Štev. 51. PoŠftHIfta Platona v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 20. decembra 1923. Leto II. izhaja vsak četrtek popotdtie. V slučaju praznika dan poprej. Cena:j ** en mesec ...... Din. 4 *« Četrt leta................. „12 pol leta.....................24 Pbš&itiežna štev. stane 1 Din. j Uredništvo: Mubljana, Kopitarjeva ul. 6/lIt. Rokopisi se ne vračajo. Nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Inserati, reklamacije iti naročnina na uprdVd Jugoslovanska tiskarna", Koiportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Inserati se račuhajd :: po dogbVdtti. :t GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Slava Bogu ... Obhajali širio vojne božiče. Trpki so bili na zu-jlai- Ta ali oni v strelskem jarku ali v bolnišnici, drugi %na. Vsi smo čutili eno : pomanjkanje. Bilo je revno božično drevesce, v sobi mrzlo, na mizi prazno. Pov-s°d glad in siromaštvo. Kruti so bili ti božiči na zunaj, a ^pi, bogati v naših srcih ! Res da pomanjkanje, neteča človeka potere, v tistem kotičku našega srca, kjer ^mda mir Gospodov, tam je ljubezen, ki ne klone tudi Ce nam je življenje strlo zadnji up, utrgalo zadnje člo-Vgško bitje, tam orje dih božji, ki nas kuje močne. To a° bili tihi vojni božiči, a bogati za naše duše, za naše Jbužine, ki so bile raztepene po svetu, a so bile tem b°lj združene v duhu — kakor se nam zgodi ob smrti aaŠih drugih, ki nam postanejo še večji v Bogu — ko je ‘resoča ročica otroka pisala ob brleči svečci svojemu j*etu za božično noč. In kaj je bilo večje veselje, ka-0r to, da je prišel zeleni listek : jaz sem zdrav in mi *re dobro. To so bili najdragocenejši darovi, ki so jih ?rosile očetove solze in solze otrok in žena in mater 111 Prijateljev i. dr. Vsi so si delil bol, zato so jo tudi Prenesli, čeprav težko. Vedel sem za otroka, ki se je budil sredi spanja, pokleknil in molil za svojega atka. . ako so bila takrat v letih groze in trpljenja srca blizu ln Polna ljubezni — ne besed, temveč trdih dejanj. , Danes obhajamo Božič dvakrat tretji po vojni. Po rvavih poljanah vlada mir. Naj zgine meč krvi, ki tb°ri nedolžne, da so varni krivci ! Narava je zacelila °Pet rane, v naravi vlada red in mir. In človek, gospodar narave, on še živi v boju s Seboj in z drugimi. Povsod nezadovoljstvo, spori, sov-raštvo. Večen nemiren pohlep po denarju, časti, slavi, a Ta drugi strani samo pomanjkanje. Kje najde uteho P°Potni človek na tem svetu ? Ali je naše življenje res lam° fizično, odvisno res samo od gospodarskih raz-- Kdo ustvarja te razloge, ako ne človek sam! »h °.Je e(I'na Pot iz te zmešnjave : zboljšajmo sebe, ^boljšajmo človeka ! Potrebno je predvsem, da se »bolj-člani današnje družbe preobnovijo v tistih potenkostih , erskega in cerkvenega življenja, da bodo vsakemu brat jb sestra, da z živim zgledom dvignejo svojo okolico. °trebno je misijonarjev med nami samimi, ki bodo ob saki priliki pripravljeni pomagati telesno pa zlasti du-v»o. Zato pa je treba notranje obnove srcu in duhu zmislu praznika, ki ga praznujemo danes : biti Vsem vse. dne In vsak izmed nas naj se razveseli današnjega , zlasti ob misli, da naj zavlada mir v nas samih ^ Pied narodi. L. 1223 je bilo, ko je sv. Frančišek Asiški k v'krat obhajal sveto noč v Greccio pod milim nc-qJ11 y malem gozdiču. V prostorno votlino je postavil a‘n volčka, jasli, Marijo in Jožefa, ter pobožne pa-p'r‘ke. Pred votlino je stal oltar za sv. daritev, da bo j l!cui°če tudi božično dete. Od vseh strani so priha-^ ‘ ljudje s prižganimi bakljami. In ko je zapel sv. Fran-vSek : »Ne bojte se, glejte jaz vam naznanjam veliko selje : danes je rojen v mestu Davidovem Zveličar r eta, to je Kristus, Gospod«, se je zgodil čudež. Pri- laZv°- se je v Praznlh jaslicah, ki se je zasmehlja-^ Vši so bili razveseljeni od prikazni in prepevali so, J* Vsi odmevalo vsepovsod, j Ali danes ne obhajamo enak spomin največjega zgodovini človeštva ? Ali naj ostane pozabljen med nami, kakor nekoč v Betlehemu ? Preveč je gorja in trpljenja, da bi ga mogel prenesti slaboštni človek, zato je prišel Bog med nas, da nam olajšuje to breme, ki nam postane po Njem lahko. Posezi globlje danes v svoje srce, tja kjer vlada mir v Bogu in zabrenkaj si na tajnostne strune slavospev angelov : Gloria in excelsis Deo et in terra pax honiinibus bo-nae voluntatis ! Politični pregled. Pri nas. Nemci dvigajo glave. Nemški poslanci pridno delajo za vlado, hočejo pa zato plačila na račun drugih. Posebno v Mariboru hočejo nazaj svojo oblast. Izdajati hočejo nov nemški list. Zahtevajo od Pašiča, da jim do tega pomaga. Res čudne razmere, da narodna vlada podpira tiste, ki delajo največ proti državi ! Kdor na Slovenskem gre med radikale, res ne zasluži drugega imena kot izdajalec. Njegova domovina in narodnost in bog — je trebuh. Novi veliki župan. Za velikega župana v Ljubljani je imenovan Teodor Šporn. Znan je kot dober uradnik. Politično se ni nikjer udejstvoval. Služil je mnogo let v Dalmaciji. Rojen je leta 1879 v Poljanski dolini na Gorenjskem. — Upamo, da bo znal med uradništvom držati red in da radikalskim korupcijonistom vsaj nekoliko pristriči peruti. Dvanajstine sprejete. Na seji narodne skupščine dne 15. t. m. so bile spet sprejete dvanajstine t. j. začasen proračun za tri mesece januar, feruar in marc. Vlada proračuna ni mogla spraviti pod streho in si je pomagala z zakonom o gori omenjenih dvanajstinah, ki so bile hitro odglasovane s pomočjo Turkov in Nemcev. To kaže vso slabost vlade in tttjci se morajo smejati vladi, ki ni zmožna niti rednega proračuna. Pa se kdo čudi, da je naš dinar še vedno tako nizko kljub bogastvom države ! Narodna skupščina odgodena. Po sprejetju dvanajstin je bila skupščina odgodena do srede januarja. Glavni vzrok je ta, ker vlada ne ve kaj z njo početi in nima pripravljenih nikakih zakonov. Minister dr. Jankovič demisijoniral. Poročali smo zadnjič, kako hočejo nekateri srbski krogi izročiti državne zavode privatnikom in to potom zakona. Ta korupcija je bila celo nekaterim radikalom preveč in so v odseku, ki je prvi obravnaval o tem broadskem zakonu, glasovali proti svojemu ministru Jankoviču. Temu ni kazalo drugega, kakor da osdtopi. — Stari Pašič ima sedaj silno neprijetno nalogo miriti svoje radikale in reševati svojega sorodnika Jankoviča. Nekateri so mnenja, da se celo njegovi silni veljavi ne bo posrečilo napraviti reda v radikalnem klubu. To bi vodilo do celotne vladne krize. Radič pred skupščino. Na seji 14. t. m. je minister Ninčič govoril tudi o Radičevem delovanju na Angleškem. Povdhrjal je, da je naš poslanik v Londonu Angleže opozoril, da se Radič hvali, da angleška vlada njegovo delo odobrava. Angleška vlada je to odločno zanikala in Radiča opozorila, naj ne zlorablja angleške gostoljubnosti. Da bi vlada zahtevala izgon Radiča iz Angleške, ni res. — Iz vsega odgovora se. vidi, da.je Pašiču in njegovim Velesrbom silno neprijetno, da Radič Angležem razkriva nevzdržne razmere v naši državi. Jdsno pa je iz tega tudi, da Radič, kadar piše iz Londona v Zagreb, malo več pove, kot je res. Liberalci spet ubijajo klerikalnega zmaja. S svetim navdušenjem so se spravili liberalni listi, ki jih dirigira dr. Žerjav nad staro zverino. Ne mine dan, da ne bi peli pesmi o klerikalizmu v »Jutru«, »Slov. Narodu«, »Taboru«, »Novi dobi« in »Domovini«. Ne draginja, ne pomanjkanja denarja, ne korupcija, ampak klerikalizem je tisti, ki bo upropastil Jugoslavijo. Kaplani, fajmoštri in farovške kuharice so predmet jutranjega premišljevanja slovenske inteligence. Posebno dober ocvirk je bilo posvečenje škofa dr. Srebrniča, ki mu more očitati samo to, da je nesrečen klerikalec. Če bo zgodovinar kdaj pisal o Slovencih, bo ta ogaben Žerjavov boj pač najslabše spričevalo o zmožnostih riaše inteligence, ki ne zna drugega kot vpiti proti farški komandi. — Za nas pa je jasno, da ima vsa stvar drugo ozadje. S tem kričanjem je treba premamiti bralce, da ne vidijo, kako kapitalizem osvaja vedno nove postojanke in kako banke navijajo obresti in delajo draginjo. Razne napredne backe, ki so se izgubili od glavne črede jutrovskih mla-dinov, pa treba priklicati s tem bojnim klicom, da se zatečejo nazaj pod okrilje strogo svobodomiselne in centralistične demokratske stranke. Starini so že priklicani, narodni socialisti omajani, samostojni kmetje se še malo kujajo, ker bi oni tudi radi imeli banko, Hipotekarno banko namreč, in ker nočejo izpustiti »Zveze slovenskih zadrug«. Če bo dolgo donel ta klic se bodo vsi podali roke in napredni blok bo gotov. — Ker naše priprosto ljudstvo trezneje misli in ne razume, da bi bila komanda bank in advokatov kaka posebna pridobitev, bo seveda ta napreden blok pri prvih prihodnjih volitvah — razbit. »Jutro« pa bo spet pisalo o neumnem kmetu in delavcu in srednjeveški temi. V inozemstvu. Angleška vlada še ni sestavljena. Angleške volitve, pri katerih si je delavska stranka (Labour Party - izg. lejber parti) priborila 192 glasov so tudi hladnokrvne Angleže usopnile. Še do danes ni sestavljena nova vlada, ker nima nobena stranka absolutne večine. To je za Anglijo novo, kajti, dokler sta bili dve odločujoči stranki, je vedno ena imela zadostno večino, druga pa je tvorila opozicijo. Danes pa je drugače. Tri močne stranke so, a nobena ni tako močna, da bi mogla vladati brez opore še ene stranke. — Največ izgleda, da sestavi vlado ima delavski voditelj Mardoland. Nemčija in Francija. Novi nemški kancler Marx je sklenil stopiti v pogajanja naravnost s Francijo. Nemški odpravnik poslov v Parizu je šel zato k francoskemu ministrskemu predsedniku, ki ga je sprejel zelo prijazno in naprosil naj pismeno razloži stališče nemške vlade. — Narejen je torej korak k zbližanju med Nemčijo in Francijo. Zdi se, da so tu vplivale tudi angleške volitve, kjer so zmagali nasprotniki maščevalne francoske politike. Dežela revolucij, Portugalska je doživela spet malo prekucijo. Mornariški minister je s pomočjo svojih častnikov in mornarjev hotel vreči vlado. Prišlo je do bojev, kjer je zmagala vlada. — Portugalska je dežela svobodomiselstva, zato toliko prekucij. Grčija stoji pred novimi volitvami, ki bodo pokazale, ali zmaga republikanska misel, ali ne. ....v- hiši M- Dostojevski) : Mlada žena. , Ordinov se napoti drugi dan okoli osmih proti oni z •stopi z ulice skozi vrata in se znajde na ozkem, Žele rnem dvorišču. Hišni sluga, ki se je nahajal tu z c(jn Zn° lopato, dvigne oči od svojega dela, premeri Or-t^a od pete do temena in ga slednjič vpraša, kaj želi Deti hišni Hlapec je bil še mlad človek približno ^aih?Vaisetih let> starinske in patriarhalne vnanjosti, ’ nasubanega obraza in očividno tatarskega podenja. »Iščem sobb«, reče Orditiov nestrpno. 0 sobo ?« ga vpraša fant posmehljivo in s >m obrazom, kakor bi že vedel za njegovo namero. »Vzeti hočem sobo v najem.« kakn , sprednjem delu Hiše je ni«, odgovori Tatar ne- skrivnostno. »Toda tukaj ?« *MuTl tukaj ni tiič«. In se loti zopet svojega dela. i° dal Gre-b5ti pa vendar kak gospodar tu, ki bi mi v rokoV na^rri’ vpra^a Ordinov in stisne mladiču denar ^ti svb^ar,ga P0^)^(Ia, vtakne denar v žep in se zopet t ,2®. 'opate in šele čez nekaj časa reče zopet: aj ni nič«. Toda Ordinov ga ni več slišal; on je šel po polgnilih deskah, ki so vodile po blatu, do nekih vrat v zadnjem delu hiše, do stopnjic, ki so bile ravno tako zanikerne kakor je bila zanikerna cela hiša, in katerih spodnja stopnja je hapol tičala v blatu. Spodaj, pri vhodu, je stanoval siromašen mojster mrtvaških krst, in Ordinov je šel molče mimo njegove delavnice in stopil na zavite in napol podrte stopnjice. Ko je prišel v prvo nadstropje, je naletel bolj tipaje nego z očmi na vrata, ki so bila nekoč zastrta z zaveso, od katere pa so se sedaj držali samo še posamezni kosi. Pritisne na kljuko in odpre vrata. Ni se varal. Pred njim je stal starec, katerega je videl v cerkvi, in ga gledal s silnim začudenjem. »Kaj hočeš ?« vpraša polglasno s hrapavim glasom. »Ali imate sobo, da bi jo dali v najem ?« vpraša Ordinov, toda niti sam ni dobro vedel, kaj govori ali kaj hoče reči. Za starcem je zagledal svojo neznanko. Starec ni odgovoril nič, samo se je trudil zapreti vrata, da bi na ta način izpodil ven Ordinovg. »Seveda — imamo sobo !« reče hitro mlado dekie s prijavnim glasom. Starec se obrne proti njej. »Meni je treba samo majhnega kotička«, reče Or-dinov,. ki je hitro vstopil in se obrnil proti mladi ženski. Toda beseda mu zmrzne na ustnicah ; nekaj čudovitega se zgodi pred njegovimi očmi, nem, toda vseeno glasen prizor. Starec je prebledel kakor mrlič, ka- kor da bo zdapazdaj padel v nezavest in začne gledati dekle s težkim, svinčenim, presunljivim pogledom. Tudi ona naenkrat prebledi, toda nato ji takoj plane kri v lice in v njenih očeh zasije nekaj čudovitega. Brez ene same besede jo Ordinov odvede v stransko sobo. Vse stanovanje je obstojalo iz ene same, sicer velike sobe, katero sta dve pregradi delili v tri prostore. Iz precej temne in ozke predsobe, v katero je bil uhod s hodnika, se je očividno šlo v spalno sobo. Desno od tod so vodila druga vrata v sobo, katero je bilo treba oddati v najem. Bil je to majhen, tesen prostor, katerega je — kakor se je zdelo — pregrada pritiskala proti dvema nizkima oknoma. Vrh tega je bil ta prostor nabasan s stvarmi, ki spadajo v gospodarstvo. Bil je reven in tesen, toda vseeno snažen, kolikor je mogel biti. Pohištvo je obstojalo iz ene preproste, nepobarvane mize, iz dveh ravno tako preprostih stolov, in končno iz dveh postelj, od katerih je ena stala ob srednji steni, druga pa ob zidu pri vratih. Velika starinska sveta podoba s pozlačeno žarečo krono je stala na deski v kotu, in pred njo je gorela lučka. Velika ruska peč, na katero se je naslanjala pregrada, se je nahajala napol y tej sobi, napol v predsobi. Prav nič hi bilo tretja dokazovati, da je to stanovanje pretesno za tri odrasle ljudi. , . .Oni začno govoriti o potrebnih stvareh, toda gp-voriii so brez zveze, tako da so se komaj razhtrieji. Ordinov, ki je bil oddaljen od mladenke dva korakh, Poljska vladna kriza. Med državami, ki se na znotraj ne morejo umiriti, spada posebno Poljska. Njena valuta pada, njeno uradništvo strada, njeni najboljši možje se pa med seboj prepirajo. Razcepljeni so v celo vrsto strank, ki so sicer vse navdušene za Poljsko, a jih vodijo možje, ki iščejo predvsem sebe. — Sedaj je vlada spet odstopila. Sestava je poverjena poslancu radikalne ljudske stranke Stanislavu Thugut. Mehika doživlja notranje boje. Proti vladi predsednika Obregona so nastopili z oboroženo silo domači uporniki. Obregon je hotel gospodarsko povzdigniti deželo. Nastopil je proti veleposestvu in za malega poljedelca in delavca. S tem si je nakopal sovraštvo bogatašev, ki na tihem vodijo sedanji boj. Pri vseh nemirih v Mehiki pa imajo roke vmes tudi Zedinjene države Severne Amerike. V Rusiji je bil za predsednika novoizvoljenega sovjeta izbran Kamenjev. V svojem nastopnem govoru je povdarjal tudi pomen izida volitev na Angleškem. Novi švicarski predsednik. 14. t. m. je bil za predsednika švicarske republike izvoljen Ernest Chonard (izg. Sonar). Po poklicu je zdravnik. Rojen v francoski kmečki hiši. Politične razmere med primorskimi Slovenci. Naši bratje onstran mej bijejo silen boj proti italijanskemu nasilju. Vse gre proti njim : fašisti in vlada, šola in časopisje, domači Lahi in privandranci. Vse ima en cilj : poitaljančenje primorskih Slovencev in Hrvatov. Pa še hujše zlo prihaja nad nje. Tržaški slovenski advo-katje in z njimi združeni bogatini hočejo ubogo ljudstvo držati v sužnosti. Kaj pomaga pesem o narodnosti, če se pa v imenu te narodnosti izžema ljudstvo. Ista pesem na tej strani in tam. Da bi ostali edini voditelji zatiranih Slovencev in Hrvatov, so začeli ostuden boj proti duhovščini, ki jim gleda na prste. Posebno imajo na piki poslanca Ščeka in mladega hrvatskega duhovnika Mi-lanoviča, urednika »Istre«. Ščeka so trikrat čakali fašisti, da ga ubijejo, Milanoviča so dejansko napadli. In istočasno jih napadajo tudi liberalni advokatje v svojem listu »Edinosti« in jim groze s pobojem. Ista slika ko takrat, ko so liberalci in Nemci v skupnem objemu divjali proti dr. Kreku ! Pri denarju se tem ljudem neha narodnost, zato toliko starih kraških liberalcev in navdušenih Sokolov uhaja v fašistovske vrste. Kapitalizem in svobodomiselstvo sta vedno bratca, ki jima je nad vse — lasten žep. — Našim prijateljem onstran mej kličemo : Ne odnehajte in vedite, da razumemo vaš boj! O slovenskih delavcih je napisal inozemec tole strašno sodbo: Pijejo in bijejo se! Da rešimo svojo čast, tovariši zavrzimo pijančevanje in surovost. Cestarji. Cestarji imajo sploh težek položaj. Delo, ki ga izvršujejo, ni prijetno. Izpostavljeni so vsem vremenskim prilikam, v katerih morajo vršiti službo. Izpostavljeni pa so tudi javni kritiki. Ako cesta ni v redu, tedaj pride tudi cestar kot krivec na red. Plače cestarjev tudi niso take, da bi mogli z njimi živeti brez skrbi, od plačila do plačila. S zadnjo regulacijo njihovih službenih odnosov, se je ustreglo sicer dolgoletni želji s tem, da so bili uvrščeni v status državnih služiteljev. S to regulacijo so prišli cestarji v mogočnost prejema draginjskih doklad drž. nastavljencev. Toda pri tem je prišel precejšni del teh uslužbencev v nevarnost odpusta iz službe (reduciranja). Z ozirom na to dejstvo je poslanec Gostinčar naprosil ministra za Gradbe, da tega ne stori. Prvič bi s tem prizadel družinam odpuščenih veliko bedo, in drugič bi se s tem opustošile naše ceste. Že sedaj ima en cestar okoli 15 km ceste popravljati in nadzirati, kar gotovo ni premalo. Minister g. Uzunovič je obljubil, da bo v tem oziru branil cestarje tudi napram ugovorom fin. ministra, ker želi da se ceste ohranjujejo v dobrem stanju. Iz tega bi bilo razvideti, da se reduciranje ne bo vršilo, ali vsaj ne v toliki meri, kakor se govori. Cestarji sami pa naj gledajo, da se lepo vsi organizirajo pri Jugoslovanski strokovni zvezi, katera se ob vsaki priliki briga za njihove interese. Opazovalec. IZ UPRAVE. Položnice smo priložili danes našim cenj. naročnikom za obnovo naročnine za prihodnje leto. Kdor ima še kaj zastanka na naročnini za tekoče leto, naj nam pošlje dotični znesek obenem z naročnino za prihodnje leto. Po možnosti naj nam vsak nakaže naročnino vsaj za tri mesece naprej, ker nam s tem prihrani mnogo dela in stroškov. Kdor pa nam je že nakazal na račun naročnine za prihodnje leto kak znesek, naj prihrani položnico za čas, ko mu poteče naročnina. — Naročnina ostane za enkrat še dosedanja, to je 4 Din. mesečno. Da pa bomo mogli list vzdrževati za tako malo naročnino, naj se vsak naročnik zaveda svoje dolžnosti ter naj si ne pusti lista zastonj pošiljati, ampak naj ga redno in naprej plačuje. Pridobiva naj po svojih močeh vsak tudi novih naročnikov. Somišljenike in somišljenice pa prosimo tudi, da nam pošljejo naslove onih oseb, katere še niso naročene na »Pravico«, pa je upanje, da se nanjo naroče, da jim pošljemo list na ogled. France Žužek. Kapitalizem delavstva. II. Strokovna organizacija je dosegla »popoln« gmoten uspeh. Če bi bilo s stališča strokovne bojne organizacije dopustno, da se razide kaka skupina ali organizacija zato, ker trenutno ne more od delodajalca izsiliti za svoje člane nikakega uspeha, bi bilo po logiki zdrave pameti tem dopustnejši razhod skupine ali organizacije, ki je dosegla za članstvo »popoln« uspeh. Prvo kot drugo stališče je seveda skozinskoz napačno in vredno najhujše obsodbe. Letošnje spomladi se je organizirala v JSZ 120 delavcev močna skupina iz neke tovarne. Delavstvo je prejemalo pasje plače. Mezdno gibanje je bilo nujno potrebno ter spričo enotne trdne volje delavstva neizogibno. Strokovna zveza je boj započela in — zmagala. Čez tri mesece se je nudil organizaciji znova ugoden hip, strokovna organižacija je započela drugo mezdno gibanje in zmagala še drugič. Delavstvo je v tej tovarni doseglo s tem najvišje mezde, ki so bile v tekočem letu mogoče. V tem smislu torej popoln uspeh. In vendar je skupina dotične tovarne koj prenehala s plačevanjem članarine ter se tako iz zveze strokovnih orgnaizacij sama izključila... Slučaj, ki je vreden par besedi! Tako delavstvo ne spada v delavsko strokovno bojno organizacijo. Tako delavstvo zasluži, da ga tepe kapitalizem ne z bičem, marveč s škorpijoni. Taki delavci niso niti najmanj prepojeni duha krščanstva in socializma. Na las so po svoji sebičnosti podobni kapitalističnemu podjetniku, ali pa so hujši od njega. Taki delavci niso samo brezvestnf mezdni špekulantjc, marveč zakrknjeni verižniki z delavsko strokovno organizacijo, ki je kakor pljuča, s katerimi diha bedno delovno ljudstvo, da se ne zaduši v jetičnem ozračju ogabnega ma-monizma. Gorje poštenemu svetu, če bi zavladali nad njim ljudje take živalske miselnosti! Prav je, da tišči take izrodke človeštva ob tla kapitalistična zmija : Zakaj kakor strupena kača so, ki ji moraš streti nagnjusno glavo, na ta ali oni način. To delavstvo noče vedeti, da je prvič strokovna organizacija bojna organizacija zoper kapitalistični družabni red in da kot taka sploh ne prizna kakih obsolut-nih ali popolnih mezdnih uspehov. Vsak, tudi še tako velik mezdni uspeh je marveč relativnega značaja, je neko kompromisno premirje v boju med delom in kapitalom. To delavstvo noče vedeti, da je drugič v boju zoper kapitalizem nujno potrebna delavska vzajemnost (solidarnost). Zaveden delavec mora vedeti, da sam zase ne bo dosegel ničesar, marveč le v skupnem boju vseh zatiranih zoper izkoriščevalce. Zato bo pravi delavec ostal v strokovni organizaciji vse dotlej, dokler ne zropota nesmisel kapitalističnega družabnega ustroja končnoveljavno ob tla, pa magari, da ne dobi za svojo zvestobo niti pare vrednosti osebnih koristi. To delavstvo noče vedeti, da je tretjič boj za tre-notno zboljšanje gmotnega položaja podrejene, manjše važnosti. Delavstvo bo postavilo lahko puške k nogi šele tedaj, ko bo kapitalizem padel v celoti. Kdor gre pod šotor brezplodnega spanja eno uro prej, ni vreden član naše poštene družbe. Nositelj delavskega kapitalizma je ; notranji naš sovražnik je ; hujši od zunanjega. Tovariši! Zmečite tak gnoj iz poslopja krščanske strokovne organizacije ! Tedenske novice. 300 milijonov irankov posojila je potrdila v zakonodajnem odboru večina sedanje vlade. Denar je namenjen za novo oboroževanje, kljub temu, da je že v proračunu za ta namen dovoljena vsota 20 milijonov. Demokrati kot militaristi so ob priliki tega glasovanja prišli v jako komičen položaj. Hoteli so se namreč glasovanja samo vzdržati, ker jim ideja vitegralnega jugo-slovenstva ne dovoljuje, da bi glasovali proti. Toda predsednik je odredil: kdor je proti zakonu, naj sedi, kdor je za, naj vstane in tako so morali tudi demokrati obsedeti. Demokrati so s hrupom protestirali proti takemu glasovanju in rekli, da se glasovanja vzdrže. »Neznani« gospodje so 11 tovornih ladij in 66 vla-čilcev, last brodarskega sindikata, iz Novega Sada odpeljali v inozemstvo in jih tam prodali. Sedaj se seveda vrše preiskave. Afera o prehrani. Minister dr. Peleš je podal poročilo o prehrani pasivnih krajev in se pri tem na veS mestih neprijetno izrazil o načinu, kako se je vršila ta akcija za časa ministrovanja dr. Žerjava. »Jutro« 0 tem ne piše dosti. Banke in delniške družbe imajo občne zbore, spre-minjajo pravila in povečujejo delniške glavnice. Nato bodo zdajali nove delnice. To za Božič in novo leto. Po novem letu bodo šteli dividende. Zakon o brodarskem društvu je pretekli teden izzval v parlamentu burne debate. Minister Jankovič ie mislil, da je bolje, če država nima večine akcij, da se ne bi tako ubila »privatna inicijativa«. Končno je nister odstopil. Časopisi poročajo, da to ni bil edin1 vzrok njegovemu odstopu. Poplava bankovcev v Nemčiji traja še vedno. DO' sedaj je bilo izdanih v promet 200 kvadriljonov mark' Vendar sc z nastopom dr. Marksove vlade (centrum' razmere boljšajo in je prehod od papirnate do zlate marke že jako lepo napredoval. — V Curihu je marka borzi zopet začela notirati. — Cene kruhu so preteki' teden znižali od 9 na 7 zlatih fenigov. Poročila o gospodarstvu v Rusiji so ugodna. Večino zunanje trgovine ima v rokah država, druge 23' druge imajo majhen del privatniki. »Jutro« postavlja klerikalce na ministrski Odkar je na vidiku rekonstrukcija kabineta, imajo demokrati mnogo govoriti, pa tudi sami seboj mnogo P°' sla — »klerikalce« so postavili na prag, sami so pa 2 pri stranskih vratih trkali. Italijansko-ruska pogajanja se vrše v Rimu. Skl®' nili so že mnogo trgovskih dogovorov, po katerih p® Italija dobila velike koncesije za pridobivanje potroleJ® na Kavkazu. Italija v svojih dogovorili z Rusijo in Sp3' nijo daje slutiti, da se skuša oddaljiti od Francoske. Krekova mladina. V nedeljo popoldne se je vrši v Celju pri Belem volu ustanovni občni zbor Krekov mladine. Občni zbor je vodil tov. Gajšek. Za central je razložil namen in pomen novoustanovljenega druŠtv tov. J. Grampovčan, ki jim je tudi podal smernice Z njih delovanje. Pristopilo je okoli 40 članov in članlC' Občni zbor je sklenil vzeti v roke vso organih' cijo nadaljnih podružnic na Štajerskem. V kratkem s ustanovi več novih podružnic na Dolenjskem. Zganite sc povsodi! Iz naših delavskih vrst bod izšli delavci na političnem, kulturnem in gospodarske^ polju, ki bodo prepojeni s krščanskim socializmom resničnem in pravem Krekovem duhu. Krekova mladina ima v založbi knjigo »MobiliZ®' cija poštenjakov«, »Nova vojska ?« Cena 20 dinarje' Ker je čisti dobiček te knjige namenjen najplemeniteJ' šim ciljem prosvete vzgoji, kot Božičnica najbolj zafle' marjenim našega naroda, smo uverjeni, da ne bo ^ šega društva, ki bi knjigo ne kupilo. J Zadružni tečaji bodo prihodnje dni: V Semiču ’ januarja, v Črnomlju 8. januarja, v Metliki 9. januar!^ je mislil, da sliši biti njeno srce : videl je, da ona drhti od razburjenja in očividno tudi od strahu. Naposled se oni vseeno nekako sporazumejo in stvar je bila končana. Ordinov reče, da se hoče takoj doseliti in se ozre na starca. Ta je bil še vedno bled, toda na njegovih ustnicah je počival miren, zamišljen smehljaj, ki pa je takoj izginil, kakor hitro je srečal pogled Ordinova : takoj se je namrgodil in nagubal čelo. »Ali imaš potno izkaznico ?« ga vpraša hitro z jasnim, brzim glasom, med tem ko je v istem času odpiral vrata na hodnik. Ordinov pritrdi vprašanju, katero ga je nekoliko osupnilo. »Kdo si ti ?« »Vasilij Ordinov. Nimam nobene službe. Živim čisto sam«, odgovori on ravno kratko in odločno kakor starec na svoj surov način. »Tudi jaz«, odgovori starec. »Jaz sem Ilija Murin, skromen meščan. Ali je to dovolj ? Dobro, potem pojdi!« Čez nekaj časa pride Ordinov domov. On sam se ni nič manj čudil nego gospod Spiefi in njegova hči Tinka, ki sta tako dolgo zaman čakala, da sta prišla do prepričanja, da jih je izgineli najemnik hotel samo potegniti. Ordinov niti sam ni mogel razumeti, kako se je vse to godilo, toda končno se niti trudil ni, razumeti to. 'a Svetonočna propoved. (Odlomek iz M. E. Saltykove »Božične pravljice«.) »Pred več sto in sto leti« — je govoril selski ba-tjuška — »ravno na današnji dan je prišla na svet Pravica«. Pravica je od vekomaj. Ona je pred vsemi veki sedela s Kristom — Ljubiteljem človeštva na desnici' Očetovi, se združila skupno ž njim in užgala na zemlji svojo bakljo. Ona je stala v podnožju križa in se razpenjala s Kristom; ona je sedela v podobi svetloozar-jenega angelja pri grobu Njega in videla Njegovo vstajenje. In ko se je Človekoljubec dvignil v nebo, je zapustil na zemlji Pravico, kot živo pričevanje svoje neskončne ljubezni k človeškemu rodu. Od teh dob ni na vsemu svetu niti kotička, v katerega ne bi prodrla Pravica in bi ga ne napolnila s samo seboj. Pravica čuva našo vest, ogreva naša srca, poživlja naše delo, kaže cilj, h kateremu moramo usmeriti svoje življenje. Užaljena srca najdejo v njej verno in vselej odprto zatočišče, v katerem se morejo odpočiti in utešiti od vsakokratnih nadlog življenja. Nepravilno mislijo tisti, ki trdijo, da je Pravica kdajkoli skrila svoj obraz ali, — kar je še hujše — da je bila kdajkoli premagana od Nepravice. Ne, celo v teh bridkih trenutkih, ko se je kratkovidnim ljudem zdelo, da triumfira oče laži, je v resnici kraljevala Pra- vica. Ona edina ni imela časnega značaja, ona ed^ je šla neprestano dalje razprostrirajoč nad svetom sV ja krila in razsvetljujoč ga s svojim večnotrajnim rom. Navidezni triumf laži se je razblinil kakor tez*4 sanje, Pravica pa je nadaljevala svoj pohod. S preganjanimi in ponižanimi je Pravica šla v takombe in prodrla v gorske dupline. Ona je skupn? ^ pravičniki stopila na grmade in se postavila ž nj*1*1* vrsto pred obraz mučiteljev. Ona je v njih dušah * vnela sveti plamen, odganjala od njih pomisleke rria> dušnosti in izdajstva ; ona jih je učila trpeti s sl .j kostjo. Zamanj so se služabniki očeta laži priprav« na triumf, ko so videli zmagoslavje v teh tvarnih & menjih, kateri so sami posebi predstavljali obsodbe smrt. Celo najhujše kazni so bile brez moči, da bi gle zlomiti Pravico ; ravno nasprotno se je zgodilo- j, močnejšo privlačno silo so ji pridajale. Pri vidu * kazni so zagorela mrzla srca in Pravica si je v pridobila novo hvaležno polje za svojo setev. Grmi so prasketale in požirale telesa pravičnikov, toda meni teh grmad so zanetili brezštevilne množite n ^jj ognjev, podobno kakor se na Veliko nedeljo pri z&° ^ jutranji službi božji od plamenčka ene same Pr‘5gfiIiil sveče naenkrat razsvetli ves božji hram s tisoče svečami. V čem obstoji Pravica, o kateri besedujem * 0> mi ? Na to vprašanje nam odgovarja evangeljska 2 .g, ved. Najprej : Ljubi Boga, nato pa ljubi svojega bU ! Mir ljudem ... Zopet se glasi prelepa božična pesem in naša sr-'' av pavdaja tiha ljubezen do one prevesele betlehemske V kateri so Priprosti pastirji-prvi ugledali Njega, je prinesel mir vsem ljudem. Rodil se je Sin Božji, da izgubljenemu člo-estvu, blodečemu po mlakužah materializma, uživajo-e®uJso naslado življenja pokaže, da to ni njegova ajvečja življenjska sreča, da to ni njegov edini cilj. *^°dil se je, da prinese to, česar niso mogli najti ne v Prevelikem razkošju, ne v največji bedi : prinesel je rojr vesti, dušni mir. Ko so človeške strasti najbolj divjale v požrešnosti in uživanju, ko so na drugi strani podali najnižji sloji človeškega rodu vsled najhujšega *p°riščevanja, se je Gospodar vesoljstva usmilil de-j"neriranega človeštva in poslal svojega Sina v zna-er>ju miru. Mir ljudem na zemlji... Žrtvoval je svo-ega edinega sina, da ukroti razbrzdane strasti in da vjgne zopet pomandrano človeštvo iz krempljev hudega duha do stopnje otrok božjih, v V božični noči, v mrazu sredi poljan, berač, je pri-e' s svojo vlogo. Že s prvo uro svojega življenja je °Kazal svoj namen. Ni si izbral stanovanja takratnih °gotcev, ni klonil pred Herodom, ni klečeplazil pred pgataši, ampak popolnoma osamljen je pričel svoje lvljenje — prvi brezstanovanjec. i i »Mir Vam bodi« Vi bogataši, ki v vsej svoji obilici i ; ? vživate prave sreče. »Mir Vam bodi«, Vi izkorišča- !’ ki ste dobre volje. To je bil uvod v njegovo življe-Je> katerega so oznanjali angeli ob njegovem rojstvu, i ‘ »v je bil dobre volje, kdo je prvi okusil božji v'r v Njegovi bližini? Ubogi pastirji! Oni so spoznali niem tistega, ki je edini mogel rešiti človeštvo. Pa-na^n^' s*an človeške družbe, so ga prvi pozdravi- Priprosto ljudstvo ga je spremljalo tudi celo nje-' vo življenje in dvanajsteri ribiči so po njegovi smrti ' zPršili sad njegovega dela po vsem svetu. d'l so bili pa drugi, za katere se je istotako ro-S • so bili ljubitelji življenja, razkošja in naslade ? . ] se je rodil tudi zanje, pokazati je hotel tudi njim, & naslada ni edina njihova življenjska naloga. Kje so j 1)111 Pa ti ? p. Herod, reprezentant takratnih vlastodržcev in ka-. alistov ni pritekel k Njemu, da ga pozdravi kot svo-k'^a Odrešenika. Miru ni bilo zanj. Ni bilo miru za svet, Se je valjal v blatu materializma. In nedolžno dete, Je mir prinašalo, je za te nesrečneže strašno povelje Povedi. Ta klic je pretresel vse, ki so neomejeno vži-^ j’ da so stisnili pesti v sovraštvu in obljubili Sinu °žjeinu preganjanje in smrt. In vsa takratna buržu-nZlia in vsi njihovi hlapci so zarožljali z orožjem nad Uetetom. ri] . Pričela se je bitka med Kristusom, nositeljem mi-ma.niononi' nositelju večne nesreče. Bitka sc na-^ še danes. Grozna borba na življenje in smrt ^ “ Kristusom in hudičem, med pravico in krivico, ^ed otroci božjimi in otroci sveta. In miru še danes ni. vedno se čuje pesem : Vi oblaki ga rosite, ali zemlja tev ■ ^23 let traja ta grozna bitka. Nešteto žr- si ~Za Pravico je že izkrvavelo na bojnih poljanah. Kje ja drešenik, da rešiš človeštvo, ki nepopisno trpi pod oj? Pregrehe ? rad . *za^° se nam božični prazniki, dnevi veselja in v ^st'- Pustimo uživanje in naslado, hitimo k Njemu ]jllb ev.učimo se od Njega ljubezni, one neskončne Potif2^'’.ki v'^‘ v svojem bližnjem le brata, potrebnega žrtv0ci in ki ne pozna izkoriščanja, ampak zgolj po-j1asi°ya*nost. Pustimo Herode, naj v strahu za svojo jetn . 0 stiskajo pesti pustimo hlapce naj rožljajo z orož-živjjln. farizeje-, naj rias lovijo v besedi in strežejo po in n - U’ krščansko delovno ljudstvo naj gre preko njih kaitf1! slecli stopinjam pastircev in dvanajsterih ribičev, 1 £ taki so Njegovi. ^Pozdravljen naš Odrešenik ! JfePregledna in neprecenljiva je škoda, ki nam jo di^avl,a Pijančevanje. Kamorkoli pogledamo, vi-Pii ^ stra^no razdejanje, ki ga povzroča preobila a' — Delavci moramo vsaj v naših vrstah ugonobiti to nesrečo! ga ....................—................. ~ de n samega sebe. Ta zapoved vsebuje — ne gle-a svojo kratkost — ves zmisel človeškega življenja. Vek0]Kuk* Boga — ker On je Življenjedajalec in Člo-in rJ. c ; ker v njem je vir dobrega, nravne lepote kjer Njem je — Pravica. V prav tem hramu, nC Vr^‘ nekrvava daritev Bogu — prav v tem se tias}£eCI|restano služenje Pravici. Vse njegove stene so vnc ? Pravico, tako da se vi — celo najbolj grešni t°la2enami — vstopivši v hram čutite pomirjene in poje žal0Pred obrazom Razpetega, si gasite svo-Satti. 7 ’ ,tukaj si pridobivate mir svojim potrtim du- raziiii a.rac^ kravice je bil On razpet, od Njega so se ^r po. vsemu svetu — vaš duh pa naj ade pred poskušnjami, ki vas zadevajo ? Šen je^f11 s.v°je£a bližnjega, kakor samega sebe — tak-da ^ ^ristove zapovedi. Ne bom govoril o ®°Vetn ljul,ezni do bližnjega ni mogoče sožitje — sama naravnost brez ovinkov : Ta ljubezen je ^•ianip ^ Se*3i.ne g*eod najugodnejšimi jfogoji. Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Bin., - vloge nad 100,000.000 Din, EKSPOZITURA: Bled. Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Novisad. Račun poštno-ček. uradi: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080. Pooblaščen prodajalec srečj1 Državne razradite latarlj®* Izdala konzorcij. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej