Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnin» za avstro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 520 K, za četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
PoMiiMRa itnllka 10 «•
Reklamacije so poštnin« prasU. Nefrankiran» plesu t« s* «pr« |»naje. Rokopisi i» a* m«aj«, tai4satl. l«»st»p«a patit-vntin (iiriaa 88 km) u »krit SO vi«., vsikrak p« iagtmra.
105. štev.
V Ljubljani, v sredo, dne 30. decembra 1908.
Leto XI.
NASLOVA: Za dopii« in rokopli« za Uit: UlOdnlStTO Bdotoga Piapoia». Ljubljana. - Za denarne poiilj&tv«, naročila na list, rekUmucijc, inserai« 1. t. d.: flpia»Blit*o Kdefteg» Prapora>, Ljubljana, Dunajska cesta šter. 20.
Sodrugi!
V smislu strankinih določb in sklepov zadnjega zbora razpisujemo
jugosiovansKe m
in ga sklicujemo
na dni 31. prosinca, 1. in 2. :: svečana 1909 ::
v Ljubljano.
Provizorično predlagamo sledeči dnevni red:
1.	Poročila, podaja tajnik sodrng Ivan Mlinar.
2.	Politični položaj, poroča sodrug Etbin Kristan.
3.	a) organizacija, poroča sodrug Ivan K o cm ur. b) Taktika, poroča sodrug dr. Tu m a.
4.	Tisk, poroča sodrug Anton Kristan.
5.	Volitev izvrševalnega odbora.
6.	Raznoterosti.
Pozivamo vse organizacije, ki imajo po strankinih določbah pravico do udeležbe na strankinem zboru, da pravočasno izvolijo svoje zastopnike in jih naznanijo izvrševalnenau odboru. Predlogi, ki naj pridejo na razpravo na strankinem zboru, naj se vpošljejo izviševalnemu odboru najkasneje do 20. januarja 1909.
Vse deželne, okrajne in krajne organizacije ter strokovne skupine in ženske organizacije vabimo, naj se poslužijo svoje pravice in odpošljejo na zbor svoje zastopnike. Mnogoštevilna udeležba je v interesu razvoja stranke in zato naj ne izostane nobena organizacija. Vsak delegat se mora na zboru izkazati z mandatom svoje organizacije. For-mularji za mandate se lahko dobe pri izvrševalnem odboru. . Sodrugi!
Zbor stranke ima izvršiti važne naloge. Stranka napreduje in spopolnitev organizacije je naravna posledica razvoja. Dobra organizacija je predpogoj vsakemu delu in vsakemu vspehu; tesno združeno pa je z organizacijo vprašanje taktike. Prevažna je pa tudi ureditev naših tiskovnih razmer. Tudi v tem oziru nam nalaga razvoj stranke dolžnosti, o katerih mora strankin zbor resno razpravljati in sklepati, da se potem sklepi lahko tudi izvrSe. Pa tudi politični položaj v državi sploh in v slovenskih deželah posebej je tak, da mu mora stranka posvetiti vso pažnjo. Zaraditega pričakujemo, da se udeležite zbora v največjem številu. V LJUBLJANI, v božiču 1908.
Izvrševalni odbor.
Koncem leta.
H koncu gre leto in z današnjo številko se zaključuje enajsti letnik «Rdečega Prapora». In če se ozremo po delu tega leta, smemo menda izreči upanje, da bodo naši prijatelji zadovoljni z službo, ki jim jo je delal «Rdeči Prapor» tekom leta. Sami pač nismo zadovoljni, kajti naše strem-
ljene je bilo vedno višje, nego izvršitev. Toda mnoge naše želje se niso mogle uresničiti, ker so bile razmere močnejše od naše volje. Dasi je začel «Rdeči Prapor» lani izhajati po dvakrat na teden, vendar še nikakor ne more zadostovati našim potrebam; in čeprav se je v tem času ustanovil za tržaške in primorske reči «Delavski list», čeprav so železničarji dobili svoje strokovno glasilo, čeprav se je prej samo idrijski lokalni list «Naprej» povečal in razširil, čeprav se torej kaže velikanski napredek slovenskega socialno-demokra-tičoega časopisja na vseh straneh, se vendar naša žumalistična moč še ne more primerjati bogati meščanski publicistiki in ne more zadostovati potrebam slovenskega zavednega delavstva in soci-alno-demokratične stranke.
Ko začenjamo nov letnik, se torej obračamo do vseh sodrugov in somišljenikov z vabilom, da obnove naročnino in da nam pridobe novih naroč-j nikov. Vsak slovenski sodrug bi moral smatrati za svojo neizogibno dolžnost, da se naroči na glavno glasilo svoje stranke, da ga pridno čita in da ga tudi pridno razširja.
Razkladati našim čitateljem, kaj pomeni časopisje v moderni politični borbi, bi bilo pač tako, kakor nositi vodo v morje. V dobi demokracije je časopisje najvažnejše orožje; moč vsake stranke se da najbolje meriti po njenem časopisju. Tudi delavci morajo imeti močno časopisje, če hočejo zmagovati.
A delavci morajo imeti svoje časopisje. Vsak list služi gotovim interesom; dvema gospodarjema pa ne more služiti nihče. Tista fraza, ki je pri nas še tako razširjena in priljubljena, da služi to ali ono glasilo vsemu slovenskemu narodu, je špekulantovska hinavščina, zakaj tudi slovenski narod ni en sam sloj, en sam razred, ampak tudi v njem si nasprotujejo interesi kapitalista in interesi delavcev; tudi med Slovenci je klerikalizem in liberalizem nekaj druzega kakor socializem.
«Rdeči Prapor» služi slovenskemu narodu, kolikor ima ta narod skupnih interesov; ne more pa dovolit', da bi se cilji posameznih klik prikazovali kot cilji vsega naroda in ne more molčati, če se zasužnjenemu ljudstvu taji, da je zasužnjeno. Meščansko časopisje služi kapitalistom, «Rdeči Prapor» služi delavstvu.
Ali tako kakor bi bilo treba, mu more služiti le tedaj, če izvršujejo delavci svoje dolžnosti napram svojem časopisju. Samo z naročnino svojih odjemalcev se «Rdeči Prapor» lahko razvija in povečuje. A to je potrebno, kajti naloge delavskega časopisja so obširne in velike. Izvrševati jih ne more majhen list.
Vse klerikalno in liberalno časopisje je danes nasprotno delavstvu. Svoje nasprotje kaže seveda v različnih oblikah. Enkrat bijejo z loparji po zavednem delavstvu, drugič se mu približujejo in ga vabijo v krščansko-socialne in narodne organizacije, ki niso nič druzaga kakor hlevi za vzgojo kru-mirjev, za poneumnjevanje in za kastriranje. S celo armado nasprotnega časopisja se mora bojevati delavsko glasilo, ki pa mora vrhutega informirati svoje čitatelje o važnih dogodkih, poučevati sodruge, dajati v bojih direktive, služiti agitaciji in pospeševati organizacijo.
Kolikor je bilo v tesnih razmerah mogoče, je gotovo «Rdeči Prapor» izpolnjeval svojo dolžnost. Da jo more v bodočnosti izpolnjevati bolje, je odvisno od sodrugov. Gim večje bo število odjemalcev, tem boljši bo list Kar store sodrugi za svoje glasilo, store zase. V njihovih bojih je «Rdeči Pra-
por» moč, ki seka zanje. Čim bolje ga nabrusijo, tem bolje bo rezal.
Če priznavamo, da smo napredovali, moramo pa vendar tudi povedati, da bi se lahko še veliko bolje razvili, če bi vsak sodrug mislil, kako važen je list in čj bi storil, kar bi moral storiti. Na tisoče je še sodrugov, ki niso naročeni na «Rdeči Prapor!» Naročajte ga v svojem interesu! Meščansko časopisje Vas ne bo podpiralo v gospodarskih bojih! Klerikalni in liberalni listi ne bodo delali delavske politike 1 Kakor so vam sovražne njih stranke, tako vam je sovražno njih časopisje. In da boste kos svojim nasprotnikom v gospodarskih in v političnih bojih, morate imeti močno, razširjeno glasilo!
Storite torej svojo dolžnost kot zavedni delavci !
Novoslovanstvo in socializem.
Malemu narodu je potrebno, da
so mu odkriti širši horiconti,
Dr. B. Vošnjak.
Da smo do sedaj Slovenci živeli malo življenje, da je to malo življenje objemalo tudi naš akade-mični naraščaj z vso svojo meglo, v tem moramo iskati vzrok zaostalosti slovenskega naroda. Slovensko ljudstvo (delavec in kmet, ki tvorita preko 90% vsega slovenskega prebivalstva), ako ga motrimo z naravoslovnega stališča, je krepko pleme, ki ima vse predpogoje vsestranskega razvoja, kulturnega, socialnega in političnega. Ako govorimo o horicontu, t. j. videti višje in širše, ne moremo tega aplicirati na narodnostno maso, marveč le na inteligente, ki prihajajo iz te mase. Zaostalost slovenskega naroda v kulturnem, socialnem in političnem oziru ne more torej izvirati od drugega, nego od ozkega horiconta, ki je objemal doslej našo inteligenco. Ta zaostalost inteligence izvira docela naravno iz načina, kako se vzgaja v šoli in ko stopi v življenje. Slovenski dijak (in največ jih prihaja s kmetov), dokler je na srednji šoli, živi le malomestno življenje, živi med malimi obrtniki, nižjimi uradniki in vidi že skoro mehanične nazore, ki prihajajo iz katekizma, po drugi strani pa iz malenkostnega boja medsebojnega izpodrivanja in pičlost vsakdanjih človeških potrebnosti, slaba živila, oblačila in stanovanja, to vse tvori okoli srednješolskega dijaka milieu, ki ga ponižuje in iz katerega se izvije predvsem želja, izboljšati si vsakdanji položaj, imeti potem, ko študije konča, udobnejše, brezskrbnejše življenje z nekim vnanjim kon-fortom.
Pri vsakem malem uarodu, zaraditega tudi pri Slovencih, je docela naravno, da ga dejanske živ-ljenske okolnosti tišče k tlom, mu jemljejo vzlet, in le semtertja v kaki krepki individualnosti kakor reakcija nastopa stremljenje, emancipirati se od obdajajočega malenkostnega življenja. Take nature pa navadno zapadejo drugemu ekstremu: da izgubljajo često realna tla. Kadar se razprše mla-deniške sanje in ideje mladeniške dobe, potem ravno pri takih ekstremnih individualnostih nastopa v praktičnem življenju nova reakcija: blaziranost, ki se potem javi v literaturi in po nji širi.
Zato ima dr. Vošnjak, ki mu je bila usoda mila, da si je ogledal dober del kulturnega sveta že zgodaj v najlepši mladosti, decela prav, ko postavlja tezo: «Malemu narodu je potrebno, da se mu odkrije širši horicont».
No, tudi dr. Vošnjak, kljub svojemu stremljenju po širšem horicontu, videti življenje velikih neslovanskih in slotanskih narodov na lastne oči,
se ne more izruvati iz malenkostnega milieu-a. Tudi zanj začenja takorekoč z akcijo ljubljanskega župana Hribarja in češkega politika Kramara z letom 1908 neka nova struja novoslovanstva. Pov-darja zahteve: naj bode akademik strogo novodobnega svetovnega naziranja: državni ustroj nas puščaj hladne; narodnost bi morala biti etična prikazen; kulturni smotri vseslovanskega pokreta smatrajo narodnost kot socialno prikazen.» Kako protislovje teh rekov z njegovim pogledom na realno življenje slovensko in slovenskega dijaka in splošnega novodobnega kulturnega horiconta!
Jaz imam drja. Vošnjaka za tipičen pojav, predstavitelja stremečega slovenskega dijaštva. Za-raditega mi je tudi njegov članek «Slovensko di-jaštvo in novoslovanska misel» v «Omladini» važna izjava. Saj žal od strani razumništva, ki dela v praktičnem življenju in zavzema višja mesta, resne izjave o novoslovanski strnji nismo še dobili. Iz izjave drja. Vošnjaka sili pod vsako črto na dan neko domnevanje, kakor da bi bila narodnostna ideja danes kaj novega, kakor bi bila novoslovanska ideja nova prikazen, imela nove smotre, izvirala iz širšega horiconta, iz globljih idej! Na drugi strani se pa dr. Vošnjak skrbno izogiblje, recimo kar naravnost: novodobnemu svetovnemu naziranju, kateremu je podlaga socializem in naturalizem, danes že tako široko obdelan na znanstvenem polju.	Dalje prili.
Univerza v Trsta.
«V duhu lahko gledamo tovarno in njeno okolico tako, kakor se bo podajala v bodočnosti. Park okoli nje se je povečal in obsega zdaj veliko prostora. Široka pota drže med zelenjem, med rožami igrajo vodometi, veseli otroci se pode po drevoredih. Tovarna še obstaja; bolj kakor kdaj prej je veliki laboratorij bogastva; to bogastvo se pa ne deli več v dva dela, od katerega eden pripade samo enemu, drugi pa je majhen košček; zdaj pripada to bogastvo vsem delavcem. Hvala vedi, ki jih je učila izrabljati moči rek in druge naravne sile, delavci niso več sopeči sužnji železnega stroja. Po storjenem delu imajo počitek, veselice, veselje, družine, uživajo vzbujenost gledališča. Enaki so in svobodni, svoji gospodarji so, vsi si gledajo oko v oko, nobeden nima užgane sužnosti na čelu. To sliko si lahko slikamo dalje, ko bodimo na večer ob potoku in gledamo, kako zlati zahajajoče solnce iz tovarne prihajajoči dim. Se je to fata morgana, ali ako ni pravičnost prazna beseda, nam kaže ta fata morgana z daleč na pol še pod horicontom skrito bodoče mesto.» — Tako Elissee Reclus, znameniti francoski statistik in matematik.
Kako daleč še leži vse to jugoslovanskemu delavcu, ki po tisočih vozari na ladijah, vozečih človeško blago v Ameriko I Kakor nekdaj zamorce, tako zdaj čvrsto ljudstvo iz jnžnih slovanskih krajev. Doma je svet ploden, lahko bi prerejal še več ljudij kakor jih, doma krije zemlja dosti premoga, ki se izpeljuje v tuje kraje, doma bi elektrika lahko gibala stroje, iz jugoslovanske domovine vozari tisoč tovornih vlakov volno in druge surovine v druge kraje. Je že tako, še kravca hodi na boljšo pašo. — Stare gospodarske stranke so v teh krajih prespale čas, ko je drugod industrija stavila svoje hramove, stare stranke so zapravile vse premoženje tlakarskega in meščanskega gospodarstva, to premoženje ni služilo gospodarstvu stroja, tovarn kakor drugod in zdaj jemlje slovanskemu jugu ameriška industrija njegove najtrdnejše ljudi, jih izrablja tam daleč od lepega doma in na pol pohabljene vrača domov s črno srajco, znamenjem industrij alnega kulija.
Doma se tuintam vzdiguje visok dimnik v zrak. Vidimo delavce ob ognju pri težkem kladvu, vidimo moške in ženske v zaprašenih, trušnih tovarniških prostorih, v katerih sosed soseda ne razume, ali le redkeje in čim nižje proti jugu, tem manj. In v teh prostorih izvršuje po večjem jugoslovanski delavec bolj trdna, težka, navadna dela; frnejše, razumnejše opravke izvršuje delavec, ki je prišel iz laškega ali nemškega sveta; ta mož ima višjo plačo, in je kvalificiran. Jugoslovan v večjem številu še pisati, brati ne zna. Šolo je videl le od zunaj, ali pa je tako bodil v šolo, da je vse pozabil na poti domov. Na jugoslovanski kmetiji je še dosti rokodelstva. Z mladih nog se otrok vadi v njem. Ima tako spretne ročice za vsako ročno delo in ženska šele prav.
Koliko bogastva je v teh rokah na slovanskem jugu, koliko vrednosti bi te roke stvarjale in po-
magale dvigniti to revno domovje bolj na solnčno stran! In kako dobro bi jim storilo, da se jim duševni boricont razširi! Kako zanemarjeno je ženstvo teh južnoslovanskih krajev! Dekle in dekleta v znanih hišah v tujini, ali v večjih mestih vedo doma kaj povedati, kako skrbi domovina za nje.
Uboge, zanemarjene ljudske mase niso dosti porabns, ž njimi se ne more izvrševati činov, ki so potrebni, ako hoče obveljati bodi kateri socialistični družabni red. Večja omika pomaga priboriti večje blagostanje ljudskih mas. S tem raste, kakor v vsem drugem življenju, njihova moč, njihov vpliv. Šole si mora delavska masa priboriti, tudi višje. V masi je veliko večjih talentov. Ti naj se ne izgubljajo. Da pride talent naprej, ni treba dosti bogastva, le nekaj miru, nekaj gotovosti za naj-silnejše potrebe življenja je treba in kar je kaj vredno, si izvojuje že prosto pot k višinam ved, ako se le začenja srečno. Brez teh ljudij masa ne more priti do veljave. Masa si mora sama tudi v tem oziru pomagati. Uredbe, ki morajo biti, da ne trpi škode tudi bogataš, kakor priprave proti boleznim, naprave vodovodov, bolnišnic, te bo bogataš vpeljal tudi za revne mase, da ne pride legar ali tifus čez njega samega, ali šole bogve da ne! Ni misliti, da bi se potujčilo vse jugoslovanstvo. Tudi če vzamemo, da bodo sčasom merodajni le jeziki velikih narodov, bode hrvaščina ali ruščina vendarle merodajni jezik na slovanskem jugu, ki šteje danes nad 20 milijonov ljudi, ako se vzame ves teritorij. Skupni jezik, enaki spomini, enaka usoda vežejo in v Evropi je narod najboljša, ker naravna podlaga za vse organizacije. Narod je po naravi podlaga za vse družitve in če se to prezira, kakor v naši Avstriji, pridejo časi in dogodki, ki zahtevajo elementarno to naravno zvezo. Morebiti zahtevajo ravno zdaj razmere, da se ožje druii ves avstrijski slov. jug. Jugoslovanski delavec pride lahko doma do boljšega srečnejšega življenja. Ali brez šol vseh vrst ne pride do tega. Tukaj doma ima tudi on svoja trdna tla.	Konec prih.
Mi gremo naprej!...
(fm.) Trst, 21. decembra 1908.
Volitve v zavarovalnico proti nezgodam so končane. Izvoljeni so 4 socialisti in dva narod-njakarja.
O posameznih rezultatih poročamo na drugem mestu. Omeniti pa je treba še, da se je od narod-njakarske strani sleparilo na vse mogoče načine. Sploh so vsi glasovi VI. kategorije takorekoč osle-parjeni, ker se niti v enem podjetju na Kranjskem ni volilo kakor določajo pravila, temveč povsod se je kar vzelo glasovnice delojemalcev, jih podpisalo in vposlalo trgovinski zbornici na Kranjskem ali pa dokt. Slaviku v Trst, ne da bi delavci sploh kaj znali, da so volitve.
Podgorska papirnica (741 glasov) je tudi tako naredila in v soboto 26 t. m. bo v Podgori protestni shod proti papirnici.
Hujša sleparija se je izvršila v tržaški tovarni za čiščenje riža. Tu je 200 glasov. Volilo se je in socialisti smo imeli 83 glasov, narodnjaki pa 15 glasoy. Drugi so se volitve vzdržali. Pravila določajo, da kdor ima večino, so potem vsi glasovi tovarne zanj. Tistih 200 glasov pripada tedaj socialistom.
Toda Mandič je šel v podjetje; dobil glasovnico in jo uzurpiral ter tako oropal nas za 200 glasov in — zmago! Če bi bili imeli mi tiste glasove, ki so po pravici naši, potem bi bilo
naših....... 2064
narodnjarskih .... 1855.
Če dobimo še onih 741 iz Podgore, potem je naših glasov 28051
G. k. namestništvo bo najbrže razveljavilo volitev v VI. kategorijo in zmaga bo naša!
Omeniti je Se treba, da socialisti nismo imeli še nikdar zastopnika v tej kategoriji in da ni Slo za konzerviranje naše pozicije, temveč za pridobitev tega mandata.
V tej kategoriji pa smo doslej pri vseh prejš-nih volitvah dosegli največ po 1200 glasov.
Razvidno je, da gremo naprej vkljub vsem naporom naših nasprotnikov, vkljub njih strupenim, nedostojnim in predrzno lažnjivim argumentom. Vse se je zvezalo proti nam italijanski in slovenski liberalci, italjanski, nemški in slovenski klerikalci.
Toda zaman! Rdeča pošast se dviga vedno više; solnce bodočnosti poSilja vedno več rdečih žarkov po temni slovenski domovini v strah in grozo korumpiranemu buržoaznemu sistemu!
Mi gremo naprej! ....
*
Shod za slovensko vseučilišče v Trstu je bil izborno obiskan.
Predsedoval je sodr. dokt. Šolar. Glavni referent je bil sodr. Regent, ki je bil jako srečen v dokazovanju, da je slovensko meSCanitfO samo
proti vseučilišču in da so edino socialni demo-kratje odkritosrčni prijatelji slovenske univerze. Dokt. Rybaf je v pogovoru pred tremi meseci sam rekel sodr. Regentu, da je zahteva po slovenski univerzi — neumnost! Danes pa uganja ta človek s tem vprašanjem tako komedijo, da je v resnici premišljati, če je Rybaf še zdrav na umu. Tisti Rybar, ki je na Dunaju za univerzo v Ljubljani, se poteguje v Trstu za univerzo v Trstu. Kje naj bo slov. univerza, ni vseeno; vlada sama ne more smatrati Slovencev za resne, če so preteklo leto stavili predlog za univerzo v Ljubljani (predlog, ki so ga podpisali tudi nemški in italijanski socialno-demokratični poslanci), letos jo pa zahtevajo v — Trst. Tako postopanje osmeši ves narod in mi socialisti, ki smo resni prijatelji kulture, protestiramo, da se s tako važnimi vprašanji uganjajo šovinistične burke, ki so v zasmeh in sramoto vseh Slovencev, mej katerimi smo tudi mi slov. soc. demokratje. (Odobravanje).
Sodrug Milost je kot drugi govornik ostro napadal narodnjakarje, ker nas dolžijo, da smo protinarodni. Vsako desetico, ki smo pridobili — je rekel sodr. Milost — povišanja plače slov. delavcem, je bila narodno delo; vsaka ura znižanega delavnega časa je v korist narodu in v škodo meščanskim kapitalističnim narodnjakom. Ni čudo, če ti vpijejo proti nam, toda delavci jim ne smejo verjeti. Kako naj bomo mi slov. socialisti proti narodni kulturi, ko imamo ravno od izobraženega ljudstva največ pričakovati? Socializem je znanost, ki je ne morejo razumevati bedaki. Samo izobraženim je mogoče razumevati velike ideje in da je socializem velika ideja, o tem so z nami edini tudi narodnjaki. Trditi, da smo mi proti kulturi je smešno, bedasto ali pa predrzna laž. Mi smo za slov. univerzo, toda naj se gospoda enkrat pomeni, kje naj bo nje sedež, v Ljubljani ali v Trstu. Jaz sem posebno za slov. univerzo v Trstu, ker je tu pripravnejši kulturni centrum nego v Ljubljani. Protestiram pa, da se uganja s tem vprašanjem švin-delj, ki nima nobenega zmisla, kakor delajo na-rodnjaški voditelji. Toda od moža, ki sedi v parlamentu skupaj v enem in istem klubu z ljudmi, ki so glasovali proti povišanja plač slov. železničarjem, za povišanje vojakov, za državni proračun v katerem se je dovolilo vladi
400 milijonov za militarizem
400 » » obresti kapitalistom in komaj 70 milijonov za šolske namene, se ne more zahtevati, da bi bil pravičen prijatelj slovenskega proletarskega naroda. Gospod dokt. Mandič — je nadaljeval sodr. Milost — je rekel □a shodu za vseučilišče v «Narodnem Domu», da so Slovenci pripravljeni za vojno proti IjalijL Mi socialisti odgovarjamo, da je vojna rop, požiganje, razdiranje in kriminalno ubojstvo v množini.
Če se hočejo Mandiči, Barzilaji iz Rima, Jurji iz Srbije in Klofači s Češkega sabljati in ubijati, naj se. Slovensko delavstvo nima nič proti temu. Toda slovensko delavstvo noče vojne! Slovensko delavstvo ima važnejše posle, nego so ubijaaje, sabljanje in streljanje. Toda že dejstvo, da se tako govori na shodn za slov. univerzo znači resnost, ki jo imajo narodnjakarji za univerzo samo. Tako ne govore ljudje, ki so zreli, da se jim ustanovi slov. univerza, temveč tako morejo govoriti le načelniki indijanskih plemen ali poglavarji redčekožcev v amarikanskih gozdovih. (Odobravanje)
Ko je govoril še sodrug Dr. Šolar, se je vspeU shod zaključil.
Po Trstu se je raznesla vest, da so se trž aški narodnjaki tako ustrašili napredka soc. glasov v Ljubljani (110 odstotkov), da bo politično društvo «Edinost» najbrže sklenilo gotovo svoto za svete maše, da.se ubrani rdečo nevarnost tudi v Trstu oziroma v okolici.
Za začetek je tržaška posojilnica in hranilnica dala 400 kron za knjižnico v cerkvi sv. Antona...
Politični odsevi.
Božični politični dogodek je bil Izvolski-jev govor o zunanji politiki v ruski dumi. Govor je bil davno naznanjen in davno pričakovan ter je seveda zdaj predmet vsega evropskega časopisja. Z največjo napetostjo se je čakalo na njegova izvajanja o balkanskih vprašanjih in specialno o aneksiji Bosne in Hercegovine, s tem večjo napetostjo, ker je bilo vedenje Izvolskega v zadnjem letu zelo izpremenljivo in so zlasti v Srbiji upali v posebno podporo Rusije. Iz velikega prijatelja Avstrije je postal polagoma organizator aliance proti Avstriji in kar se je zadnji čas pisalo v Rusiji, je preludiralo govoru zunanjenega ministra tako čudno, da se je bilo bati prav nevarnih slučajnosti. Sedaj, ko je govor izrečen, je izginila mdra. Izvolskij je govoril za mir. Ampak besedam se pozna, da niso prišle od srca, ampak da jih je diktirala kruta potreba. Rusija bo ohranila mir, ker izza vojne z Japonsko ne more misliti na to, da bi pograbila orožje. Rusija konstatira, da se je z aneksijo Bosne in Hercegovine kršil berlinski ugovor, ampak Rusija ne bo protestirala, ker je nezmiselno protestirati, če se ne more protest eventualno podpreti z orožjem. Zaradi tega svetuje Izvolskij tudi Srbiji in Črnogori, naj ohranita
priloga „Rdečemu Praporju" z dne 30. decembra 1908.
mir... Baron Aehrenthal se ne more preveč veseliti ruskega govora, ki kaže, kakšna nevarnost je pretila svetovnemu miru, ki je ohranjen le zaradi tega, ker se čuti Rusija preslaba za vojno. Nevarnost, ki je minula za danes, pa še ni minula za vse čase; kar je ostalo med vrsticami Izvolski-jevega govora, napoveduje nove militaristične zahteve. Rusija, ki sedaj ne more iti do svojega cilja in se nejevoljna vdaja, bo hotela popraviti svoj položaj z novim oboroževanjem in bati se je, da bode njenemu primeru sledila naša vojna uprava, ki itak komaj čaka na pretvezo za nove zahteve. Tako plačuje ljudstvo visoko politiko nerodne diplomacije.
avstro-ogrsko-srbska trgovinska pogodba.
Srbska vlada je pristala na predlog Avstro-Ogrske, da se trg. pogodba s Srbijo provizorično podaljša za tri mesece, t. j. do konca marca.
Priprave za laško vseučilišče. Naučno ministrstvo se je že pogajalo s profesorji, ki jih namerava nastaviti na laški univerzi, ki bo v Tri-dentu. V ta namen kupi vlada tam nek boljši hotel.
Malorusko vseučilišče. Staroruski listi poročajo, da je vlada načeloma obljubila ustanovitev rusinskega vseučilišča, da bi tako prišla v okom narodnim prepirom na vseučilišču v Lvovu.
Avstro-Ogrska ne da denarne kompenzacije. «Wiener Allg. Ztg.» poroča iz Carigrada: Vest, da je Avstro-Ogrska ponudila, oziroma da ima namen ponuditi Turčiji denarno odškodnino kakor kompenzacijo za Bosno in Hercegovino, ne odgovarja resnici. Absolutno izključeno je, da bi Avstro-Ogrska sprejela del javnega turškega dolga oziroma da na katerikoli način ponuja Turčiji za anektirani pokrajini kako denarno odškodnino.
Avstrija ln Bolgarija. Z ozirom na bolgarsko pritožbo proti turškemu prestolnemu govoru in na poročila o razburjenju na Bolgarskem, je Avstrija opozorila vlasti na nenormalne razmere med Bolgarijo in Turčijo, v Carigradu je pa priporočila, naj Turčija pri pogajanjih med Turčijo in Bolgarijo vpošteva željo Bolgarije.
Glasilo srbskih zarotnikov «Mali Zumal» ostro napada Izvolskega in pravi, da bi bilo za Srbe bolje, ako bi bil molčal. «Belgrajske Novine» pišejo, da bode, ako bo konferenca brezvspešna, odgovorilo pokanje granat in šrapnel. Splošna
postavi na svoje noge, izven vsake stranke, da deluje med ljudstvom, za ljudstvo; tedaj bo tudi učiteljstvo našlo opore med ljudstvom. — V imenu štajerskega učiteljstva je pozdravil zbor gospod Pesek, v imenu primorskega gospod C o k, za «Zvezo slovanskih učiteljskih društev» pa gosp. Hajny, ki je govoril slovensko in češko. — Potem se je oglasil sodrug Etbin Kristan, da pozdravi učitelje v imenu jugoslovanske socialne demokracije. Naglašal je, * da noče stranka nastavljati učiteljem limanic, ampak povedati hoče, da simpatizira socialna demokracija z učiteljstvom v svojem interesu. Ako stori učiteljstvo to, kar se mu nocoj predlaga, tedaj bo hotd ali nehote prišlo na tista pota, po katerih hodi socialna demokracija. Mi ne zahtevamo od učitelja, da naj uči nauke socializma in socialne demokracije; le resničnega znanja naj da ljudstvu, pa bo prav za nas. Z vsakim alfabetom, ki ga učitelj nauči neznajočega, z vsakim koščkom znanja, ki ga ljudstvo dobi od učitelja, se približuje našim ciljem. Socialna demokracija vidi v učitelju človeka, ki razširja znanje, pa izkoriščanega trpina. Kje pa je razlika med zatiranim industrialnim delavcem in med duševnim delavcem, ki se imenuje učitelj? Oba morata prodajati svojo delavno moč in obema določajo ceno dela tisti, ki imajo korist od njega. Kakor delavci, bodo morali učitelji spoznati, da samo z bojem labko dosežejo izboljšanje svojega položaja. Kakor se mora fabrični delavec
tako kruti poraz. To res ni zadoščenje stranki, ki je priredila že toliko tajnih shodov, bodisi v salonu pri Didiču ali pa pri sv. Trojici, v delokrogu po» božnih, od sveta zapuščenih devic. Vsi tretjeredniki, vsi agitatorji iz Ljubljane in Škofje Loke nimajo sreče streti zadnje trdnjave, ki še stoji nasproti klerikalnim valovom na Slovenskem. Dne 20. t. m. je poskusil operirati proti tej trdnjavi tudi izgubljeni Mojškerc iz Ljubljane. Dolgo se ni čulo o tem, kje je ta modrijan, kar naenkrat se znajde v Idriji, da pouči idrijske penzioniste o starostnem zavarovanju, ki ga misli država vpeljati za delavce in kmete. Mož je pozabil, da je od tistih 50 navzočih, ki so ga poslušali, bilo 49 penzionistov, ki že uživajo nad 15 let erarično provizijo in se jih čisto nič ne tiče starostno zavarovanje, ki ga misli država vpeljati. Kmetov pa tudi v Idriji ni, torej, gospod Mojškerc, treba bode le nazaj na Nemško iskat zavetja za svojo modrost. V Idriji imamo ljudi, ki so poznali načrt starostnega zavarovanja, predno je Mojškerc vedel, kam se bode skril za svoje grehe pravici, ki ga je iskala. Ako pa mislita gg. Arko in Osvald, da bosta z takimi priredbami delala reklamo za klerikalno stranko pri bodočih občinskih volitvah, potem jima že naprej povemo, da iz Mojš-kerčeve moke ne bo kruha za klerikalce.
Rdeča straža.
Iz Zagorja. V sredo (danes teden) je izbruhnila pri nas stavka radi brutalnosti inženerja Pitscha.
bojevati za vsak vinar boljše plače, tako se bo moral j Sodrug J. Sitar je interveniral pri rudniški direk-tudi učitelj. Zato je pa treba organizacije, ampak « "«» ntrainor"	«« rudniškem komi-
organizacije, ki je sposobna za boj. Mogoče je, če
pojde učiteljstvo po tej poti, da se bo moralo posluževati tiste metode, katere se poslužuje delavstvo, da ga bo danes ali jutri doletelo tudi tisto očitanje, katerega se je najedla socialna demokracija preko grla, morda bodo tudi oni tedaj «izdajalci», če bodo zahtevali zase, ki so del naroda, nele narodnih fraz, ampak tudi kruha. Ustrašiti se pa tega ne smejo, ker imajo lahko zavest, da delajo le tedaj lahko za narod, če lahko žive. Treba je kruha in treba je telesnega kruha;
ciji, pri okrajnem glavarju in pri rudniškem komisarju. Vspeh je bil ta: da se je začasno suspendiralo Pitscha. — V četrtek, na shodu, na kojera so poročali sodrug Sitar, Cobal in Anton Kristan, se je sklenilo iti na delo v pondeljek 28. decembra ter čakati vspeha preiskave proti Pitschu. Sklep shoda je naznanila deputacija, sestoječa iz krajnega odbora rudarske zadruge v Zagorju in iz sodrugov Cobala, Sitarja in Ant. Kristana. Kako se bo csla reč izvršila, o tem bomo poročali. Zagorskim rudarjem pa priporočamo tesno oklenitev organizacije.
Podgora. Dne 26. decembra se je v Podgori
_____ ______ — — ____ r	ljudstvom, druga pa ponavlja zahtevo, da se ze-
sodba7e7da^se Rusija nima časa brigati za Srbijo, 1 načijo učiteljske plače s plačami državnih uradnikov
» ' __. «•	i	I J _ O	HitrtHA/ln TTinw a1i Airfll 1A vasnlllO'11
duševnega kruha in treba je enega ni brez druzega. In če si ga hoče učiteljstvo J pri Gorici vršil znamenito obiskan shod, na katerem priboriti, mu bo socialna demokracija vedno ob j so govorili sodrug dr. H. Tuma (o volitvah v za-strani. (Viharno odobravanje.) — Predloženi sta j varovalnico zoper nezgode v podgorski papirnici), bili tedaj dve resoluciji, katerih prva izreka ločitev i sodrug Thonet o organizaciji (v italijanskem jeziku) učiteljstva od vsake politične stranke in delo med | in sodrug Anton Kristan v slovenskem jeziku. Skle-
ker ima s Perzijo dovolj opravka.
Varnost v Srbiji je, kakor «Voss. Zeitung» poroča, vedno slabša, ker je vlada odredila splošno oboroževje. Minuli teden se je izvršilo 31 roparskih umorov in roparskih poizkusnih umorov. Justični minister je zato ukazal, naj sodnije kaznujejo s smrtjo vsak roparski umor. V Prokupljah so prijeli roparsko četo, ki je izvršila 18 roparskih umorov in ropov.
Airesa turškega državnega ibora. V načrtu adrese sultanu izjavlja državni zbor, da obžaluje, ker je proglasila Bulgarija svojo neodvisnost, nakar je anektirala Avstro-Ogrska Bosno in Hercegovino. Zbornica želi, da se zadeva častno reši. Nadalje se naglaša potreba urejenih financ in reformo dolgov.
Aasksija Krete. «Jeni Gazeta» želi, da bi bilo neresnično poročilo o priklopitvi Krete Grški, ker bi bile slabe posledice, če je to res.
Shodi.
Ljnbljtna. (Učiteljski s h o d.) V pondeljek večer je bil v «Mestnem Domu» v Ljubljani napovedani učiteljski shod, ki je imel razpravljati o položaju kranjskega učiteljstva ter storiti primerne sklepe. Udeležba na shodu je bila prav dobra; dvorana je bila polna in tudi na galerijah je bilo dosti udeležencev. Učiteljev in učiteljic smo videli mnogo iz mesta in z dežele, bilo je pa tudi dru zega, posebno številno delavskega občinstva. Shod je otvoril učitelj gospod Luka Jelene, ki je pozdravil navzoče in povdarjal, da zboruje učiteljstvo v času, ko se razmere v deželi zelo izpre-minjajo; socialna demokracija napreduje, Slovenska ljudska stranka je na vrhuncu svoje moči, narodno napredna stranka pa je na robu propada. V teh razmerah mora učiteljstvo skleniti, kaj mu je storiti za bodočnost. V predsedništvo predlaga gospode Režkain Crnagoja, za zapisnikarja pa gosp. Skulja in Widra, kar se soglasno sprejme. Po kratkem nagovoru predsednika je dobil besedo deželni poslanec učitelj Gangl, ki je bil od zboro-▼alcev simpatično pozdravljen. Poročevalec se je najprej ozrl na zadnje tri zbore, ki jih je imelo kranjsko učiteljstvo v dvorani «Mestnega Doma zlasti na zadnji oficielni shod, ki ga je učiteljstvo zapustilo z izjavo, da ne bo oficielno zborovalo, dokler ne pristopijo poklicane oblasti k resnemu »Sevanju gmotnega vprašanja učiteljstva. Vsi upi tega zatiranega stanu so bili doslej prazni; obljub je bilo pač mnogo, ampak izpolnitve nobene. Go' vornik je grajal, da se državni poslanci, ki so učitelji po poklicu, ne združijo v učiteljsko zvezo, ki bi skrbela, da bi njeni člani v svojih strankah delovali za uresničenje učiteljskih zahtev. Potem je kritiziral domače razmere in slovenske stranke, ki mirno trpe, da učiteljstvo strada. Liberalni stranki Je učiteljstvo na Kranjskem vsa leta zvesto služilo, b stranka ga }e prepustila njegovi žalostni usodi iO ga, kakor kažejo zadnji dogodki, Se obrcala. Zdaj ne kaže ufiiteljstvu nič druzega, kakor da se
do 8. službenega razreda. Utemeljeval je resoluciji poslanec Gangl. Potem je govoril še državni poslanec Hribar, ki je povedal, da je poskusil akcijo za učiteljstvo v državnem zboru, ki se je pa razbila ob odporu avtonomističnih strank. Govornik je polemiziral z gospodom Jelencem, češ, bližnja prihodojost bo pokazala, da liberalna stranka ne propada; tudi klerikalna stranka se ne bo mogla upirati zahtevam učiteljstva, ampak jih bo morala izpolniti vsaj deloma, ker bodo zdaj dežele dobile velikanske svote za saniranje svojih financ. (Od zvišanja davka na žganje! Op. ur.) Govornik ne verjame, da se obnese učiteljem sklep, da ostanejo izven strank. Bodočnost jim pokaže, da se mora vsak stan naslanjati na politično stranko. Zeli, da jim ne bi bilo treba obžalovati današnjega sklepa. Potem se je glasovalo o resolucijah, ki sta bili skoraj soglasno sprejeti in na to je predsednik s kratkim nagovorom zaključil shod.
Shod za slovensko vseučilišče je priredila politična organizacija v Trstu v nedeljo dne 13. t. m. Udeležba je bila nepričakovano velika. Shod je otvoril s pozdravom sodrug Milost. Po njegovem nagovoru je bil izvoljen sodrug dr. Šolar za predsednika. Poročal je sodrug Regent, ki je obširno razložil stališče socialno-demokratične stranke glede na vseučilišče. Potem je govoril Se sodrug Milost. Shod je soglasno sprejel sledečo resolucijo:
«Slovenski delavci, zbrani na shodu v Delavskem Domu dne 13. decembra 1908, zahtevajo slovensko vseučilišče v Ljubljani in pozivajo vlado, naj stori brez odlašanja vse potrebne korake za uresničenje te naSe kulturne zahteve. Socialistične poslance v parlamentu pa pozivamo, naj prično kmalu resno akcijo v dosego narodne avtonomije, prepričani, da dosežejo le na tej poti vsi narodi svoje pravice.»
V Sv. Križu pri Trsta je bil v četrtek, 17. t. m., jako dobro obiskan ljudski shod, na katerem je poročal sodrug Fran Milost o prihodnjih de-želnozborskih volitvah. Shod je soglasno odobril sklep političnega odbora, da postavi stranka v vseh volilnih okrajih in v obeh volilnih razredih okolice svoje kandidate.
Dopisi.
Idrija. Deželnozborske volitve so naše klerikalce občutno zadele. Stranka, ki tako bahato piše v svojem časopisju in katere najuglednejši možje se pri vsaki priliki izražajo, da so najmočnejša stranka v Idriji, je dobila borih 240 glasov, torej 91 manj kot pri zadnjih volitvah. «Slovenec» z dne 19. decembra se tolaži s tem, da so socialni demokratje in liberalci spravili komaj 695 glasov skupaj. To je povedal «Slovenec» šele teden dni po volitvah, popreje pa je vedno nosil le številko «659». Reklo se bode: bila je tiskovna pomota, mi pa vemo, da je bila to navadno medicina za klerikalno rano. Huda je res v mestu kot je Idrija, ko skušajo operirati klerikalci na vse načine, pa
nilo se je resolucijo, s katero se protestira proti volitvi v VI. kategoriji in proti načinu, na kakršen se volitve v zavarovalnico v splošnem vršijo!
Vič-Glince. Naše konsurano društvo za Ljubljano in okolico se znamenito razvija. Vsak mesec izkazuje več prometa. Delavci, delavke! Pristopite vsi v konsumno društvo. S tem storite precejšen korak naprej v gospodarskem oziru!
Kočevje. Čudne razmere vladajo zadnji čas pri našem rudniku. Dalje časa se že pripravljamo, da jih opišemo. — Tu so začeli močne, izkušene rudarje od dela odpuščati in vsprejemati takozvane «zimske rudarje», ki pridejo iz Hrvaške za par mesecev v rudnik, ki pa še niso videli nikoli rudnika od znotraj. Imajo pa posebne pravice; kontrolnih mark nimajo. Tudi delavnega časa ne dodržujejo — gredo v jamo ob 5. uri zjutraj, ven pa ob 3. ali pol 4. uri popoldne. Opozarjamo nato c. kr. rudniškega komisarja iz Ljubljane, da pregleda te razmere in zlasti pouči paznika Ivana Matteja, da ne sme pristransko postopati! —Tudi o praznovanju praznika sv. Barbare moramo poročati. Na ta dan so dobili rudarji takozvani «Barbarašiht», in sicer: profesionisti po — 1 K 60 vin., kopači pa po — 1 K in vozniki po — 80 vin., dasi se je popreje obljubilo plačati vsem po 1 K 60 vin.! — Seveda se dela z našim rudarskim ljudstvom tako radi-tega, ker je premalo organizirano! Svetujemo tovarišem, naj se čim krepkejše oklenejo organizacije rudarjev!
Domače vesti.
Kranjski deželni zbor se otvori 7. januarja. Češki poslsnec dr. Kramai je tudi med Slo-vencij precej znan in narodnjaki ga smatrajo za posebno kapaciteto. Zato je vsekakor zanimivo^ kako sodi ta poslanec o socialni demokraciji. V mladočeškem glasilu «Den» je objavil članek, v katerem ostro kritizira politiko svoje stranke, pa ji daje za vzor politiko socialno-demokratičnih poslancev, o kateri pravi: Današnji parlament s svojimi tremi velikimi strankami, krščansko-socialno, socialno demokratično in poljsko je zaprisežen od-pornik obstrukcije. Todi Nemcem bi vzlic razpoloženju, ki ga znajo napravljati s pomočjo svoje žurnalistike, ne bilo lahko, voditi dosledno obstruk-cijo. S tem mora računati vsaka stranka. Zlasti pa s taktiko socialne demokratične stranke. Ta je in mora biti pripravljena na vse, da ohrani parlament. A ker je tudi v narodnem vprašanju veliko bolj razumna kakor druge stranke, ne more človek smatrati za baharijo, če socialna demokracija ponosno kliče, da je v njenem taboru — Avstrija... Socialisti vedo, kaj hočejo, in jasno in odločno, brez sentimentalnosti in brez obzirov, brez strahu, da jih imenujejo radikalce ali pa oportuniste, gredo za svojim ciljem. . . Morda bi se «Slov. Narod» privadil, včasi čitati češke časopise? Čeprav bi seveda po svoji naravi tudi dalje zmerjal in psoval, bi vendar vsaj sam vedel, kako sodijo njegovi politični prijatelji o socialni demokraciji. Morda bi ga jezilo, ampak to bi mu privoščili.
Za mestnega tržnega nadzornika v Ljubljani je imenovan gospod Rib ni kar, ki se je odlikoval z vztrajnimi poskusi, da bi t Ljubljani s pomočjo nekega Škerla iz Trsta osnoval «Narodno Delavsko Organizacijo» po Mandičevem vzoru. Prej je gospod Ribnikar «organiziral» agrarce po Notranjskem, še prej je bil vodja narodno-radikal-nih dijakov, ki so bili v najostrejši opoziciji proti liberalni stranki. Takozvana «Narodna Delavska Organizacija», ki je v Ljubljani se bednejše bitje kakor v Trstu, je seveda liberalno maslo in bi imela propadajoči liberalni stranki pomagati na noge. Gospod Ribnikar se je torej trudil za liberalno stranko, čeprav so ostali vspebi njegovega truda zelo skromni, liberalna stranka pa ima vlado na ljubljanskem rotovžu v svojih rokah in vsled tega je jasno kakor beli dan, da ni med Ribni-karjevo agitacijo in njegovim imenovanjem nobene zveze. Samo svojim zaslugam ima zahvaliti svoje imenovanje. In njegove zasluge so seveda zgolj stvarne. In na ljubljanskem rotovžu sploh ne poznajo nobene protekcije in politično naziranje tam sploh ne pride v poštev. In kdor je tako naiven, da verjame vse to, njegovo je nebeško kraljevstvo.
Za deželnega šolskega nadzornika za nemške šole na Kranjskem je imenovan profesor Bel ar, za okrajnega šolskega nadzornika pa profesor Schrautzer. To imenovanje, zaradi katerega sta oba slovenska dnevnika ljubljanska tako razburjena, da pošilja celo klerikalni «Slovenec» barona Schwarza v penzijo, je prav tipično za avstrijske šolske razmere. Drugod po svetu je šola izobraževalen zavod in ob vseh šolskih zadevah se vprašuje za praktične in učne potrebe. Pri nas je šola politikum in mora služiti narodnim bojem. Vprašanje ni, če je za nemške šole potreben poseben deželni šolski nadzornik, ampak če se s tem ustreže vladni narodnostni politiki in zahtevam te ali one skupine. Imenovanje posebnega nemškega šolskega nadzornika ima posledico, da doseže vlada večino v deželnem šolskem svetu, ne da bi morala ob enakosti glasov očitno dirimirati za eno ali drugo stranko. S tem se seveda izpreminjajo posvetovanja šolskega sveta v farso in še tista pičla šolska avtonomija, kar je pozna avstrijski zakon, se iz-kadi. Gospodje nacionalisti obeh strank pa vendar nimajo prav, če so hudi samo na Schwarza in Bienertha ali pa na Marcheta, kajti če so tako presenečeni, kakor se delajo, so vendar sami precej krivi. Imenovanje se je že davno napovedovalo in se je tudi pisalo o njem. Liberalci in klerikalci imajo na Dunaju poslance, ki so sicer kuhani in pečeni po vseh ministrstvih in če sedaj stoje spričo imenovanja kakor znana živalica pred novimi vrati, priznavajo nehote, da je ves tisti vpliv na Dunaju, s katerim se navadno bahajo kakor sejmar s svojim blagom, enak ničli. Tega seveda ne bodo povedali sami.
Uboga slovanska vzajemnost je dobila z imenovanjem šolskega nadzornika B e 1 a r j a zopet hudo klofuto. Slovenci smatrajo to imenovanje za nezaslišano provokacijo. Ampak naj se obrača stvar, kakorkoli se hoče, ne morejo se Slovani rešiti sokrivde. Klerikalni «Slovenec», kateremu priznavajo v dobi sloge tudi liberalci vsa slovanska čuvstva, katerih nismo deležni mi ubogi brezdomovinci, piše o tem imenovanju sledeče:
«Cesarjeva določba, s katero se je imenoval nemški deželnošolski nadzornik, nosi datum 3. decembra 1908. Iz tega se dd sklepati, da je predlog ministrstva, na podlagi katerega se je imenovanje izvršilo, bil že vložen od prejšnjega ministra Marcheta, kajti le-ta je posloval še 13. novembra in običajno rabi tak predlog do rešitve po vladarju kake tri tedne. Jasno je torej, da je Marchet porabil še zadnji teden svojega ministrovanja, da si je postavil trajen spomenik pri nemškem «Volksratu» na Kranjskem. Vsekako je pa moral že popred pritrditi slovanski finančni minister vitez Korytowskil»
Na drugem mestu v «Slovencu» pa čitamo: «Konečno ne smemo prezreti nekega zelo žalostnega dejstva: da je Ceh, voditelj naučnega ministrstva, Kanera, dal svoj podpis za tak protislovenski čin 1 Vemo, da je le uradnik — ali Slovan bi se moral raje umakniti iz odličnega mesta, nego dati svoj podpis na spis, ki pomenja žaljenje celega slovenskega naroda na Kranjskem. — Iz tega slučaja izprevidimo ¡znova, kako malo se je zanašati na «slovansko vzajemnost».
Takih misli smo bili mi že davno, ampak če smo jih izrekli, smo bili takoj protinarodni izdajalci. Pa vendar nič ne pomagaj v politiki ne odločuje sentimentalnost, ampak interesi in moč.
Ljudstvo In narod sta pojma, ki se v glavah navadnih smrtnikov spopolnjujeta. Za liberalno stranko sta pa to nasprotna pojma. To je pokazal na učiteljskem shodu gospod Hribar, ki je ponovno naglašal, da morajo učitelji delovati za «narod», ne za «ljudstvo». Zdaj se torej vendar nekoliko jasni okrog meglenega pojma «naroda» in spoznava se, da liberalci sploh ne marajo ljudstva, torej živega, iz ljudi sestavljenega naroda, ampak da imajo namesto njega fantom, s katerim se lahko maskira, kar se hoče. Kdor hoče, lahko misli, da so liberalci tako fantastični; ampak mi jih ne maramo žaliti na tak način in rajši verjamemo, da vedo, čemu ima služiti «narod». Izkoriščati delavce, je narodno delo} vstvarjati Sinekure je narodno; mlatiti prazne fraze, je narodno j
kapitalistična špekulacija je narodna. Toda zahtevati boljšo delavsko plačo je breznarodno ; boriti se za skrajšanje delavnega časa je protinarodno; zahtevati splošno in enako volilno pravico za deželo in občine, je narodno izdajstvo. Ljudstvo in narod. Apponyi je bil še bolj odkritosrčen; ko je delavstvo na Ogrskem zahtevalo splošno in enako volilno pravico, je vzkliknil: «Z ljudstvom hočejo ubijati narodi*
Gospoda Knez in dr. Oražem sta bila v mestni kuriji ljubljanski izvoljena v deželni zbor. Dobila sta nekaj nad 900 glasov. Volilci, ki so jima dali glasove, so seveda obseženi tudi v splošni kuriji, v kateri so izvolili Turka. Račun ostane torej nedotaknjen: 1800 liberalnih voUlcev ima pet poslancev v deželnem zboru, 1364 socialno-demokra-tičnih nima nobenega! Dol s tako volilno krivico 1
Splošni pokojninski zavod za nameščence daje naslednje na znanje: Večina podjetnikov je svoji dolžnosti glede priglašenja pokojninskega zavarovanju podvrženih nameščencev zadostila, vendar je pa še vedno nekaj takih delodajalcev, ki svojih uradnikov in uradnic c. kr. okrajnemu glavarstvu še ni prijavilo. Radi tega se ti slednji delodajalci opozarjajo, da je njim v korist, ako priglasijo svojih nameščencev še v letu 1908, in sicer: 1. delodajalec sme del premije, ki nameščenca zadene (V» ali S/J le tekom 3 mesecev po plačilnem dnevu svojemu nameščencu odšteti; 2. v volilne listine onih korporacij, ki vodijo splošni pokojninski zavod, se bodejo seveda le tisti delodajalci vpisali, ki so se pravočasno javili. Volitve se pa bodo že spomladi 1909 vršile; 3. od sedaj naprej se bode vsak kaznoval, ki bi svojih pokojninskemu zavarovanju podvrženih nameščencev takoj ne prijavil. Pripomniti je tudi treba, da morajo tudi oni delodajalci, ki bi hoteli svojih nameščencev pri kakem nadomestilnem zavodu zavarovati, svoje nameščence pri c. kr. okrajnem glavarstvu priglasiti. Tiskovine se dobijo pri c. kr. okrajnem glavarstvu.
Na veseliGl kovinarske podružnice v Ljubljani pri «Hafnerju» se je našla večja svota denarja. Kdor je kaj izgubil, oglasi naj se na ljubljanskem magistratu na oddelku za najdene predmete. — Kdor je na tej veselici pri srečolovu dobil štev. 44. naj pride v nedeljo k Perlesu (lokal kovinarjev) od 9. do 11. ure.
Zahvala. Odbor podružnice kovinarjev ljubljanskih se prav prisrčno zahvaljuje vsem darovalcem dobitkov in drugih vrednostnih predmetov za veselico, ki je bila na dan sv. Štefana.
Silvestrov večer prirede ljubljanski organizirani čevljarji pri g. Pocku v Florijanskih ulicah. — Tudi mizarji ljubljanski bodo slavili Silvestra pri Poljšaku na Martinovi cesti. Obe priredbi utegneta biti zelo zanimivi. — Delavci l Na Silvestra na delavske priredbe!!
Umor in samonmor v Sesljanu. Našli so v apnici, v kateri je bila voda visoka le okolu 80 centimetrov, truplo poročene žene Jožefe Škabar in delavca v kamenolomu Mihe Grabar iz 2minja v Istri. — Poslednji je več časa občeval s pravkar omenjeno ženo ter se sumi, da jo je s silo vtopil v apnici in potem še sebe. Pri njem so našli dolg nož, revolver in 25 patron.
Grozna nesreča na Jesenicah se je zgodila dne 25. t. m. ob 1I%11. dopoldne, ko je hotel 34 letni tovarniški delavec Anton Debelak ustaviti cirkularno žago. V trenotku, ko je snemal transmisijski jermen s kolesa, ga je kolo zagrabilo za obleko in ga vrglo pod žago, ki ga je čez trebuh prerezala na dva dela. Navzoči delavci mu niso mogli priti v trenotku na pomoč. Truplo ponesrečenca so prenesli v mrtvašnico.
Z voza ]e padel pri Trstu 75 letni kmet Andrej Majcen. Drug voz, ki je prihajal nasproti, ga je povozil, vsled česar je dobil tako hude poškodbe, da je umrl.
Enoletni prostovoljec Anton Fabijan iz Tomaja se je v Trstu obesil.
Previdnost s Ameriko! «Glas Naroda», glasilo Sakserjevega podjetja s «šifkartami», prinaša dannadan gorostasne laži, da se vračajo boljši časi v Ameriki in da je dovolj dela. Temu nasprotno pa je žalostna resnica, da tava danes še na sto-instotisoče ljudi brez dela po ulicah in vse kaže, da bo letošnja zima ena najtrpkejših izza dolgo vrsto let za brezposelne delavce.
Rojaki onstran oceana naj bodo previdni in naj nikar ne gredo vabljivim agentom na limanice. Frank Petri« Chicago, 111., severna Amerika, 22./11. 1908.
Doklade uslužbencev juž. želeuice. Upravni svet južne železnice je lansko leto, ko je pretil pasivni odbor po progah južne železnice, izboljšal dohodke uslužbencem. Ker jo uprava državnih železnic dohodke uslužbencem letos izboljšala, je bil tudi upravni svet južne železnice vsled obljube to storiti prisiljen ter je dovolil počenši s 1. prosincem 1909 sledeče doklade. 1. Funkcijska doklada načelnikov. Letnih 360 kron dobijo načelniki postaj od revidenta do višjega nadzornika. Pristav, asistent 240 kron. Vodji postaj (podurad-niki) 180 kron in postajni mojstri, kateri so obenem vodji postaj 120 kron. — 2. Doklada za nabavo uniforme. Kontrolorji, postajenačelmki in prometni uradniki dobijo letno 120 kron, blagajni čarji in skladiščni uradniki 60 kron. — 3. Doklada za nočno službo. To dobijo prometni urad-
niki in nekateri drugi uslužbenci, kateri opravljajo službo od 10. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Ta znaša za prometne uradnike večjih postaj za noč 2 kroni, za manjše postaje 1 K 50 vin., za druge uslužbence 1 K.
Strokovne organizacije, pozor! Prosi se, da pridejo delegatje vseh strokovnih organizacij zanesljivo danes zvečer k zelo važni seji. Začetek ob pol 7. uri zvečer. Lokal «Delavska tiskovna družba».	Anton Kristan.
Odločbe obrtnih sodišč.
Priobčuje dr. D.
XII.	Tožba pomožne delavke nekega izdelovalca razglednic, da se ji povrne mezda za odpovedno dobo, je bila zavrnjena.
Razlogi: Po določnem in soglasnem pričevanju A. in B. je dokazano, da je tožiteljica vkljub ponovnim opominom in opozorilom delala nemarno, se med delavskim časom zabavala z drugimi delavkami ali brez dela gledala skozi okno. Ona tedaj izročenih ji obrtnih poslov ni opravljala po najboljši moči, kakor je bila po § 76. obrt. r. njena dolžnost; ona je tedaj vztrajno zanemarjala svoje dolžnosti, vsled česar je bil toženi opravičen po § 82. lit. f. obrt. r. tožiteljico takoj odpustiti brez odpovedi.
XIII.	Tožba za plačilo mezde in izročitev delavske knjižice je bila odbita.
Razlogi: Po soglasnem navajanju obeh strank je sodnija smatrala za dokazano, da tožitelj vzlic opominu trdovratno ni izpolnjeval svojih dolžnosti, dokler ni ta nemarnost postala takšna, da je tožitelj tožencu delal škodo, ker je proti predpisom mazal stroj za gnjetenje testa s petrolejem namesto z maščobo.
S tem je trdovratno zanemarjal svojo dolžnost, tako da je bil toženi opravičen odpustiti ga takoj brez odpovedi. (§ 82. lit. f, obrt. r.)
Ker končno tožitelj vkljub večkratnem opominu tožencu ni vročil delavske knjižnic, je ne more za-hteveti nazaj od toženca.
Zatorej je morala biti zahteva tožbe v celoti zavrnjena.
„Rdeči Prapor"
izhaja redno vsako sredo in soboto in velja za avstro - ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pel leta 5 K SO vin., za četrt leta S K 60 vin., mesečno 90 vin.
Za NOHČijO za celo leto 11 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K.
Za Aaerlko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Socialni pregled.
Občni zbor zveze okrajnib bolniških blagajn za Kranjsko, Primorsko, Dalmacijo in Trst se je
vršil v nedeljo, dne 20. t. m. v prostorih delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu, Udeležilo se je zborovanja 47 delegatov. Pri volitvah v zvezin odbor sta bila izvoljena dva delegata tržaške bolniške blagajne, kakor je po pravilih določeno in delegat bolniške blagajne v Voloskem, Slovenec g. Fencl, ki je bil že prej član zvezinega odbora. To pa ni bilo prav narodnjakarjem pod vodstvom g. Vahtaija. Najprvo je — menda g. Vahtar — tolmačil zvezina slovenska pravila nemško in pri tem je imel smolo, da jih je tolmačil napačno. Ko ga je delegat Cobal na to opozoril, so se narodnjakarji razkačili ter začeU psovati, kar se je dalo. Ko jih je eden ljubljanskih delegatov vprašal, kaj hočejo, je glavni kričač vpil, da ni dolžan se predstavljati in da z ljubljanskimi delegati sploh ne govori. Potem jo je odkuril. Pozneje pa se vrnil in imel drznost, vabiti ljubljanske delegate na posvetovanje. Razume se, da so to vabilo odklonili z ozirom na neotesani in nasilni nastop patentiranih Slovencev. S stališča ljubljanske delegacije bi bilo vseeno, ali je v zvezinem odboru Slovenec g. Fencl ali pa g. Vahtar. Ampak prvič sploh ni bilo prav nobenega razloga, vreči g. Fencla iz odbora, drugič ni nikjer navada, da bi se večina vklanjala manjšini in tretjič se morajo narodnjakarji odvaditi mnenja, da je samo tisti Slovenec, komur dajejo oni svoj placet in tudi mnenja, da je surovost primerno sredstvo v občevanju s socialnimi demokrati. Ze med volitvami so se narodnjakarji odstranili. Na dnevnem redu sta bili še dve važni točki, med temi tudi socialno zavarovanje. Pa kaj to! G. Vahtarju in tovarišem je socialno zavarovanje deveta briga in zato so se prej odstranili ter zatekli k tržaški «Edinosti» in ji dali nalogo, da naj nadaljuje pso-vanje nad socialnimi demokrati! In «Edinost» je ubogala. Pa nas prav malo skrbi.
Volitve za delavsko zavarovalnico. Naše na-rodnjakarstvo je zopet povsod pokonci in brizga izdajstvo na socialne demokrate, kar nočejo biti tako neumni, da bi se dali pod lažnjivo pretvezo narodnosti oslepariti za svoje pravice. Odkar so bile razpisane dopolnilne volitve za tržaško zavarovalnico za nezgode, je narodnjakarsko časopisje trobilo, da gre za narodne interese, kar je popol«
noma lažnjivo. Zavarovalnica je zavod za d e« lavske interese in sicer za take. ki so povsem ločeni od narodnega vprašanja. Če odtrga stroj roko delavcu, je čisto vseeno, ali je nesrečnež Slovenec, Italijan ali Turek. Zato gre, da dobi postavno odškodnino in za nič druzega ne. Upati pa sme delavstvo v pravično poslovanje največ tedaj, če lahko samo odločuje v zavodu. Boj za zavarovalnico se vodi med delavci in izkoriščevalci, ne pa med Italijani in Slovenci. In če se hočejo delavci kolikor mogoče upreti izkoriščanju, morajo biti v tem boju solidarni brez obzira na narodne razlike. Večinoma so se tudi pokazali take in zato se zdaj narodnjakovci penijo jeze, ker ne morejo v zavarovalnici vihteti biča nad delavci kakor bi radi.
Volile so letos kategorie I, II., in VI, ter so bili v prvih dveh izvoljeni socialistični, v zadnji pa narodnjakarski, bolje rečeno klerikalni kandi-datje in sicer:
I.	kategorija. Opravičenih je 5575 volilcev. Volilo je 3107. Izvoljena sla socialistična kandidata Fran Mul on in Ivan Zollia, ki sta dobila po 2676 glasov; narodnjaška kandidata sta dobila po 527 glasov. Neveljavni so bili 4 glasovi.
II.	kategorija. Opravičenih volilcev je 19.189. Volilo je 12.546. Izvoljena sta socialistična kandidata Štefan Paulich in Ivan Viktori, ki sta dobila po 7628 glasov. Narodnjaška kandidata sta dobila po 196 glasov. Neveljavnih je bilo 4720 glasov puljskeza arzenala, ker na glasovnici ni bilo podpisa delavskega zaupnika, kar je značilno za puljski arzenal.
VI. kategorija. Opravičenih volilcev 8940. Volilo je 5314. Izvoljena sta narodnjaška kandidata, ki sta dobila po 2055 glasov. Za socialistična kandidata je bilo oddanih 1864 glasov. Proti tej volitvi je vložen protest od delavstva neke tržaške tvrdke, ki je proti volji delavcev izdala glasovnice z imeni narcdnjaško-klerikalnih kandidatov.
VABILO
ki jo priredi
društvo ljubljanskih mizarjev
in sorodnih strok v četrtek, 31. decembra 1908
v velikem novem salonu in postranskih prostorih gostilne g. Poljšaka, Martinova = cesta. —
Iz prijaziosti sodeluje siavnl „ljubljanski sekstet". Srečolov, šaljiva pošta i. t. d,
Po dovršenem sporedu
—	PLES. _=—
Začetek ob 8. url zvečer.
Vstopnina 30 vin. za osebo.
Vstopnice preskrbi lahko vsak i lan, dobe se pa tudi na dan veselice pri blagajni.
Kakor vsako leto, u egne biti tudi ta veselica prav animirana.
Ker je čisti dohodek namenjen skladu za bolne in onemogle člane, vabi k obilni udeležbi
veselični odsek.
se priporoča.
Milko Krapeš
urar In trgovec z zlatnino, zapriseženi sodnijski cenileo, Ljnbljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov m prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošče s slovenskimi napevl in godbo. Z ozirom na bližajoče se božične m novoletne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa! Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto!	52—7
Pozor! 50.000 parov čevljev!
4 pare čevlje za K 7-—.
Po nakupu velike množine čevljev prodajam čevlje po zelo nizki ceni. Prodajam vsakemu 2 para moških in 2 para ženskih modnih čevljev iz rujavega ali črnega usnja z nabitimi močnimi podplati, elegantni, po najnovejši fasoni. Velikost po štev. Vsi 4 pari stanejo samo K 7-—. Razpošilja se po po» vzetju. Zamena dovoljena ali pa se denar vrne.
S.Kornfeld, razpošiljalnlca čevljev, Krakov
št. 5.
2-2
Zahvala.
Odbor „Dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem" si dovoljuje izreči tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so s krasnimi dobitki, denarnimi darili ali kakorkoli pripomogli k popolnemu vspehu letošnje društvene božičnice, ter prosi p. n. društvene dobrotnike, da bi ohranili društvu enako naklonjenost tudi v bodoče.
V LJUBLJANI, dne 22. decembra 1908.
■t* vrfLm&rifco
Materi jUfii/o	po CffU'it
" "ivrpùsr potovali rvj/se cben^e
. Simon£ai/Cf7ieteiXa
» J^îtiAfamt 'Jiblcàoorakv u&f&JSl I i^wj^^yaBuZa Apvj
A
l]fiIiigiill!iIjl]fai[gjfafafa[gj[BJ[Bjfgirgiirâ]
1
m i
i
i fi
i 1
Prva slovenska :: :: modna trgovina
za gospode
Ljnbljana
Mestni trg štev. 19
se najtopleje priporoča.
104—21
I i i
n i
i
E
EH^EMHEEMHHMHHMMl
Svarilo!
Nizke cene I Velika suknena zaloga!
Priporočljiva slovenska trgovina za moiko in žensko blago pri	52-8
sv. Cirilu in Metodu
Jiiibljana, HngarjcVe tiliceJ.
Velika suknena zaloga! Nizke cene!
Trgovina z vinom in prva goriška gostilna
Briška klet
Sv. Petra nasip 27, (pri Jubilejnem mostn).
Pristno goriško vino iz lastnega vinograda. Cena vinu: Rebula nova Vi 1- 32 vin. Črno prve vrste 32 vin. Rebula stara 36 vin. Pelinkovac di Torino 1 kozarec 20 vin. Pivo prve vrste 22 vin.
Na razpolago
:: izvrstna domača kuhinja ::
= po najnižjih cenah, g točno postrežbo.-
Najtopleje se priporoča
3~3	Evgen de Fornasarl.
Ji Jax § 5itt
= LJUBLJANA =
Dunajska cesta št. 17
priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji ,ADIi£SRc.
== Vozna kolesa. ==
Ceniki zastonj ln franko. 24-3
Svoji k svojim!
Slovenke!
Zahtevajte po vseh trgovinah pravi slovenski izdelek
„ZVEZDNO" CIK0RIJ0 5
z prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani.
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček
jr
cikorije^, temveč določeno znamko:
//
Franck"
da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja,
Vftratr. znamka. Vtritr. Euamka. Varitv. uamkv »1 Kow. XM5T, »¡7. U.W.W.
> 4>
>	I
O t-bd
>	2 o a
cS M o,«
o > o
o V
O >0 ^ «
(M
es
u o.
O N*
N
O
iS
os
lil â ci s S g « 00 .S «= I co g «> „ eq "
"g oil
p, N P*>Cfi
| >
■a >3 5 CO
s M
„ m s1 «
>
S^lij S
M D	« ^
« O w
»«■g ° > es s ^
« s-a Îs ®
o. O ci >0
s«l |S t: S .s II» o
a sP ° o.
iaf'S S «
M " S T3 ^ ® "U -	„
sî^i ®
J -a-s g tT
^ C« T3	C flj
g, 1	M
a»-3 I d «a
a>
•3 = Ï? —
s §1 ai m ¿SNla
GRIGAR & MEJAČ, Ljubljana
Prešernove nlice štev. 9
priporočata v največji izberi po najnižjih cenah	24—4
obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in dečke, žakete za dane, paleto za dame, plašče za deklice.
i


if=jr=>n=J

5 fE letni velik gl^sscc uspeh!
Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa
se doseže, ako se uporablja mno-===== gokrat odlikovano ■
želodčno tinkturo
lekarna Piccolla
Ljubljana, Dunajska cesta.
Steklenica 20 v. Naročila po povzetju.

■Jr=lr=lr=Jr=Jr=Jn
1 S
s
a s
I .( •(( ! I: ! I): l: i V1:
Anton Sare
Cjubljana sv. ?etra cesta štev. 8.
Zaloga platna in belega blaga. Izdelovanje perila za gospode in gospe.
= Pralnica in = svetlolikalnica
kolodvorske ulice št. 8.
8—8


m
p
ü
Telefon ftt. 177
w 'iii
L. Tomazic
zaloga piva
v Spodnji M pri Ljubljani.
' .Sj
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebačko in
češko pivo
Sodtttgi, m\mW z$fJ]n\
KaVsrne in Irifilct, Ujer i« na razpolago Vale
jm Prapor"!
15—11

Pozor!
W
Ljubljane, Kolodvorske ulice štev. 22
«se priporoča.
Vsak dan celo noč odprta. Vsak pondeljek koncert seksteta na lok ob prosti vstopnini.
S spoštovanjem
Štefan Miholič, kafetir.
BLUZE
v težki svili, volni in drugim modnim blagu, v krasnih model h najnovejša modna kril,7, kostume, dežne plašče, otročje oblekloe, krstno opravo, predpasnike, vsevr4no perilo m dmga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobučke, plaščke, parčke modrce, nogavice, rokavice, jopice ¡n druge pletenine. — Fine zavratnice, naramnice, ovratnike, srajce ¡n rtrrgo perilo za gospode priporoča na)večja narodna konfekcija
M. Krištofič-Bučar
Stari trg 28 Ljubljana Stari trg 28
Zunanja naročila se izvršujejo t?Hoj in ceno. Cene radi male režije brez konkurence. 52—8
KAVARNA	2
1
K	preje ,Tedesco'v Trstu
toj	*a priporoča cenjenim sodrugom najtop-
j(f	leje. Na razpolago so vsi važni in slo-
88	venski, italijanski in nemški listi. Vse
S?	pijače poceni. Napitnina je izključena.



i
"m
m

ig
LJUBLJANA s: Sv. Petra cesta št. 21
krznar In Izdelovatelj čepic	g—5
**
RS
a
>«
o
>UQ
03
Js
ta
Priporočam slav. občinstvu svojo bogato zalogo najfinejših in raznovrstnih
: kožuhovin in klobukov :
Lastno izdelovanje čepic vseh vrst ter velika zaloga raznovrstnih kož. Slavno vojaštvo se opozarja na bogato izbero kap in vseh clniicili. SZZ^: vojaSltlli potrebščin. Prevzemam vsakršna v svojo stroko spadajoča popravila proti najnižji ceni ter kupujem ltože divjačine po najvišjih dnevn'h cenah.
o
CP P
«3
m
B CD

Največja zaloga,
čopičev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje. LakOV, pristnih angleških za vozove.
Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po */«, */..
in 1 kg.	104—5
Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za
pode; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu.
najboljža in najcenejša tvrdlcn za naroöevarije ozlr. nakupovanje t
^________,
Maščobo za usnje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr. Schonfelda.
Firneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega, zajamfeno trpežnega.
GI psa, alabasterskega in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Adolf Hauptmann v Ljubljani
I. kranjska tovorna oljnatih barv, firnežev, lakov In steklarskega kleja.
Ustanovljeno I. 1S32.
Ustanoyljeno I. 1832.
Prva domača slov. pivovarna G. Auerjevih dedičev
\) bjubljsrji, UUolfoiic tilic« 12 —
Ustanovljeno leta 1855.
Številka telefona 210.
pod novim strokovnim vodstvom priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje"novo varjeno, priznano izborno pivo v sodcih in steklenicah.
sssas=s=s=rs3 Ustanovljeno leta 1855. io—9
Modna trgovina Pavel Magdič, Ljubljana, Prešernove ulice 7.
Svilnato blago, baržunl, pllšl In tenčlce.
Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine.	6—6
Jabots, Fichns, daa$Ki oVratniKI in fcraVatc.
Svilnati in baržunasti trakovi.
Pozameoterila, porte io žncrce, krepince io žoore za tapetOe,
Krepi In flori za žalovanje. Zlate in srebrne resice( čipke in inore.
Serpe iz »vile, fiiplc in volne.
Nogavice za dame, dekleta in otroke. Jopice, hlače, otročje perilo in odeje za vozičke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka.
»urnbl in pazlifine Igle.
podloge in potrebščine sa krojače in
Baslične
šivilje.
Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Idrijske čipke, vezene čipke in vložki.
Pajčolani za neveste, mirtovi venci.
Dansko perilo, spodnja krila, predpasniki io kopalne obleke.
Modrol In potrebščine za modroe.
Glace rokavice In rokavice za uniformlrance, pletene, letne In zimske rokavice. Eopalno perilo, dišave, milo in ustna voda. _Krtače za obleko, glavo in zobe.
Razna narodna pletena in fezena ročna dela.
Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsnike in žepne rute.
Pravo Jagrovo normalno perilo, tricot srajce, jopice in hlače.
Mrežaste in potne jopioei.raj. oe, fieploe in pooovl asa iport.
Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje.
Kravate, gumbi za manšete.
Za lovce: Telovniki, nogavice, rokavice, dokolenice.
Ogrevalci za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, o vratni robci.
Jiarodni traHoVI in zastave, narodne čepice, torbice in drugI domači narodni izderi i. t. d.