih deželah. Radijska porodila v tuje dežele, tudi ona. ki jih pošiljajo rami biroji zedinjenih narodov, •» oddajajo z njegovo odobritvijo. Elmer Davis, ki je veščak v takih poslih, ima torej tako važno vfcgo v besedni in živčni svetovni vojni, kakor jo ima Hitlerjev minister propagande. In Nemčija je bila prva, ki je tak na ¿in vojne v svetovni borbi na debelo razvila. Tudi Anglija že od nekdaj zapravlja milijone funtov šterlingov za propagando, a posegala je z njo večinoma v višje plasti. Hitler je šel z njo med maso, in enako jo vrši med ljudskimi množicami vseh narodov sovjetska informacijska ter propagandna služba. Elmer Davis jo razvija za Zed. države v še večjem obsegu. Razpleta jo po Evropi, Aziji, v centralni in Južni Ameriki, in seveda še posebno v Zed. državah; kjer mu je treba pobijati suAljanja, ki jih širijo petokolonci; in pa sovražno propagando, ki prihaja sem ]¥) radiu ali kakor že iz osiščnih dežel. In odbijati mora tudi kritike, ki lete na vlado od poštenih ljudi
Dawis je pod okriljem OWI pozval dne 18. septembra na sestanek v Washington skupino Jugoslovanov, med njimi nekaj Slo/vencev, kakor »je bik) po-ročano, da mu povedo, čemu toliko prepiranja in denuncija-cij med njimi. Posamezne prizadete Jugoslovane pa so uradniki OWI zasliševali že prej. Četudi "melting pot" v tej deželi dobro deluje in Čezdalje hitrejše, je individualni značaj posameznih narodnosti, ki so zastopane s priseljenci, še vedno tolikšen, da nastajajo po-»ebno v vojnem času med nekaterimi ostri spori, boji in sovraštva. Davisov namen je, da to hibo v interesu ameriške .kupnosti in vojnih prizade-vanj odpravi. Naloga ni lahka, a jo bo izivršil, če ne zlepa, pa s pritiskom svoje oblasti.
Konvencija SDZ v Clevelan-du je bila zelo liberalna — če ne v vsem, pa prav gotovo v določanju plač izvršnim od-
bcrniikom. Gl. tajnik je dobil $65 na teden, pomožni $60,1 blagajnik in urednik tudi vsak ; po $60. Ni čudno, da je v kun- i gresu toliko vrišča "iproti viša- j nju plač* in je predsednik Roosevelt obljubil, da jih bo | "stabiliziral". Urednik glasila! SDZ je s tem povišanjem pla-! 5an razmeroma boljše, kot pa • so uredniki drugih glasil slovenskih podpornih organizacij,. in enako tudi odborniki SDZ. Sicer pa je Cleveland sedaj močno unijsko mesto. In če delav-1 cl vmunicijeki industriji zaslužijo "po $100 na teden in več", j hm, Čemu bi bili skopi pri do-j ločanju plač naših glavnih od-j bornikov! Tak je bil anjiument in iprodrl, dasi tie zlahka. Delavci delajo dolge ure. in kdo t ve, koliko Časa še bodo preje-, mali toliklne plače 1 In kaj, ka-' dar bo vojne konec in za mili- j jone sploh ne bo mesece in mesece nikakršne plače, kvečjemu brzposelnostna zavarovalnina?
Predsednik Roosevelt je v govoru, naslovljenem mednarodnemu študentovakemu• zboru, ga, šele dober teden po okupa- itu je Prosen popravil to zmoto, omenjal posamezne države, ki ciji. Ni čudno, če jih je toliko! ako je bila zmota. Ni namreč se bore z osiščem, in med njimi I od tam, ki v begunstvu vzkli-omenil Srbijo namesto Jugosla- kajo, da so za obnovitev Jugo-vije. Mnogim Slovencem in Hr- slavij«, "toda takšne, kakršna
je bila, nočejo nikdar več ..."
"What's Your Name T" V
,. .... j j -t	i enem kratkem seznamu ubitih
prot, t«t, predsednici pomo- wwUjh wjakov jc ppecej
ti potožil njegovi ženi Mrs. ^^^^^^
Rooseveltovi. In je pomaga-
I ve da je neozdravljivo bolan, • pletena z romantičnim deja-Knda je v nadlego sebi in svoj- njsm. Predvajana bo -«veda v i ceni in pri tem troši še zadnje j slovenskem jeziku. Vsi šaljivi 1 prihranke za zdravnike m [ **citativi bedo lah^o razumlji-| zdravila! ko ve, da prav nič ne yi, ker se je pri učenju vlog po-• pomagajo, namestv da bi pustil l**bno parilo na razločno lzgo-! ti<to družini in se umaknil "s u javo bt «edila. Solistične vloge so v iz vrvnih rokah in zbo-
V Braciliji j« bUo ▼•Uk* demonstracij proti Nemčiji prodno ji jo »Ud* t Rio do Jonoim oopovedol« vojno. Gornjo jo «lika ona takih demon »tracij, v kateri »o udeleionci noaili morje miIbt in klicali imrt Hitlerju in njegovim aaveiaikom.
» ■ ,»'■ " ' ' ■ ' . ' — -
\ atom to ni bilo višeč in nekateri ao mu nejevoljo izrazili pismeno. Louis Adamič pa se je
PRISTOPAJTE K
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET K ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO S
— !
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROSVETA" {
Naročnino «a Zdrntene dr Ure (laven Chlca«a) i« K eno do $6 00 ^ na loto; as.00 aa pol lotai $150 aa ietrt lota t aa Ckkaffo i« Cicero ^ $7.50 aa celo leto; $3.7B aa pol lotai aa laoaowatvo M 0O,	9
Naslov zc list in tajništvo je:

I
2057 So. Lawndale Avenue \
i
Chicago, IllinoM
lo. Predsednik je pojasnil, da je nekoč zbiral, znamke raznih dežel, med njimi srbske, pa mu je tako šinila v njegovem govo-rubeaeda Srbija „a jezik. IIH ¡£ slil pa je Jugoslavijo. S tem je stvar izravnana, če je. Za Roo-sevelta je. Je pa precej Srbov, ki vneto skrbe, da se imenuje v ameriškem tiaku vedno bolj pogosto Srbija, kot da Jugoslavije'sploh ni bilo, in ako je obstojala, je sedaj ni več, Srbija pa se bori dalje, kot se je t-prejišnji svetovni vojni. Tudi nekateri ameriški kolonarji so naziv "Jugoslavija" opustili in ga nadomestili s "Srbija". Morda bo v tem oziru utegnil El-mer Daviš kaj izdatnega opraviti. Za povprečnega Američana je to nesoglasje malenkost, ni pa malenkost za vzrujene duhove med Jugoslovani.
Amerikanski Slovenec poveličuje v daljšem uredni£ke%i članku cerkveno svečanost v stadionu Soldiers Fieki v Chi-cagu, ki se je je udeležilo nad sto tisoč vernikov. Cerkvene obrede je vodil čikaški katoliški nadškof Samuel Stritch. "Am. Slovenec" poroča, da je vladika Stritch "ves zaskrbljen javno molil k Roigu za zrnato in pravičen mir. Molil je in prosil blagoslova za naše sinove, ki odhajajo v vojaško službo braniti domovino proti krivičnim agresorjem." V tem duhu je napisan ves članek, ki govori o preporodu krščanstva, in kako je ogromna množica 125,-000 ljudi vsa pokleknila in mo-r lila s škofom vred in iz tisočev src je kipela vroča prošnja za zmago in pravičen mir.
Vroč« prošnje k Bogu se dvigajo na primer v takih množinah tudi v Italiji. Tudi Um imajo škofe, nadftkofe in kardinale, ki enako vroče molijo k Vsemogočnemu, da naj dodeli ztriago Italiji, ker se bori za pravičen mir in proti "krivičnim agresorjem" (Angliji in Zed. državam). Goriški nad-flkof na primer tira k takim molitvam tudi slovenske katoličane na Primorskem. Komu naj ugodi Božji Tron? Ali pa naj ostane nevtralen, kakor je Sveti OČe Pij v Rimu?
Enakopravnost je pod naslovom "Debakel Jugoslavije" priobčila vrato člankov, ki so bili res dokumentarni, kakor jih je označila. Avtor ni podpisan, a kdo je, to ni težko uganiti. H njegovega opisa je jasno* to, kar smo v tem listu takrat ugotavljali: jugoslovanska birokracija je bila z pficir-stvom vred do kraja lena, ko-rumpirana, breznačelna in brez zaalombe med ljudstvom, ker je valed svoje duhovne praznote niti iskala nI, Ljudstvo ae je zavedlo, kaj ae igodi okrog nje-
neangleških in neškandinav-skih imen, med njimi Czechow-skTS Rainovic, Olesnevich itd. Imen te vrste pa bi bilo še veliko več, ako si jih bi ljudje ne spremenili, da bolj po ameri-Adamič o "tujih" imenih v svoji zadnji knjigi "What's Your Name" veliko razpravlja. Kdor se za stvar zanima, naj jo čita. Dobite jo
v Proletarčevi knjigami.
i
Fred A. Vider razpravlja v Prosveti z dne 17. sept. o zadnjem Čika^kem sestanku odbora slovenske sekcije J PO, ki je sklenil sklicati slovenski kongres v namenu, da se ustanovi v obrambo slovenskega naroda In za združenje njegove dežele med ameriškimi Slovenci močno politično akcijo. Za datum kongresa so določili 6. december Jn iza kraj pa SND v Clevc-landu. Ker je tam dom omenje-ga dne oddan, je kongres odložen za teden pozneje.! meni, da v enem dnevu tak zbor ne bo nk>gel izvršiti svoje naloge. Isto je bilo v tej koloni ugotovljeno v zadnji * številki Proletarca. Tudi če se za zbor organizira najspretnejši 'steam roller*, in pripravljalni odbor določi kandidate že v naprej, bo dela še vseepo več kot se ga bi zmoglo v enem dnevu, ako *e ga hoče izvršiti uspešno in po demokratičnih pravilih. Ne* kaj pozdravov, par govorov, izvolitev načelstva, resolucija ali dve, tpa je dneva Jconec. In potem če bo tše parada, in pa banket — skoro ne moremo pričakovati kaj dosti boljšega kot se je dogodilo ila sestanku 7. junija. Naravno, da se kongres ne sme raaviti v "govorniško društvo" po znani rečenici "free for aH"» kajti v tem slučaju bi bilo tudi teden dni premalo, če bi hotel govore <kdo poslušati. A vsekakor, saj dva dni časa se bi le potrebovalo. Z dobrim vodstvom bi se lahko v tem Času morda opravilo vse najnujnejše, delo pa bi nadaljevali oni, ki bi ga prevzeli, če ae zbora ne bo organiziralo v tem smislu, je bojazen, da bo to le "še en poskus", kakor ao bili prejšnji, upravičena.
V Kairu so izročili ob veliki svečanosti jugoslovanski pehotni edinici kraljeve garde pol kovn o zastavo. Poroč i lo pra -vi, da ao jo spletle jugoslovanske žene v Ameriki, izročili pa ao jo jugoslovanski gardi v Egiptu v imenu kralja njegovi zastopniki^ Ko so jo poklanjali, so ob koncu svojih govorov vsi vzklikali: "živel kralj in ves kraljevski dom!" Odgovarjal je na čestitke in se zahvalil za zastavo v imenu garde general-štabivi podpolkovnik Slovenec Milan Prosen. Vizklikal pa je /-i Mihajloviču, kralja pa omenil «kar tako kot "vrhovne-
verjetno, da se slovenski možje in fantje iz Primorske, ki večinoma tvorijo to igardo v Egiptu, kaj prida ogrevajo za kralja, pa bil kdorkoli. Ampak kot njegovi vojaki so mu prisegli zvestobo, čeprav so uradno večinoma podaniki italijanskega kralja. V jugoslovansko gardo so vstopili prostovoljno. „
tisto diužini in se U»ga sveta".
Vprašanje razpolaganja s j svoj'm živi j en jem bi moralo j biti nesporno. Človek, ki mu I življenje iz enega ali drugega | vzroka postane breme, bi moral imeti pravico odvreči g^od sebe.
Iz gospodarskih vzrokov so samomori med člani naših bratskih organizacij seveda zlo, ker j se člane (predčasno odtegne plačevanju ase mentov in je za Ti jim treba plačati posmrtnino toliko prej.
Pri tem vprašanju moramo upcitevati tudi mentalno stran fi: mo morilca, ki je pač vselej kolikor toliko na kak način iz reda. Skratka, mislim, da ne moremo tem revežem zameriti njih Čina; kajti globoko v njih duši — ne v taki, ki "živi" po smrti — se gode stvari, katere je nam težko doumeti in človek mora imeti v sebi težak boj predno se odloči za tak korak.
A. Shular.
lav ptrt je prvovrstno naštudi-:an. Kostumi bodo pestri. Glede orke. tra smo v podajanjih s člani ¿prvovrstne simfonične organizacije v Clevelandu. Stroki bodo veliki, toda Glasbena matica hoče nuditi svojim rojakom prvovrstni užitek.
Sok) partije imajo Louis Be-Ue, Frank Sradach, Antoinette Simčič, Anne Zaraick, Frank Plut, John No«an, VV^ncel Fiank in James Perlin.
Mciški zbor nastopi v prvem dejanju, melani pa v diugem in tretjem. Poleg orkestra bo opremljal na klavirju talentirani &dward Kužnik, kateri marljivo pomaga pri vseh skušnjah; Anton Subelj pa dirigira in vodi režijo.
Začetek opere bo ob sedmi uri zvečer, konec pa ob desetih. Vsi sedeži so rezervirani. Nabavite si vstopnice!
Več opisa o tej operi bo v prihodnji številki.
IZ KANSASA
Samomori
sem tam gori ves teden pridno lenaril. Bolj zanimivo je pa tisto, kar me vleče že več let vsako poletje v ta prijazni kraj.
V tej vasi se namreč pričenja sloviti "Peninsula State Park". Kakšnih štiri tisoč a-
Zadnje čase se je med našimi starimi rojaki v teh krajih
spet dogodilo nekaj samom> j krov gozda obsega ta park, ki rov. Sicer ne mislim tukaj filo- je preprežen z lepimi ce&tami zofirati (glede tega, temveč le I za avte, ter z dolgimi, vijuga-konstatirati nekaj dejstev. Eno j stimi stezami za pešce. Te ceste je, da je tukaj med našimi sta- in rteze vodijo človeka po senč-rejšimi rojaki povprečno več nih Igcftčavah ali pa po obrežju samomorov kot pri drugih na- zaliva Green Bay. Hodi ali pa rodnostih. In dejstvo je, da je I vozi že koderkoli, povsod boš naš Kansas pri tem častno — I občutil dih ne preveč pokvar-aH nečastno, kakor se že vza- jene narave. Počutil se boš v me — dobro zastopan. .	tej pokrajini kakor da si v kra-
*Vzroki samomorov so sicer ljastvu miru in to kaj dobro de-različni, toda med delavci so ne razburkanim živcem. Kakor vzroki največkrat dolgotrajna i nalaftč je ta svet ustvarjen za neozdravljiva bolezen. Osebno sanjarenje in lenarenje. ♦em poznal precej rojakov, ki Glavni magnet, ki me vsako naredili tak konec in v veliki poletje vleče v tiste kraje je pa večini je bil vzrok dolgotrajna j opomin na pokojnega Franceta neozdravljiva bolezen. Je pač Novaka! Prva Francetova zad-razumljho, da dokler ima Člo- nja pot je namreč bila v ta lepi Vek saj nekaj upanja za oz- kraj, druga pa na pokopališče
iravljenje, bolezen še nekako prenaáa. ko pa še to poide, po-
tem si pač misli, "dolgo itak ne smrtjo smo se napotili on, dr. bom, čemu trpeti telesne in du- Sehuler. Frank Ermenc in mo-
de vne muke in pri tem biti v na pot je sebi in drugim domačim
Ob priliki sem obiskal prijatelja, ki je bil že več mesecev na bolniški postelji in je par tednov pozneje umrl. Rekel mi je: "Predolgo sem čakal, zdaj pa nimam dovolj telesnih moči, da bi si storil konec." Pripomnil sem, da bi to bil hud udarec za njegovo družino, če tudi vzamemo, da je neozdravljiv. "Kaj jaz nisem nič? Mar naj trpim bolečine do konca dni samo zato, da družini odložim kolikor mogoče daleč nekaj grenkih ur, ki jih bo morala prej ali alej prenesti vseeno?" mi je odvrnil.
Drugi vzroki samomorov so družinske razmere pri enih, gospodarske in med mladino nesrečna ljubezen. Kajpak, da je še več vszrokov, toda ti so najbolj navadni.
Nekoč smo v veseli družbi debatirali glede vprašanja samomorov z etičnega stališča. Pustili smo na strani "smrtni greh" in drugo versko navlako, 8 katero se včasih obsoja tiste, ki si sami naredijo konec, kakor tudi hinavske zakone, ki to prepovedujejo, ne da bi se na drugi strani poglobili kaj ao vzroki tega in akuAaii tem nesrečnežem olajšati telesno in duševno trpljenje. Bili smo prili-čno razdeljer^ Med tem ko je ena struja zastopala mnenje, da človek, ki je neozdravljivo bolan, izvrši samomor iz sfcra-hopetnosti pred smrtjo — kar se jgotovo čudno sliši — je pa
Milwausko "robantanje" Slovenski zastopniki na
Pred par tedni sem bil na po-*sestanku V Uradu ia čitnicah tam gori na Wisconsin- vojne informacije * ikem polotoku v prijrai v«urici • ..Ameriska domovilla.. z dne F^h Creek «nenovM». To «.cer septembra je p^ia, da n. nikakršna zan.miva „ovca, je Elmt>r	^ Urada
kakor nI nobena novca to, da ^ vojne informacije (0ffice ^
War Information) povabil na >estanek jugoslovanskih pred-tavnikov, ki t»e je vršii 18. septembra v Washingtonu, kolikor ie nji znano šest Slovencev. Ti *o John Lokar, tajnik župana La^ischeta, John Gornik, tajnik slovenske dobrodelne zveze, Janko N. Rogelj za ABZ, Joseph Zalar ža KSKJ. Marie Pri-dand za S2Z in Vincenc Cain-kar za SNPJ. Dalje "A; D." v istem poročilu omenja, da je bil povabljen na sestanek tudi Wm. Boyd (Hrvat), ki je podpredsednik HB in Član ohijske-ga senata.
Govori se, da je bil župan Lausche iz VVashingtona vprašan, koga on priporoča za predstavnike Slove .Tcev, ki bi se jih povabilo na omenjeni sestanek, in da se je potem nje-govtajnik John Lokar z nekaterimi posvetoval.
Odločevala je torej "politika'*. Zanimivo je, da ker se že govori, kdo naj bo zastopnik te ali one podporne organizacije, je bil za takega zastopnika povabljen podpredsednik Hrvatske bratske zajednice, namesto gl. predsednika Butkoviča. Toda z Boičem sta v sporu, in kot demokratski politik ter član senata ima pač Wm. Boyd v Washingtonu večji vpliv kakor pa. kdo, ki je le gl. predsednik. Ako ga priznan politik ne priporoči, pa je ignoriran, četudi smatra, da je resničen predstavnik naroda.
Sicer pa ni verjetno, da je tisti sestanek dosegel v takih o-kol&činah kaj konstruktivnega, ali da bores ublažil spore med Srbi in Hrvati, ali pa spletke ¡med jugoslovanskimi politiki. Daviaov namen je dober, a lotil
Forest Home ...
Par tednov pred Novakovo
ja malenkost v tisti park. Prebili smo tam samo dva dni, in zabavali smo se izvrstno—najbolj pa Novak—četudi je bil izčrpan in izmučen, čeprav je bil zapisan smrti.. .
Prijatelji, lepi so spomini na tistih par dni in lepi so spomini na idealista in socialista Novaka. Zato pa hodim vsako leto v tisti mirni kraj, da sanjam o dnevih, ki sem jih tam preživel v družbi prijatelja in sodruga in pa tudi o časih, ko še nismo poznali novodobnega "socializma" in pa o časih, ko so "teši a", ki niso razumela vseh socialnih vprašanj ponosno nosi
-------- -r ■	'j fviiu^iu nuni*	i . ,
la prapor resničnega napred- 6 Je teiavne naloge, ka ...	France Puncer.
Glasbena matica priredi "Seviljskega brivca"
Cleveland, O. — V nedeljo 4. oktobra zvečer bo Glasbena matica uprizorila svetovno znano opero "Seviljski brivec", katero je uglasbil plodoviti in slavni komponist G. Roasini. Snov je povzel po znameniti Beaumarchejevi komediji. O-pera je komične vsebine, prp-
AFL zo izboljšanje socialnega zavarovanja
Ameriška delavska federacija je nedavno objavila svoj na-*rt za izpopolnitev socialnih zakonov, pred vsem za pokojnine, brezposelnostno zavarovalnino, in dalje njen osnutek določa tudi zavarovalnine v boleznih. in pa bolniško oskrbo, ki je sedaj vsled visokih cen milijonom delavcev in njihovih družin nedostopna.
druga slran zalgovarjala sta liga ipoveljnika*'. dele na bamke- šče, da je strahopeten tisti, ki
j.......................'"M.......................
ZA LIČNE TISKOVINE SF 1?MERNIH CENAH
SB VIDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tal. MOHAWK «707
PROLETAREC SE TISKA
PRI NAS
HITLERJEVI POMOČNIKI V ZASEDENIH DEŽELAH
V vsak! deželi, ki jo je zase- in rumuimka vlada, in pa nadel Hitler, je imel poleg pete čelnik «lovaAke "neodvisne' kolone tudi te v naprej pn- države monaignor Tiao.
pravljičnega "kvizlinga", ki je prevzel "vlado", da je z njo |H>nu ral csvojevalcera krotiti domače ljudstvo.
Vidkum Qaisling j« bil prvi, ki je prevzel ta nečastni »posel takoj ko so nacijske Čete udrle na Norvežko in jo osvojile. Pomagal jim je s svojo peto kolono? in v n*ig»rado mu j« Hitler izrodil mandat "poglavnika" nad Norvežko. Po tem prvem
Qu îingu "kvizling"
je nastala označba
Vsi ti režimi Hitlerjevih o-»prod pomagajo Nemčiji v vojni proti Rusiji s pošilja njem svojih čet na sovjetska bojiiča, ob enem pa zalagajo. Nemčijo f p idelki svojih kmetov, s pobijanjem svojih delavcev na garanje v Nemčijo, in z rudami, lesom itd.
Hitler je torej v pravem, ko trdi, da se vsa Evropa bori ob * t rani Nemčije m ji pomaga graditi "nov red". Kdor se zo-
za vse take, ki so «postavlja, je po njemu, če priča v roko gestapu ali pa kviz-linskim žandarjem in četam. In kadar uporniki* ubijejo tu m l: rrf kakega Nemca ali Italijana, plačajo za zločin talci. In Kadar je srd Nemcev in Italijanov potrebno napihnjen, pobijejo v določeni vasi kar vse moke, vasi pa zažgo. Na ta način £6 hočejo "neprilagodljivih" ljudi sistematično ¿znebiti. Nadejajo ?i. da bodo v okupiranih
dobili od Hitlerja enako vlogo.
Na češkem jo Vrši "premier" Emil Hacha. Izdaja dekrete po nacijfkih navodilih in ukazih v imenu "češkega naroda" in ga svari pred "komunisti", ki ljudstvo zavajajo v "nepostav-na" dejanja in mu povzročajo nič diugega kakor nesrečo, namesto da bi živelo v miru.
V Jugoslaviji so dooili mandate služiti fašizmu trije glavni kvizlir.gi. Najbolj znan izmed njih je Ante Pavelič, "po-glavnik*' lažnjivo označene "nezavisne hrvatf<ke države"
zasnovanega, kar bi po vojni odpravilo staro tesnobo in posamezne dežele združilo v federacijo, ki bi temeljila na gospodarstvu v prid ljudstva in bila urejena po načelih resni-1 čne demokracije. To bi pomenilo u tavo in tak volilni red, ki bi dal ljudstvu vso pravico odločati o obliki vlade, gospodarstvu, socialnih zakonih Hd.
O, demokracija! Kako sedaj govore spoštljivo o tebi celo taki, ki ji prej niso pustili do razmaha.
Tild "would be" oratorji pripovedujejo, kako Nemci Italijani pobijajo naše ljudi pa, da mi ne vemo, kaj j na. Seveda vemo, in vemo tudi, kaj počno nacijske in fašistične tolpe.
Prav zato, ker to vemo, tudi želimo, da bi se po tem klanju napravilo konec zasebnim državam, ker če ostanejo kot so bile, bil lahko ena ali druga spe t prip.' av^a svet v ponovno vojno katastrofo. Evropski narodi bodo odpravili tragedijo krvavljenja, ubojstev nedolžnih, Ukpte in barbarstva, če se zedinijo živeti federativno, to je v uredbi, v kateri bodo drug
KAJ SI MISLIJO RUSI 0 OBETANI "DRUGI FRONTI"?
rji na nI ?mci ii j udi it je voj-J
(Nadaljevanje • 1. strani.)
Evropi, da čim bo vojne konec, bodo dospele tja ameriške in angleške ladje, polne žjvil, in pa, da se anarhije ne bo trpelo. Zato bodo poslane tja za vzdrževanje reda in mira zavezniške čete. Naj bodo torej narodi previdni, da ne vzplamte stra-11 ti maščevalnosti v njih, ko pride dan zmage in se prepuste previdnemu vodstvu angleške in ameriške vlade, ki sta jim zagotovila uvesti štiri svobod-:*ine, kakor sta jih razglasila Rooscvelt in Churchil.
Nejasni vojni cilji "fttiri svobodšcine 9 iz atlantskega čarterja sicer lepo zvene, a v njih ni nič določnega.
da je namen vlade obvarovati sedanji .gospodarski red.
Angleški vladi se gre ne sa- > mo za poraz Nemčije, nego za ohranitev imperija, ki pa je v tej vojni dobil že silne udarce.1 Taktika angleške vlade v Indiji jo tudi tepe. In naravno, angleški in ameriški toriji, kar pomeni bogataški, posedujoči »loj, ki živi od izkoriščanja delavnih množic, hoče na vsak naMn, da sistem, od katerega sa debele, cvtane.
In Ruaija?
Toda ali jim bo Rusija, v slučaju zmage, pomagala ohraniti razmere kakor so bile? In ako ne, ali bo netila socialne upo-
krajih izbrisali že v par letih	, , , „
L ari značaj s terorjem, ubija- * ^^ «delovali, ne pa *e njem, deportacijami, in poicb- unijevah če pa ostanejo trma-no pa z naseljevanjem Nemcev >n bodo tAčah v obnovitev
l)i ugi je general Milan Ne-1 na zaplenjene kmetije, ter v ! Ur;h ™2me/ >1 dič, Srb in biv*i vojni minister zaplenjene trgovine in obrtni-1 prehod kov ter šovinistRnih so-
1 je. Kako zelo odločni so izvr- vraStev, oodo prej ah slej do-
iiti ta načrt, dokazujejo brutal-» *>l!i noV> vojno;	* h,ujia'
nosti Nemcev na Poljskem, če-1 kot	lllhko
*kem in v Sloveniji, pa tudi v Srbiji, Ukrajini itd. Tudi v nam «Tovore v
V jugoslovanski vladi. On je "premier" Srbije, kolikor je je še ostalo. Ko je bila Jugoslavija še samostojna, ga je časopisje poveličevalo za velikega vojnega veščaka, domoljuba in pogumnegta moža, ki bo branil svojo deželo pred vsakim napadalcem. Sedaj skupaj s Pa-veličevimi "ustaši" lovita po gorah in gozdovih Mihajlovi-čeve četnike, hrvatske "komuniste", ki pod poveljstvom osvobodilne fronte povzročajo "ustafom", Nemcem in Italijanom, precej preglavic, in partizane po Dalmaciji in kjer že se pojavljajo. Oba ta kvizlinga pomagata s svojimi pomočniki Nemcem in Italijanom pobijati svoje uporne rojake.
Popolnoma neznan širši javnosti je slovenski kvizling. Menda se piše Rupnik i%v jugoslovanski armadi je bilgene-ral. Svoj mandat je dobil od Italijanov, ki so ga imenovali tudi za župana mesta Ljubljane.
Močnega kvizlinga ima Hitler v Belgiji, ima ga na Nizozemskem in na Danskem. "Najznamenitejši" med vsemi pa je francoski kvizling Pierre Laval. To je spheten, lisjaški politik, ki je bil že v predvojni Franciji nekaj časa premier in večkrat pa član kabineta pod kak m drugim premierjem. On je bil že pred leti eden glavnih propagator j ev za sporazum Francije s Hitlerjem in Musso-linijem, in je nasprotoval sankcijam, ki so jih proglasile članice lige narodov proti Italiji, ker je napadla Etiopijo.
Francija je bila takrat polna
Ihrcdstavniki iz zamejstva tem duhu, ker se
"prijateljskih" deželah se use-savajo na vodstvo gospodarstva in politike, da spremene vso Evropo v "nemški življenjski prostor".
Tudi predstavniki jugoslovanske kraljeve vlade obljubljajo demokracijo
Cleveland, O.—Dovolite, da izrazim svoje mnenje o politiki, ki nam jo servirajo nekateri rodoljubi po izbruhu sedanje vojne katastrofe.
Ljudje, ki se sedaj predstavljajo za jugoslovanske predstavnike, po mojem mnenju niso udarili na pravo plat zvona. To lahko uvidi vsak, ki se zanima za njihovo taktiko. Razvidno je, da je tega mnenja velika večina ameriških Slovencev.
To svojo zmoto so ti odposlanci storili zato, ker niso razumeli, da so se ameriški Slo- poWwK namreč v najbolj venci že davno odvadili klanja-1 zapUsčenem in nedostopnem nja monarhizmu vn postali so- kraju meh&ke kotline. Stari Indijanec, kateri je komaj tnalo
pač nočejo ali pa ne smejo zameriti svojim višjim v Londonu.
Mi jih ne silimo v demokratično ureditev Evrope radi sebe, kajti tu že imamo federacijo na demokratičnem tem* lju, ampak ker želimo, da bi narodi tam tudi enkrat v miru živeli in si izboljševali razmere, namesto da stradajo in so vsak čas izpostavljeni nevarnosti, da plane nanje sedaj ta, sedaj drugi nasilnež. Naj se evropske vlade izrečej# za odpravo srednjeveških tradicij, ki prevevajo Evropo, in ji dajo j kaj modernega, pa bodo koristili ljudstvu tam in cjruffod» da se ne* bomo vedno pehali Iz ene v drugo vojno.
John Simčič.
ne sedaj, kdaj pa?
Ne samo v Moskvi, tudi drugod v zavezniških deželah žel; ljudstvo več jasnosti, posebno v vprašanju urejevanja bodoče družbe.
Nezadostna pomoč Rusiji je navdala mneje z dvomom, in z bojaznijo, da je v viSjih zavetnikih krogih vse preveč takih, ki fo brez idealizma, bres «mila za potrebe ljudstev, in če oodo oni odločevali pri sklepanju m ru, bomo dobili le nov Versailles in nič ve*. Predsednik Roosevelt lahko razblini take dvome z določnejšo izjavo, kak.r pa je atlantski čarter, in Churchill pa, ako se izreče za politiko sprave z Indijo in za | odkrit sporazum z Rusijo. Oba pa morata priznati resnico, da ie hcČD :vet naprej, se mora o-tratti kapitalističnega sistema in e odloČiti za socialistično uredbo.
Biddle ima mnogo služb
Anthony J. Drexel Biddle je bil nedavno od Roosevelta povišan s stopnje poslanika v veleposlanika (ambasadorja) pri jugoslovanski vladi. Ob enem je Biddls poslanik pri mnogih drugih zamejnih vladah v Londonu.
Frances Perkins nima sreče
.. Delavska tajnica France« Perkins je bila več let silovito napajana. Zadnje mesece jo kapitalistični tisk ignorira. Na neki nedavni konferenci s časnikarji jeizjavila, da ako delavci delajo, in delajo rk:ro vsi, to ni novica. Ako pa jih par sto tu in tam zastavka, vpijejo listi, kot da je vsa industrija ustavljena. "Mnla stavka" je torej novica, ( očim napori delavcev za večanje produkcije niso "zanimivi".
Wiaaton Churchill in Jotip Stali«. Bila »ta slikana »kupaj ob prilihi Churchilovega obiska e Moekvi. (¡«spravljata »ta • roja« ia "«tragi fronti".
révolu-
RAZGOVORI
(Nadaljevanje z 2. strani.)
raí /a
apizarjev", enako Anglija in ni jrh manjkalo v Zed. državah. Tu so spremenili svojo vlogo šele po 7. decembru, ko je Japonska udarila na Pearl Harbor.
Vsi 'kriziingi" imajo pomočnike in tudi brez pristašev niso. Časopisje mora pisati po navodilih nemške vlade in kvizlingi skrbe, da se povelja točno izvršujejo.
Vlogo kvrzlingov igrajo tudi španska, madžarska, bolgarska
Is a "foreign" name a handicap in your orofession or business?
IN MEDICINE? . . . I.AWT . . . SPORTS? . . . THE ARTS? . . . TEACHING? . . . SCIENCE? . . . HANKING? . . . RIG BUSINESS? . . . THE ARMY AND NAVY,. . . CIVIL SERVICE? . . . POLITICS? . . .
READ
What's Your Name?
l.oni» Ad.m.c'i lata«! haah, p«hli«h«d
by Harper». Price $2.60
Order from
PROLETAftBC 2301 S. Lawndale Aeeaae Chicaga, III.
vrainiki carjev in kraljev. Ti odposlanci ne razumejo, da smo se izselili z domače grude zato, ker tam ni bilo ne kruha za vse, ne priložnosti, ne volje s strani vladajočih, da bi razmere izboljšali.
V Ameriko smo prišli mnogi manj ko 20 let stari, drugi nekaj let starejši, a vsi so se v nekaj letih naučili vse drugačnega življenja in drugače misliti, kot pa je tam običaj. Ako bi novodošli predstavniki to razumeli, nam ne bi ponujali nekaj, kar je že osmojeno, in še to z gesto, kot da nam žele podariti nekaj dobrega. Ne zapopadejo, da se povprečen ameriški Slovenec ne zanima za politiko, kakršne so ti gentlemani navajeni od tam in ji škilijo.
Naši priseljenci so postali a-meriški državljani drug za drugim. S tem pa so si Še vseeno ohranili ljubezen do grude, na kateri so bili rojeni in žele ljudstvu tam napredek, ne pa, da bi ostalo vedno na enem mestu in zmerom v revščini.
Ljudstvu tam smo želeli svobodno, enako in tajno volilno pravico, kakor jo imamo tukaj (če milijone ameriških voliicev ne voli za dobre zastopnike, je to njihova lastna krivda, kajti kandidatov je mnogo, med katerimi lahko izbirajo). To se pravi, tu- ima narod pravico svobodno voliti za dobre ali pa slabe kandidate, in vzlic zmotam voliicev je tak sistem še vedno boljši kakor pa oni, v katerem ljudstvo nima nobene besede.
Tudi V Evropi so mnogo govorili o demokraciji, pa je ni bilo nikjer, raoen v par deželah, ki se jo bi moglo primerjati tukajšnji, Tudi Jugoslavija je ni imela. P* prM«j° ni*" 7hr stopniki in jo obljubljajo v bodoče. S tem kvarijo ve* vtis, ker pravijo, po vojni jo bomo dali. (Tako obljubljajo tudi Angleži indiji.)
Nikakor pa se ti gospodje n? morejo irtiveti v kaj na tooko
razumel španščino, je stanoval v mali votlini prav v piramidi. Naš mehiški kažipot mu je končno dopovedal, da bi radi kakšne izkopnine, katerih je dovolj v tej piramidi. Dal sem par pesosov in rezultat je stara napol strohnela "metate".
Zato mnogi delavski poslanci v Angliji, pa tudi liberalni književniki, in proffresivci v Zed. državah hočejo, da vladni krogi teh dveh detel določno povedo, kako si zamišljajo ureditev sveta. To bi r*di vedeli tudi v vseh okupiranih deželah, in pa v Rusiji.
Tri velesile — dva »istem*
Očitno je, da kar se povojnih ureditev tiče, ni nikakršnega trdnega soglasja. Vlada Ze-dinjenih držav pravi, da branimo predvsem ne samo našo svobodo, nego tudi "naš način življenja" Po domače se to pravi,
re, ščuvala ljudstva v cijo in $tremela zavladati nad Evropo ?
To jih skrbi. To, da sovjetska vlada nima vzroka navduševati se za kapitalizem angleške in ameriške sorte, vemo vsi. Skrbi pa torije, da-li bodo Rusi pomagali vzdrževati red in mir za sistem, kakor je bil, ali pa ponovili igro "desetih dni, ki so pretresle svet".
Sedaj, ko smo v spoprijemu s sovražnikom, so mnogi mnenja, posebno tisti, ki so v vladnih službah, da bi v teh kritičnih dneh ne imeli tratiti časa s takimi razmotrivanji. Ampak Če
CALIFORNIA.
Fontana: Anton Bla»ich. Oakland Anton Tomftit. Lo« Angale»: Frank Novak. Saa Fran«i»«o: A. Lekftan.
Zed. države bodo odločile vojno in narekovale mir
(Nadaljevanje 8 1. stran!.* sedejo k zeleni miti. \
Zato je vafno, da je ne bomo končali kakor zadnjo: z imperialističnim mirom, nego tako, da bodo saj bodoče generacije lahko v miru živele In delale.
COLORADO.
Craalad Bult«: Ant. Slobodnik. P vahío: Ludvig Yoxey. Waldenburg ia okolica« Frank L.
Tomšič.
ILLINOIS. Chicagot Frank Riftjak, Joseph Oblak, Cha». Pogorelec, Peter Verhovnik, Frank ZaiU in John Rak. Ckoro-Earwjrat Kristina Turpin. La Salla- OgUtbjr: Antor. Udovich. Sprlagfield: Joseph Ovca in John
Goriek. Viršeat Fr. Ilersich. Waukegan No. Chicagot Martin Ju<J* nieh.
INDIANA.
Clintaa: Ignac 9p*nd»l. § Indianapolis: Mary Stroj.
KANSAS. A raía i Anton Shular. Waat Minorait John MarolU
MICHIGAN.
Delraiii John 7#ornik, Leo Junko, Joseph Klarleh in John PUchtar.
MINNESOTA.
Bohlt Max Mart*. Chiahelml Frank Klun. Dnlathi John Kobt. Ely: John Taran.
MONTANA.
Ease Holoaat Joseph Mihelich.
Kloiat Peter Yellar.
Red Leéfet K. Branointk.
NEW JERSEY. Elizabeths Amelia Oblak
NEW YORK. Gowanda. Jame» Dekleva.
OHIO, pach In Mutt Moinik. Akroa-Keaaiare-Barborioo Mike Ko« Bridgapart in okolica t Joseph SnOf IB ' J oik Vitez.
Clevelaad: John Krebel, Anton Jan-
kovich in Joseph Lever. Girard: John Kosln In John Bogatay Gloacoe: Albina Kravanja. Lisbon-Power Points Jacob Bergant Piney Fork: Frank Zavrfnik. Warren: Joseph Jei.
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole-taicu. prodajati Atn. družinski koledar broiure in knjige, naj pile upravniitvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu phobčene aastopnike apeliramo, na) skušajo ob vsaki ugodni pri-liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolinost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika r sledečem seznamu izpuščeno, Ali to je samo uvod. Kar bi! naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. rad povedal je, da smo vsi e veseljem pozdravili vstop bivšega predsednika Mehike Lazaro Ca rd en asa na važno mesto v vladi.
Od zadnjih mehiških volitev se je tam precej spremenilo. Kot so liberalni in še posebno delavsko misleči krogi tz bojaznijo pričakovali, se je v veliki meri dogodilo. Vlada predsednika A vilo Camacha se je nagibala vedno bolj na dernio. Bati se je že bilo, da bo mehiško ljudstvo ponovno izgubilo, kar je pridobilo pod napredno Car-d en asovo vlado. Cerkev je začela dvigati glavo, in ne samo to, vele posestvo in domača aristokracije je oživela. Z vstopom Amerike v vojno in z vstopom Mehike v vojno ee je precej spreobrnilo. Camacho se več tako ne opira na svojega reakcionarnega brata Maxicni-na, ia s Cardenaeom v vladi, je upanje, da se bo mehiška revolucija nadaljevala. To je želja vsakega iskrenega socialista, s
Za ruski fond sem prejel od Jos. P. Duma iz Clevelanda 12.50. Daroval jih js John Koes. Iskrena hvala 1
O Kitajski v prihodnji številki.
PENNSYLVANIA.
Aiiqaippa: Geo. Smrekar.
Barget t «town-Slovan: Joseph Krmel.
Cambria ia Sonoract okraj: Frank Cvetan.
Crafton-Moon Run: Jennie Jerala.
Canonftburg-Strabanc: John Terčelj in Marko Tekavc.
Experts Jos. Brits.
Forest Citjrs Anthony Draaler Jr.
Poiat Marioas Tony Zupančič.
Harminies Anton Zorftik.	'
Imperial: Frank Aufuitin.
lohmtewn in okolica t Andrea Vi-d rich, John Langerholc in llija Bubalo.
Latroboi John In Mary Fradel.
Lawrence: Louts Brits.
Library: Nick Trtllcr.
Meadowlandt: Martin Baits.
Park Hill -Conemanghi Frank Pod-Hoy. "
Sbareat Joseph Cvelbar.
Sygan: Lovrenc KavČIc.
Potovalni «astopnik Proletarca, A-merlAkega druilnskega koledarja in Majskega Glasa ta zapadno Pen no Anton Zornik, Hermiaio, Pa.
WASHINGTON.
Seattlet Lucas Debeljak.
WEST VIRGINIA.
Star Cltyt Lawrence Selak.
Thomas t Lenhart Werdinek.
WISCONSIN.
Milwaakee ia West AlUa: Louia Bar-borkh.
Sheboygan: Frank Stih.
Willard: Mike Krults.
WYOMING.
Kemmerer ia okolice t Anton Tratnik In John H. Krt Inn Ik.
Reck *»*•«•!	Jatsb.
Presojanje dogodkov i doma in po svetu
(Nadaljevanje t i. strani.)
| .kjiati " ovražne" dežele po-j. 2jo po s/ojih pcjlih v "ne-vkra!no" deželo. Vatikan je namreč 4nc„dvijna" država in j pa popolnoma "nevtralna"..
Apizaritvo je največji greh takozvanih demokratičnih vlad \Z a<p;?autvam so ugonobile Špansko republiko, prepustile nacij. kemu žrelu čehoslovaško, dovolile Japcnfki pred več ko '¿eitimi leti vzeti Mandžurijo, dovolile Mussoliniju udreti v Etiopijo, in klerofai-£mu v Av-«tiji pod zaščito Musolinija pa klati avstrijske socialiste. Pa se ni£3 iz tega nič naučili. Zato je bil Taylor v Vatikan znova poslan, in generalu Francu pa Roosevelt obeta turiste, posoji-I la in še marsikaj dobrega, Če bo priden in "nevtralen".
V Vatikanu vladajo Italijani. Žele zmago svoji deželi, in delujejo, da bo zmagovita tudi če bo na bojiščih «poražena. Ne v Londonu, ne v Washingtonu /\e kažejo proti Italiji nikafcr Ine nejevolje. Kot da sploh ni v vojni z nami. Čudno, mar ne?
Komvniiti v Angliji so na svoji konvenciji sklenili med drugim, da zahtevajo od vrhovnega poveljstva anglfeške armade "drugo fronto", in pa iz-¡step treh minLrtrov iz vlade. Dalje, da se odpokliče angleškega poslanika Samuela Hoa-! rea iti Španije, poslanika Hali-i faxa iz Zed. držav, in L. S. Ameryja, ki je tajnik angleške vlade v Indiji. Komunisti so v Angliji jako majhna stranka. Toda ker se smatrajo za nekake neuradne zastopnike Sovjetske Unije, imajo velik pomen.
Brecpoaelnih v Zed. državah je "samo še dva milijona dve sto tisoč". To ni mncigo niti v sedanjih razmerah, ko pripovedujejo, da delavcev manjka. V resnici primanjkuje večinoma obrtniško izvetbanih. V zadnji krizi bi jih lahko izučili na milijone, pa so jim rajše dali 'kramp in lopato", mladim fantom pa lopate in sekier in jih pc?lali v kempe CCC. Sedaj se tista neprevidnost maščuje, dasi oni, ki so odtgovorni, tega nočejo priznati.
Stavke so še vedno predmet propagande proti unijam. Dogajajo se poredkoma in v t <5 Snoma v malih skupinah, ko iu in tam delavci v kakem oddelku upro, pred lože zahteve in puste delo. Mnogo takih sporov pouzročajo kompanije namenoma, da bi očrnile delavce sedaj, ko je Čas vsledl vojne najbolj ugoden, in porinile skozi kongres izjemne zafkone, katerih posledica bi bila uničenje unij.
mestu, z melim nasi ¿vom,* v tih ali Šestin vrsticah. •
pe-
Kadar vam kak tpis v Pro-letarcu ne ugaja, pomnite, da je to list sa mhlečc čitateljc, ■»e za cenicrje!.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
nora knjiiica, g poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN.
Poleg vpraAanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica ¿e v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisno-*ti. Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-nov govor v Gettysbusgu, Predsedniki edinjenih drftav in Poedine države.
Cena knjižici je »mo SO centov a poštnino vred.
' »* % I * e (i1! v»« j
Naročil« »prejema:
Knjigarna Proletarca
2301 SO. LAWNDALE AVE, CHICACO, ILL.
AL VET A HOTEL naprodaj
24 sob, v»e v najemu. V češki okolici, blizu Slovenskega centra. Podrobnosti izvelte:
alveTa hotel
.T ■ »r	•
2340 So. Lawndalo Avenue,
' Chicago. 111.
Dr. Joba J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 Weat *6th Street
T^l. Crawford 2212 *'
* %« 4» .»«	v e
OFFICE HOUHS: 1:30 to 4 P. M
(Except Wed. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M
Wed., Sal. "and
(Except
Sun.)
Rrs. 2219 So. Ridfeway Ave. Tel. Crawford 8440
If no answer — Call Austin S700 ■
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
»»►4t > ra.

NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim «vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu.
PRISTOPAJTE K
: SLOVENSKI NARODNI ¡¡ PODPORNI JEDNOTI !
'	n fT	~	i. i 7 ' ,
! NAROčITfC 91 DNKVNIK
i "PROSVETA'« i
Stana aa celo leto $6.00, pol lota $3.00
! Ustanavljajte nova druitva. ; Des«t članov(ic) je treba ta ! ti oro društvo. Naslov ta Uat ift ta tajniltvo je!
I 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
"Proletarec** ne bi m^pel i*-hajati bres podpor. Ker »o mu potrebne, upotreblte priložnosti ta sbira^je prispevkov v nie for tUkemi #klad.
H»m#MMMMMMIMMM
POSLUŠAJTE
viako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra» dio uro v Chicagu od 9 do !0 ure dopoldne, postajo WHES,. 1360 kilocycles, 'odi jo Georcje Marchon.
»MM»M»MMIMMIIIIMH
EDUCATION
ORGANIZATION * CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
PROLETAREC
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
VOL. XXXVII
CHICAGO, ILL., September 23, 1942
Published Weekly et 2301 So. Lawadale Ava
THE FARM BLOC ISN'T THE FARMERS
REFLECTIONS
The Relieve the Rich at The Expense of the Poor
Jy the Editor of the leading Labor Advocote
An old-time So.iJl.st write« to ask: ''What has become of the opponent of Socialism -whose worst charge against us was that "Socialists be-live in dividing up?' "
Well, the answer is that he's dividing up all right. Only he s dividing carcity instead of the plenty which word have been available if Socialists ould have had the support of capitalism's dupes and victims.
tamu.** fts*aoi» w m wm
m j*m9m. or
Poor Get it "Where Chicken Got the Axe" in the Senate's Tax Bill, as LaFollette Predicted -
One of the hardest tax blows in history was dealt the poor man by the Senate Finance Committee as it labored on this week with the gigantic tax bill.
After rejecting all kinds of Treasury Department proposals for spread ing the burden of war financing, the committee adopted a gross income tax, to be imposed in addition to the regular income levy.
Introduced by Senator Walter F. George (Dem., Ga.), chairman of the committee, and described as a "Victory tax," it exicta 6 per cent of ail income above $12 per week and adds 24,000,000 persons to the tax rolls, most of them in the low income group whose every penny is already outmatched by the high cost of Living.
Raising an estimated $3,650,000,000 additional revenue, the tax would bo deducted from pay checks by employers and would also be levied on pensions or other annuities. It would not, however, be assessed upon the income from tax exempt securities, most of which are held by the wealthy.
The plain provides for post-wsr refunds of not more than $500 for tingle persons, $1,000 for married persons and $100 for each dependent— this in contrast with 10 per cent refunds accorded corporations and wealthy individuals whose other concessions run high into the millions.
No provision is made for crediting any of the mon*y collected under this tax sgainst the regular income tax. Credit, however, could be currently taken on life insurance premiums outstanding January 1, 1942, on payment of debts incurred prior to that date or on the purchase of war bonds.
Further proof of the committee's determination to relieve the rich at the expense of the poor is provided by the conservative spokesman for Big Business, "The Wall Street Journal."	\
It snnounces that the 5 per cent tax will hit hardest those with incomes of $6,000 or less. It also prints a table showing that the Senate's reduction of corporation taxes will save big concerns millions of dollsrs, snd in some cases double the amunt available for distribution among stockholders.
Vsst sums have ben lost by the committee's fsihare to phig "loopholes" which enable the rich to escape.
An outstanding example is the post-war refund, which took swsy sn estimated $660,000,000. The percentage depletion privilege accorded oil and gas and mining companies deducted $200,000,000 more. An increase from $60,000 to $80.000 in inheritance taxes, refussl to tax income from state and municipal securities or to compel husbands and wives to file joint returns lost hundreds of millions more.
The combination spending and compulsory saving tax proposed by the Treasury Department was quickly turned down by the committee. The Treasury argued this would be much batter than s sales tax because it would hit "big spenders" much harder than the "little fellow."
A 5 per cent sales tax proposed by Senator Joseph F. Guffey (Dem., Pa.) was also discarded, as was the proposal by Senator John A. Danaher (Rep., Conn.) for payment of 10 per cent tax on each purchase, with the option of crediting the tax to the purchase of r*er bonds, or against income tax. •
Even with the sdditionai burden imposed on average Americans, the Senste bill is still short of Treasury demands. In an effort to bridge the gap, the comittee has turned to excise taxes, and it appeared that there, too, the poor sre destined to "get it in the neck."
There were prospects to increasing the tax on tobacco and other items in which the tax concealed in the price charged the consumer.
In anticipation of a drop in war bond purchases because of the higher taxes to be levied against the "little fellow," combined with the rising cost of living, the committee sdopted the resolution of Senstor Robert A. Tsft (Rep., Ohio) csHing for s committee of 11. including Tressury Secretary Henry Morgenthau, Jr., snd equal representation of Senate and House, to rtudy means of compelling citizens to save. The committee will report to Congress snd the President early in January.—Labor, Washington, D. C.
The fact is that, one by one, we j are accepting all the evils which, we j have br-tn told, iaquUI accompany So-cialism. And the ssd pgrt of it is thst now we are not getting the good | things of Socialism to compensate us.	I
Rationing and priorities —- necessary, to be sure, if we are to supply the dtmands of war—give us a system of dividing up that resembles the worst that was predicted for a Socialist economy. We're getting that, not to make life richer, safer snd hap-I pier, but to make possible the slaughter of millions of human beings of our ewn and other nations, all of whom. i«e are told, have been created I in the image of God.
And th*n there was the matter of individual initiative.
Socialism would destroy initiative, we were told. Well, it wasn't so, of course. Even now individusl initiative remains an innate attribute of mankind and can never be destroyed. But initiative is being shifted to new fields.
Hot much initiative remains for going into private buainessT Gst your answer from the priority board.
JJKJ U^THE
average annual YWAöfc iN MEW XOft* STATE WAS - >n mississippi
trade onions ar e always acvmnst incqoautlfts wherever
"HE Y OCCUR. Ç^ISSCP^ EVERTlME YOU I J&gtfo. (
MAD€ PRODUCT l fl^ÊlÎM/B
YOU ENDORSE S II V'iTwV/ < OfeAXaOlABC* \ Wffiw <
label »s« ) vjgsjft/ MMNIIftfllA j S
BK» JOt now is g> CL£A* jhk buy UP the axis -amd m
wi can help by afjfc^rr
#£6ula*LY in - Jmr**
vestln* in war	"
bonos. millions Of union men are osime lo* Of each pay envelop» forth*
post. am. roof
UNFAIR FIGHTING
Tre President's order against time-and-a-half for Sunday work ends a scandalous situation. The great industrisl unions in the armament industries long ago gsve up this sort of bonus. It wss s part of their sacrifice in the interest of continuous operation.
Then a strange thing happened. Anti-union employers used this sscri-fice as a weapon in their snti-union fight. They offered the bonus to mem bers of company unions and held it out as a bait to lure men from union shops or from their union membership. The history of the long struggle for union status offers no dirtier exsmple of hitting below the belt.
The President's order comes, then, in response to a nation-wide ¡West. It removes an effective weapon from the hands of unfair employers Thus ends a strange and instructive chapter in our labor history. — Th New Leader.
V-MAIL
RAIL PROFITS CONFOUND THE "EXPERTS"
Space occupied by mail on planes or ships serving our srmed forces outside the continental United States seriously reducts the space avsilsble for vital war materials. Full use must be made of every inth of shipping .space in order that our forces will receive the maximum amount of needed suiplies as well as mail.
V-Mail was inaugurated for that purpose.
V-Mail lettcra in their original form, or on microfilm occupy but a fraction of the space required for letters of the usual type and Army planes carrying mail outside of the United States give V-Kail preference over all other classes of mail. V-Mail micro-films are now being sent and received from our forces in the British Isles, Egypt, the Middle and Far East, Hawaii, Australia and other points in the Pacific. I Limited supplies of V-Mail envelopes are still avsilsble at your near est postal station and no doubt may in the near future be secured from your nearest stationary or department stores.
Note:—When sending V-Mail letters be sure that the name snd address of the addressee is shown in the psnel st the top of the message side of the sheet. This information in the panel is photographed, as well ss the message, end when reproduced st destination. serves ss the address for the messsge when it is plsced in s gov-vernment envelope for delivery to the intended recipient.
Ernest J. Kraetgea, Postmaster.
Wages of 15 to 40 Cents An Hour Paid 7,500,000 American Worker*
MINING JUNK FOR WAR
The wsr has brought on a new kind of mining in regions where there are no mines and never were any. It's oaled "juk dump mining" and H is being pursued extensively in fsrm regions and small towns.
The "miners" sre after scrap metal and they find it in plentitude in ravines and ditches on iisrms where farmers for years have been leveling the lsnd by dumping tin csns, old machinery and assorted junk into gullies snd then putting dirt on top "of them.
^Much successful "Junk mining" is
r being done i* small towns where __ stoves, worn-eut automobiles snd aU sorts of castoff metal is hsuled to the edge of town and dumped so thst the city may be neat. Price of scrap metal has been so low thst in most cases nobody felt repaid for collecting the junk to sell, snd so it lies there now, a rich harvest for the ■crup drive collections.—-UMW Journal.
Whst iwe hope eVer to do with esse, we must loam first to do aith diligence.—Dr. Ssmuel Johnson.
Convention in Boston, Starting Nov. 9
WASHINGTON.—CIO's fifth sn-nusl convention will open in Boston, Mass , on November 9, the Executive Board voted this week. .
At the same time the Bosrd authorised President Murrsy snd the Ext-cutive Officers to name snothsf location in esse military or transporta» tion authorities turn thumbs down on the Bean City.
It will be the ClO'c first convention in New, Englsfld. Previous onss hsve been held in Pittsburgh, San Francisco, Atlantic City and Dstrlot
■ Some good will osme out of this war If it can blast the theory of scarcity out of our economy.—Thur-man Arnold.
We are made for cooperation, like fset, like hands, like eyelids, Hke the rows of upon and lower teeth. To set »gainst one anothsr then is contrary to Nature, and R is acting sgsin*t one another to be vexed snd tarn sway.—Marcuo Aurelius