**llochlobl. k. k. Hofbibliothek, Wien 0/ St. 45. T Gorici, .14 novembm 1879; „SoLa" izbaja vsak petek s in velja a posto prejemana ali t Gorici na dom po&iljana: Vse leto.....f. 4.50 Polleta.....„ 230 Cetwt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilib in pray take pri „yo-slanicah" se placuje za navadno triatop-no vrsto: 8 kr. fie se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ » „ „ 3 „ Za veSe drke po prostoru. srm ^os^meaBe fiteyiike «e dobivajo po 10 aOjdor v Gorici v tobak^rtiici v /o-Sposki ulici blifco „treh krob". it* ma Btarem trgu;>-V Trs»i ,'v tobakarwr ci „Via dclla caserma 3". Popisi naj,/» blagovoljiw pcSiljajo uredjii&tvu ,,SoCet" v Gorici v Mailing-oT tiskarni, narofinina pa bpravnUtvu,,8boe,! na Korenji V Sticsa> Ti hifii it. 863 II nadstr. Rokopisi 8« ne waiajo; dopiii n»j •e blagovoljno fraulwyejp, — Delajcem in drugim neprewoiSpfra ie. naroCnina xntta, akoie oglale pri'orednifttvii. Kako uaj se posestnikom bremena zlajiajo? | (Dalje in konec.) V zadnjej steviiki smo priobcili nasvet in nacela, po katenh t>i se imela preosuovati ljudaka Sola. Ker biiiu dokazali, da sudauje ljud&ke Suit; la.so sposobue pnpravljali decke za, pics tup na sreduje sole, pa bi nam kedo ucitati uteguil, da tudi po uasik uacelih oatiovauu Ijud&ka Sola bi tega ne doaegla, ker decki neuniect nuuiskega jezika bi ne zumogli uaravuoat iz Ijudske prestopatt ua s.edujo Solo, naj nam bode do-voijeuo, da prtobciuio tudi uaavet za preosnovo sred* lijlll sol. (jotovo je, da dela sedaj ueni&ki jezik, kateri je ucni jezik ua siediyih Luluu, nepreiuagljive zupruke ut>pt'fi»uciuu poduku v ten Solan, in ce ostane to ne-pretueujeiio tudt v prikuduje, ne bo v tuui oziru uic puiuugula ludt po uusth uacelih preosuovana ljudska Sola. K,er pa veje — kakor upamo — v bcuaiijuui drzaviietu zbotu m miutsteistvu tiarodosn ugoduejsi veter, upaijso zatrdno, da bode veudar mogoiJe sedaj tzpeljatt m vrcjsiutiii v l'J, ili'uu tcmeljnih po-stftv V8i*iu uarudutti ^agotovljeno cuakopravuost. Niiiudiui euakopiaviio^t tedaj m mora vicMiiuti v .suluh in utadiujab, kur je proti /draw pamuti tir-jati, da se iinujo hluvenbki decki podufievati v ptujctu, tnuu uiiiummii ueinskem joziku, kakor je pioti zilruvi puiucti, da uradt, postavljeui za ijuibtvu, toraj ua bloveuakeui za blovensko lj.id^tvo, uradujejo §e nadalje v ueut»kum alt kSkciu jeziku. Zutuiaj Uijamu ua pod 1 agi Uo/.j i h in na-ravuih postav, iu ua podlagi pozitivne po-stavu iy. tleua terueijuega prava od 21. dc-ceuib;a lbti? it. 142, da t>e ima vpeljuti mis s J o v e a s k i j c z l k v urade iu sole. Giede sredujib Sol na GoriSkem iniele bi se te preosuovuu Uiko, da pustaue sloveuski jezik ucia jezik ua reaiki in ua giiunaziji. Ker pa mi ne soviazimo nemSkega jezika, am-pak se upiramo le ponemcevanj u, iu ker z o-zitom na ua$e dtzavue raziuere prizuavamo veiiko vazuoht, da, pott cbo zuauja ucm&kega jezika; ker tia-daljc zivtjo v nasi dozen z uami vied tudt Lain, in kei zaiad prevulikih btioskov in mogoce osuuvati za Sloveucc JU Lane puaebue sreduje sole: bvelujenio, naj se bpuduja reaika in %>poduja gniinazija v Uonci razdeitte v vstricne razrede he slovenakiui v euih, z USTEK laikim kot uCniro jezikom v drugih razredih. NeraSki I jezik pa uaj postane obligatni predraet za Slovence in Lane in najseresnom temeijito podueuje vvseh Stirih ! razredih la§kih in slovenskih na spodnji reaiki in gim- ' nnziji. Zgornji razredi na giranaziji in reaiki pa naj ! bi biii zopet zdruzeni za Slovence in Lane skupaj % nem^kitn ufinim jezikom, ker v Stirih letih bi se u-cenci na podlagi svojega matemega jezika nautili to-liko neniSCiiie, da bi se lahko uspe§uo poduievali v tern jeziku v vseh piediuetih na viSih razredih; vero znanstvo pa in materni jezik imela bi se podnfievati tudi v viSih razredih v maternem jeziku, da se ponudi ueencem prilika, izunti m popolupraa v maternem jeziku. Na ta naftin osnovane ljudske in srednje Sole zadostovale bi vsem zahtevam in tudi vladi, kev bilo bi prcikrbljeno, da se naufii na§a mladiua maternega in ncm^kega jezika, in da se tako sposobi za uspeSno obiskovauje vneueili§6 in pa za izvrlevanje vsakovrst-nega poklica. Todu vernimo »e k svoji glavni nalogi, k polaj-Sanju brcmuu. Kakor doknzujejo Htrokovnjaki, jo pobi-rauje davkov v avsttijskem eesarstvn ze!6 drago v primeri ?. drugimi drzavarai, tako da treba u^e samo za place davkarskih uradnikov velike nvote davkov. Iz tega smemo sklepati, da je eela raaSlnerija za po-biranje davkov v Avstriji prevec kotnplikovana, in da se mora predruga&ti, tako da se bodo davki eeneje pobiraii, kar bi hasnilo drzavi in pa dtvkoplacevalcem. In zares je davkovskih uradnikov cela armada. Pri vsem tem pa je financno ministerstvo vpeljalo v vsakeui davkovskent okraju §e po enega posebnega eksekutorja, kateri prizadene po crez vsakemu okraju po 2000 gold. stroSkov ua leto, ki jih morajo davkoplaCevalci Se povrh plaCevati. Mi smo tega rae-ueiija, da bi to delo lahko opravljal tudi davkovski obhodnik sam s pomoCjo zupanov, na katere se miyra eksekutor ^e itak pri izver§euju svojega posla obracatt, kakor se ji? godilo pred novo vpeljavo eksekutorja. Zlatno se zinaujdajo stro§ki za pobiranje davkov pa le tedaj, ako se preustroji cela doti&ta uprava, kakor smo zguraj rekli. Veiiko deuara pojejo pa tudi civilno-pravne ek-sekueije iu sieer s teta, da morajo biti V8e cenitve, bodi premakljtvega, bodi nepremakljivega blaga, oprav-Ijuue po po^ebnem sodtiidkem kotnisarju, in ker ni nikjer prepovedano, da bi ne smel takih eksekutivnih ceuitev izvriiti sodnik sam, prigodi se veCkrat, da JEiazox*. Splsal f Tomaz Rutaf. (Konec). Naj omenim tu §e neke pripovedi. Posmehni se, blagi citatelj, z enim ocesom, a ne pozabi z drugim spustitt, pouitlovaloe solzice po liei i Ne dalec od Mi-govca. puldrugo uro hoda od stanu v Razoru, navdesni roct pod Skeibino, je takozvana 8KapCevaa ali BSkrat-ljiceva jama% pokrita po verhu s6 sknlami iu gosto zaiasLeiia, tako, da jo malokedo §e celd vse kote po-zuajo6ih kozarjev najti more. Na dnu te silno globoke jame, tako pravijo, je vse polno zkta ia srebra, a — pst 1 — pri njem pohaja sem pa tje Skratelj z rudeCo kapico na glavi, zato imenuje se tudi „kapic". Kedor v to jaino prikze iu bi si hotel nabrati v posodo ali torbico srebra ali zlata, mora skapCu" kaj qbeeati, ali pa nagloma zlata ali srebra v torbico naloziti in tekoma iz votline poteguiti jo. Todadose* daj ui se posrecilo Se uobeuemu naloieuemu pnti verhu jame. Bilo je leta 1S21. Dan sv. Ivaua je bil, prav lep, cist iu jaseu. Soluee je ptipekalo, ziviua se po tolstili celihah pasia ali pajeprezvekovala vhladni senci; pastirji pa so sedeli vsi veseli — mej njimi sem bil tudi jaz — pod koiatimi bukvami. Bilo je po ludQ?» Kaf peukrat vzdigae se^ precf velik |rop mofc iz stanu v Razoru in mahne jo proti omehjeni jatut. Seboj nes6 ve6 vervic in tudi nekaj lojemh svec. Pred njimi jo reze mozicelj s6 zlomljeno nogo govorec: 80pasajte me z Vervicami, i spu^tite me pocasi in lehuo v jamo, sabo vzamem pa laterno se sveco. Ce povpraSa me nkapi6", kaj da ma dam, povlefiem jec-Ijaje dolgo besedo, da napoluim totbico se zlatom in stebrom, potem pot«gnem vervico in takrat — srauk, povlecite jo hitro nadanl" ReCeno, storjeno! Dospev-§i do jame in prepasavSi Jecljona* z vervjo, spuat6 ga na duos prizgano sveCo. Zdaj pa zdaj, mislijo si, bode torbica polna dragocene rude in glej, oh veaeye, naenkrat potegne vervico! Na dano znamenje smuk-nejo torbico na verh 1 Toda, o grbza, prazna, popolno prazna pnkaze se jtm na verh! S6 smebom pa tudi otozuim serceui vernejo se domov. Se nekaj moram povedati. Komaj so bili jecljona spustili v globoemo, podoblamlo se je vse okolo jame, bliskati, grometi in treskati je zacelo, ter vsula se nam je po glavi debela toca, doklerje pri stanu bilo vse mirno, cMoinjastto.^ SmeSno je sicer, pa bilo je tako, ker jaz sem bil ti-stikrat tudi pri njihl Od te dobe nisera sliSal nicesa ve5 o tej jaini! Hm, ceuce iu kvaute! # * ¦* Konec spisa. Dostavek poSiiatelja. Spis je malo zastaran, pa mc ne de, daudanes je boljse staro biago 2) SliSul sem, da se res okolo in v oblizji Jame veckrat podoblaci. Po nakljucbi se je bilo morda prav takrat po*6bla-iilo. Te prikaziu ao gotovo dale potodt d* fo'^mwlili litani > jaini „!apKsa« zlato 8traie6e|a, Op. ^fllta^a. aami ^odniki vodljo take, cenitve, katere, so — se ve da — najdrazje, Stro^ki za eksekutivne ceqitve znav Sttjo v nekaterih okrajih vec tisu( goldinarjev na leto, kateri padajo vai na posestnike ter Jim ie vifie kdpi« cijo doticue dolgove. Vsi ti stro&ki pa bi se dali ve-cinoma odstraniti, ako bi se izrocila cenitev premak-Ijivega blaga 2upanom, in opustila popolnoina cenitev, nepruinakljin, pri katerih naj bi Be vzel za podlago davek; ta uaj bi se 20krat povikdal iu doticua svota uaj bi nadouiestovala vreduosi nepremakljivega blaga in se jemala za podlago eksekutivne draftbe. Tako bi se pnluaiiilo zopet yeliko deuara, ki ga scdaj brez potrebe leto za letotu poiSirajo sod-uisko cenitve. Vse te stvari pa spadajo v podroCje dr^avnega zbora; zatoraj jih vrocu priporocamo nafiim drz, po* slaucem, in eel narod jiui bode hvaiezen, ako v tej zadevi kaj zdatnega dose^ejo. Naj DiucMiiiiio na tem mestu, da ne moremo U* meriti ndim kmeckim posetitnikom, ako tako modrn-jejo: „iununo posebno miuiHteiBtro za po|jedelstvot nkatero priporoca in podpira kmetisko dole In kme-„tiftka ilruftivii, odloiiuje kpo svote leto za letom za niiakupuvauje plemunitih bikov in junic v pozlahtnonjo „goveje zivine in v povzdigo kmetistva sploh; nadru-„go strait pa zaukazuje t sedanjih hudih lotinah fi-niiaufino mmistersivo, da se imajo pobirati davki brez „odloga in brez uainiljenja po ekuekutivnera potu, in hnam po davkarskih eksekutorjih izganja iz htevov „zadnji kravji rep; kako si bomo toraj opomogll in „v kmetistvu napredovali, ako nam vladasama jerolje „vsc pomocke k temu??B To modrovauje je resuitno, in ne vemo, kaj bi na to odgovoiili oziraje se na zadnje letine, katere niso dale uiti toliko pridelka, da bi se mogli z do-tiCuimi dohodki daVki poravnati, in zatoraj bi imela tudi vlada na te prezalostae lazinete ozir jemati in reve2em milost skazati. Sledujic pa So resua bescda uasira posestnikom. Ako si ItoCejo posestnp svoje Btaaje zares zboljsati, poiuagati si morajo tudi sami, ker zepregovor pravi: pomagaj si sam, da ti bo Bog pomagal. Mi obcujomo tudi z Labi v blazeui Italiji, in pri neki priltki nam je prijatelj, kateri si je v teku casa pri-sluzil in piihranii veiiko prcmozeuje, dal s'edeci zlati uauk: skrivnost obogateti.ni v tem, da ke-do dosti denarja prisluzi, ampak v tem, da prav malo denarja potrosi." Ako pregle- ;¦ r '• , ' " "¦ od novega. R. konda z razlaganjem besede flSocau, ki skoz celo Primorsko milo pozdravljajoc vse slovenske prebivalce ob bregu, derzec se skuseue svoje Btfu^e neustraseuo, veduo zenako ljubezhijo in serCnOBtjo se auce in hiti, da-si tudi po skalovji v skokth in slapeh do cilja svojega —do morja! »Socau torej moras biti nomeu in omen Soci, oil katere si izposodila Si ime, dokler ne doseieS morja, svojega cilja. tsto ntorje, cilj tvoj bodi prava omika primorskih Sloy6tic^y — teh vsaj v pervi versti, enake ]prayice Sldvencevis vserai narodi in derzavljani mile nam Avatrije in sled-njic zdru^enje vseh Sloveucev v "Slovenijo. Kakor pa v Triglavu lzviraJQcl sestrici "Soca in Saya prep'asujeti ne le Slovenijo, ampak tudi Jlervate, (tAko naj tfezl tudi Tvoj zadnji ciy proti zdruzenji 'Sloyenuetn'Het* vatske v jugoslovansko kraljestvo kot uda verige inO* gocne Avstrije.. :...«.- Sofia pojijubuje ila&ko zeinljo, S'ava ae dru?i a ne"mSko JDouavo, tako hOCeino tudi mi giVcti VAhirli In ljubezni z dragimi nam Italijani in z izbb'razemtiii Nemci, opasani z mocnim pasoin HabsburSke difaafitije. Le to jih prosimo in tirjamo, naj pravice, kojih he 2elC, da bt jih njim kedo kratil, tudi bni '.darn ne ktat6I Za vse enake pravice, enaka.breinena^n Vfiak narod cele raznobarvne Avstrije razvya naj se'in'2ivi po svoje, potem bode gotovo celo Avstrijo preveval mir in sreCa in gotovo verne se v njerie ude nekjfa-nja njena mofi, iu nekdanja vejjaya, 'kojo je uiivtt|a pred vso Evropo. Bug^atlaj iyp^fth^ottpyftl ;T^9 naj bode in bo I damo na drobno z|venje na§ega Ijadstva, priznatimo- [ ramo, da je jelo od nekih let sem izdajati ved denar- • jev, nego je njegovim razmeram primerno, in s tern jc odprlo pot obubozanju. m Nekdaj so nasi kmetje nosili od srajce do jope le doma izdelano trajno blago, hranili so se tadi z domadimi pridelki in kave niti poznali niso. Sedaj je noSa iz domadega platua in moziaua in sukna sko-raj popolnoma zginila in v naj revnisih kodah kuhajo si gospodinie kofeta, raozje pa po krdmah popivajo. Tako se potrosi po nepotrebnim veliko veliko denar-jev, in kedar zmanjknja zato pridelkov, prodaja se kos za kosom zemljisd, sicer le na resilo, katero se pa navadno ne izvrSi, in tako postajajo kine^e beradi. Znaao nam je, da si je nase ljudstvo pri xelezuicah dosta denarja prisluiilo, a le malo prihranHo, ker s© nasi fanrje na airao domu priiedSi sicer lep denar se-boj prioasali, a porabiH ga naj prej v to, da so se prav po „purgarskott oblekli, ostali denar pa navadno v krdmah do zadnjega krajcarja pustili, tak( da so morali si izposojtti Uenarjov za potnino, de . j hotel; o spomladi podati se sopet h kaki zeleznicni cesti iskati si novega zasloika in ziveia. Tako se je zali-bog gajalo leto za letom, in kedar je zmanjkalo dela, nastopila je pa Se bujia reva, ker nanciii so se taki detavci dobrega fiveuja, in Se huje so potem obdulili pomanjkanje. V varcnosti bi morali posnemati naSe sosede v Italiji, posebno Karnjele. Tih zabaja leto za letom na tisude v Avstrijo, v kateri si veliko veliko denara zaslozijo, a tudi prihranijo, domu nosijo in i njitn zemljisda knpujejo in hise zidajo in svoje stanjezbolj-dujejo. Tako bi lehko delali tudi naSi Sloveuet, in zatoraj jim klicemo, naj wnlo trezni, delavni in vardni, In potem se njih stanje gotovo obrne na bolje. Pogubljiva je tudi od nekih let sirn pri nasih kme-tih vgnjezdena navada, da odetje pri polni modi izro-Cujejo prav inladim siuovom premozenja, in to o pri-liki oienitve. Zaeetek ima ta navada v tisti debi, v kateri je ode reSil s tem prvorojenega sina vojaScine. Sedaj pa tudi to uid ne pomaga, odkar so vsi niozkt podvrzeni novi vojni postavi. Zatoraj svetujemo prav resuo nasim kniedkim posestuikom, naj bi to pogublji-vo uavado opustili in drzali se zlatega skr.euskega pregovera: „meni lud, tebi kljud" in ne prepo-dajali premozenja pri 2i\djenju—ali vsaj pri dilih mo-deh ne. Mlad ucskusen sin, kojemu se premozenje izrodi, postane velikokrat zapravljivec in s tem potisne v malo letih celo mlado in staro druziuo v veliko revo in slednjid na berasko palico. To bi se ne zgodilo, ako bi si ode pridrzal do snirti premozenje, gospo-darstvo in vodstvo drnzine, in za to ski bel. da vsi ndje druzine skupaj delajo in mnoze premozenje. Zatoraj sklepamo svoje modiovanje s tem, da svetojemo in prav vrode priporodamo vsem naslm kmedkiin posestnikom: treznost, delavnost in vardnost,—varcnost delavnost in treznost. Dopisi. V Gorici 7. novembra. Prolog k Sestletni predstavi vduoajski lesenjadi je kondan, pa tako nesam zaltavo, da se je uze zdaj bati, da ne bode predstava do konca dognana. V- go-spodski zbornici je zmagala adresa ustavovercev, ako-pram jo je spodbijal ministerski predsednik sam in so zoper njo glasovali udje cesarske hise, vladike in drugi velikasi; v poslanski zbornici pa je obveljala adresa avtonomistov, a s tako nezuatno uiauj§iuo, da se ni mozem te stranke prida pouaSati z tupehom. Slovecski poslanci so, seveda, vsi glasovali z desuico, tudi nas Winkler, katerega izviditevso ustavoverui listi o svojem casn zanesljivo Stehzasvojo pridobitev. Poslanci italijanske narodnosti pa, sosebuo isterski in trzaSki in zastopnik naSega velicga posestva, vitez dr. Pajer, glasovali so zoper Hohenwartovo adreso, tedaj.zqper vlado (?), iz Cesar sklepamo, da grofu Taaffe-ju ni bilo posebno mar za sijajno zmago, ampak da se skromna zmaga avtonomistov najbrze bolje prilega njegovim namenom. Vse kaze tako. I-sterski poslanci dr. Vidulieh in tovarSi sobili vse-lej vladnejSi od vlade same (kaj so pod vladno krinko skrivali, to je drngo vpraSanje), trzaSki poslanci razen zastopnika slovenske okolicc tudi niso v tem oziru mnogo zaostajali in da je nag dr. Pajer vladeu moz — o tem ne more nihee dvomiti, kdor ve, s kolikim zaupanjem in s koliko castjo ga je vlada v zadnjih letih odlikovala. Po vsem tem ni misliti, da bi se bila ta gospoda pvidruzila opozictji, ako bi se jej bilo bati zamere v viSih iu najviSih krogih. Iz tega pa tudi labko sklepamo, koliko iu kakih prememb nam je pricakovati od sedanje vlade v avtoiiOuHBticaem zmssiu: najbrze kolikor mo-goce malo, kakor je, Ce sodiuio po u^clm adiesne debate, akcija avtonomistov v poslanski zbornici kolikor mogoce parali.zovanaalivtesnjenapo u.itavuveitii veciui gosposke zbomice in po viaduej neodlo^tiosti all brezbarveuosti. Gotovo se nam zdi, da se pri ta-kit razmerab ii po Wm natinu nikdar trajno ne po- ravna drzavno-pravni prepir mej avstrijskimi narodi in da se tedaj tudi stalno ne vred6 naSe notranje po-litiene razmere. Vladi je pred vsem mar, da s pomocjo avtonomistov zagotovi nadaljno veljavo vojaskej postavi z 800.000 moz stalne vojske in pa da uvede one dafine postave, po katerih inisli izdatno pomuo-2iti driavne dohodke. Kedar potem naiinuo-jaci mod driave, po tem ni6 ne mara, da porece avtonoraistom: Der Moor hat seine Schuldigkeit ge-than, der Moor kann geh«*n. Jlogode, da se moti mo in Bog daj, da se — a nasa sodba se opira na vtis, kojega je na nas ucmilo vse dosedanje vfidenje Taaf-fejeve vlade in pa uapeb adresne razprave. Po koncanem prolwgu morajo se vtrojeni po-slami nekoliko oudabniti; o praznikih je ilo mnogo njih domov obiskat druzint* in celi ta tedenjem^nda ena sama seja a malo vaznim duevnim redom. Tudi g. vitez dr. Pajer je prisel obiskat svoje, po na-kljucbi(?) ravno, k« je puftistU tudi novi namest-nik, ekseelencija D«t Pratis, nase mesio s prvim avo-jim oncijeliiiin pobodom. Ta su je mudii vceraj in predvCtrajsnjim v Gorici; btauoval je v H. Ritterjevi palaci na trgu stare poste. Tu je spn»jeinal v gredo razne deputacije: dezelitt odbor, mestni zastop, vi§e uradnike, uCiteljstvo itd. Seboj je iiuel presidijaluega tajiiika, viteza Conti-ja in pa uradnega slugo. Pred stanovanjem je bila postavljena castna straza. Vidi se, da imamo za namustnika — bivSega ministra. V nedeljo ob eni uri poptdudne je tre§Cilov tnkajSnjo „Societa di Ginuastka", — pazjasnega. Do§lo je iuunrcc povelje od trzaSkega namestuiStva in vroCilo se je ob omi'njeni nil drustvenemu predsedni-ku odvetniku dru. Nardini-ju, da je dru§tvo raz-puSceno in da ima nemtidoma nebati vsako delo-vanje. Ob enem je polit. konii^ar zapeil in zapeLatit druStvene prostore na senskem trgu,kder je uad npa-lestro* tako ponosno vihrala modra zastava z napi-som sVolerc e potere".—Povod tej ostri naredbi dal je govor (hustvenega predsednika, s katerim je due 26. okt. t. 1., to j« pri deseti druStveni obtetnici v lepih pa puhlih frazah vezal politi dii<« otrobe. Iz teh je organ trzaskih Birredentarjev* nL*Indipenden-tett alias „V Impfcrtiuente" zmeail pogaco, kateia je gospodu (hzavuemu pravdniku tako disala, da je kar celo za se sbranil. Zdi se pa, da mu ni dobro tekni-la, ali da je staknil v njej celo kaj kuznega, ker je provzrocil, da je politicna gosposka kar »a vrat na nos zaprla prodajalnico—politicnih otrobov, Sploh so nasi goriski Italijaui tako zvaue libe-ralne stranke se svojimi dnistvi zelo lusrecni. ffCasi-no dei Commercianti*—nSocieta tilarmonico-diainma-tica"*—aSodeta di Ginnastica"—vsa tadruStva sopo-inerla po kratkem ali daljsem biranji — maloslavne smrti: bodi zaradi notranjih razporov, bodi vsled eko noniicne mizerije, bodi na vise povelje. Ali ni to morda bozji prst, kateri kaze dotifni stranki, — da, kakor je vse minljivo nasvetu,—mine kmalo tudi njeno gospodarstvo v Gorici?—Sicer je „Gin-nastica* zadnja Ieta ogividno peSala, dasi so si njeni patroni na moC prizadevali ohraniti jo pri zivijenji; Itevilo dru§tveuikov je pojemalo od leta do Ieta tako, da se je bilo skreilo—od obilaih 600, kolikor jih je bilo v 6asu dru^tvenega cvetja—do 250. Vsled tega nastajale so tudi uze silne finanene stiske, katere bi bile skoro gotovo v najkrajSi dobi kon6a!e s popoluitn po Iom ora, ako ne bi biia policija iienadoma ie.sila dru§tvu—decorum. Kakor sli§imo, mislijo naL«Iiitki BGinnastiche't podati rekurz zoper namtrstniStveno na redbo,—a ker uze sami vedo, da bo vse zastonj—na-crtujejo u2e uovo drustvo, kojega namen bi bit, gojiti glasbo in dramatiko. Tako se govori.— Pretekio nedeljo je preiskavala namestniStvena komisija novo pokopalii^e. V Gorici je vse radoveduo, kaj je spoznala; do zdaj pa se nibCe ni6 ne ve.— Vsi sveti so nam prmesli letos inokre presce. Vreme je bilo oba praznika in tudi na vernih dus dan zelo vlazno in def uvuo. Pri vsem tem so bili gro-bovi na goriskem pokopalis^i — kakor po uavadi — venfiani in druga^e okinCaoi in obiskovalcev je bilo, da je deL le malo prenehal, vedno mnogo na grobji. — V gorah pa je moralo silno delevati, ker je bila „Socaa tako raoCoo narasla, da uze ve6 let nismo vi-deli t8ko velike. V Plavah je bilo obfievanje ua ccsar-ski cesti od 8 ure zjutraj do 4 ore popoludne pietr-gano, ker je segala voda do 8 cevljev nad cesto. (Bil bi pad uze skrajui cas, da se s preuravnavo ceste na doticnem mtstu tej veliki nepriliCnosti za vseiej v o-kom pride.) Ha vernih das vecer pa je sivi Caveu spustil svojega pihovca, kateremu se je kmalo pridru-zil merzli sosed iz Grgarja in ta dva sta v prvi jezi vso zmrzlino otresla iz zimskih oblakov na vrbove o-koli Gorice, potem pa sta do fiistega razkrila nebo, da je zdaj vedro, kot ribje oko. Zdaj imamo najiepSe pozno—jeseuske dneve. gorkim pnporoCilom, naj bi ono izprosilo od vlade iz-datne pomodi — zlasti da se utstavijo eksekucije za davke in droge davs&ne, da se polaj§ajo ali, kder je potreba, tudi popolnoma izbriSejo davki, da se odlo-iijo javna dela itd. Vsakakor pa naj bi se vlada ozirala pri odloce-vanji podpor na dejanske razmere v posameztiih okrajih, v kateri namen naj bi nataucno pozvedavala, kako re-di stoje, pri demur bi se tudi dezelni odbor delezil po kakein svojem zastopuiku. — V reSitev te vloge, oziroma od obdin podanib proSenj naznanilo je te dni namestnistvo, da je finaud-no vodstvo uze dovolilo ueka polajsanja v pobirauji zastanih iu tekodih davkor, gosp, aamestnik pa da je prediagal mioiateiatvu za uotrauja opraviia, naj bi do-seglo od drzavnega zbora 20.000 gld. podpore za linkup semena na korist politidnemu okraju sedans kern a ia uekaterini delom polit. okraja goriskega, koji so za to prosili — iu to kot drzavuo predplaca, ah posojilo, ki bi se imelo povrmti brez obrevsti v petib enakih ietnih odpladilih od 1. 1881 uaprej. Daije da je zapovedal, izdelati tehuiciie ua6rte, [to katerih bi Be iineli vravnati bregovi Sode v nasi Fur-laniji na tistih mestih, kder je najsilnejSa potieba brauibe zoijlt povoduji in dtuge hkude. Dotidaa d'.'ia naj bi se izvrsila s6 stroSkom 50.000 gld. iu sicer tako, da bi dezela posodila delezuiia obdiuam 2/3, to je 33,333 gld., drzava pa l/3 alt 16.6G7 gld. vse to proti povradilu brez obresti v 10 Ietnih enakih odpladilih, — Ob enem je uaziiauil g. naniestiiik, da uatuerava priporo&iti ininisterstvu, naj dovoli primereti zuesok za prevredbo dr^avne ceste pri Plavah, kateri strosek bi Sel, seveda, ves na raduu drzuvnt'ga zaloga, — Na to je dezelni odbor odvruil, da sprejuie sicer garancijo za povradilo onih 20.000 gld,, ki bi se po-svdili obdinam za nakup semena, de se obdme podvr* iejo zaveznosti povradila v zmislu dezelue postave od 21. julija 1875, — da pa ne more sprejeti na radun dezelnega zaloga % onih 50,000 gld,, ki bi se imcli porabiti za popravo jezov in drugih del ob Soci, ampak dapriporu&t, naj bi dala drzava dotidnu dela izvrsi-ti, dokier dezelni zbor ne dolodi nadel, po katerih bi morda dezela konkuniala. Naj gorkeje je pa dezelni odbor priporodal, naj bi se siromaSniro strauem nase delete udpustili zastu-ni in tekodi davki, ali vsaj izdatno polajsali in naj bi popolnoma prenehale eksekucijsko terjatve. — Sled-njid je prosil dez. odbor, naj bi se kakor hitro mo-gode ua drzavne stroske zapodela pruuravuava drzav* ue ceste v Sodki dolini iu one proti Ajdovsdini, s demur bi se na enistraui preskibel zasiuzek iu LiveL revniui prebivalcein, na drugi strani bi su pa v drzav-nem interesu pospeSilo javno obd«n*auje, katero je zdaj na nekaterih mestih siluo zavirano. Mi se popolnoma zlagamo z menenjem nasega deieluega odbora. Slavua stvar je, — de hoce vlada nasemu po slabih letitiah in la^uoterih nezgodali te-penemu posestvu zares rtspesuo pomagati, —' da se pred vsem ustavijo eksekucije, da se ua radun davkov vstejejo uze upladani eksekutivai stroski, da se davki izdatno polajsajo, ali tudi disto izbrisejo v tistih krajih, kder ni bilo nobenega pridelka in da se odiodiju obil-ne svote za javna dela tarn, kder je Jjudstvo naj bolj pottebno zasluzka, da se lahko prezivi do prihodojih pridelkov.—20.000gld. posoj ila, dc tudi biezobiest-uega, de se razdele za nakup semena mej potrebuo prebivalstvo na celem Krasu, v kaualskeui okraju in v poddavenskih obdmah, — koliko more to izdati ? Sicer pa je zito uze povsod posejano iu za pomladan-ske setve si nasi posestuiki — de treba — tudi od ust oduzejo, da prihranijo kaj dotuadega semetia, ker uakupijeuetuu, tujemu sememu radi ue zaupajo. — Da bi dezda predpladno zalozila 33.000 gld. za popravo jezov ob Sodi v nasi Furlaniji — o tem tudi ni go-voriti; kajtipritem deiu bi imelo ubogo ljudstvo malo zasluzka — ker je vedinoma umetuo delo, dezela pa bi morala doklade znameuito pomuoziti, kar je v se-daujih razmerah nemogode. Nadjamo se, da se je kmetijski minister, dasi se je premalo mudil v nasi de^eii in ni mizerije vi-del tudi v nasih kmedkih kodah — vendar po izjavah Ijudskih zastopuikov zadostuo prepridal o nasih za-lostnih razmcrah iu da mu bode torej posebua skrb, naglo pomagati in v ta namen izdatnejSa sredstva v-porabm, kakor jib je nasvetoval gosp. ces. uamestuik. V GoriCl 13. nov. Zaradi velike reve, katera je letos skoro v vseh okrajih naSe dezele, prosilo je mnogo obdiu kake podpore iu javnih del, pri katerih bi si nioglo ubogo ljudstvo po zimi in ua pomlad pri sluzit potrebuega ztveza. Mnogo takih |>ii>Senj s Ka nalske^a, Krasa, od vipavska strani, z Brd in Furla-nije podal je deielni odbor tr^'iemu namestniStvu z it gOri§ke Okolice, 4. nov. ;(kv. dop.) Uze nekaj dasa sem zahajain rad na kozarec okusuega Vi-pavca v sosedui Sempeter. Pa ne da bi kdo mislil, da mi je samo za pijado; kaj se! mika me tudi v-brauo narodtio petje, katero se je zadelo prav Jcpo razvijati v prijaznem — a nekdaj zelo zaspanem Sem-pctru. Res, iepo uavado iuiajo sempcteraki pevct, da s« sh.tjajo skoro vsaki prazuik ter v uaroduein duhu radujt-jo zmeruo popivaje in posteno prepevuje. Kdor med teduom vestuo opravlja doizuosti svoji-ga stanu, temu gotovo uihde ue zameri. ako si na uau splosne-ga poditka privosdi kako posteuo veselje. — Najbolje pa me je veselilo videti aa praznik vseh svetih, da ne je stuiemu pevskemu zboru prulruiilo §e kacih dvaj- (Dalje v prilogi.) Dornbergu 2 gl.—Kadunc Iv. mlinar v Privacni 1 "gl.; —Fr. Kersevani posetnik v Dornbergu 50 kr.;—Ko-delja Ivan, kaplan v Dorubergu 1 gl.,—Nace Kri2-man ufcitelj v Dornbergu 50 kr.;—g. J. L. v Rihen-bergu 50 kr.;—g. France Kokote c. k. davkar v Ma-lem LoSinji 2 gl. — Neimenovani gl. 1. Grof Palkenhayn, minister za kmetijstvo, je v sredo 12. t. m. pnSedSi iz Trsta in stopivSi « Tr-i\m z zelezuiCnega vlaka, obbodil tr2i§ki, gradi§Ki in Servinjanski okraj; obcinski zastopi so ga povsod do-stojno pozdravljali. V Triidi je pregledaval dalje casa nacit za izmoetrenje trziSke planje, v Turjaku se je mudil nekoliko na posestvu grofa Folco-a in je ogle-daval jezove ob Soci in tako tudi one v Pierisu in Fiuiuicelu; v Mosiasteru ga je zanimala izgledua krae-tija Ritter-jeva, v Ogh*ji je obiskal baziliko, muzej, mocvirje, v Cervinjauu luko, v Villaviceutini grajStino ranj. princa Napoljona, pri Vilesu jezove ob Tern in Sofii. V Cervinjauu in GradiSci jc sprejemal obcinske diputacije sodu. okrajev Lervinjanskega, gradiskega in koriniiisk«'ga ter je pozvedaval o ljudskem stanji. Zve-eer ub 7 lX> un je prisel v Gorico, kder so ga wpri treh krouafi* cakale dcputacije deZelnega odbora, mest-nega zastopa, kiuet. druStva, ucitelji kmet. hole, visi gozdnarski uraduiki itd. — | Namestuiku del glavarja, gosp. Gorjup-u je rekel minister, da ima v stdaiijih razmerah dcZelni zastop tezavno nalogo na poiuoc pribiteti svojira rev-nitn poijcdelccm. — G. Gorjup mu je padobro o«i-vrnil, da de2ela ni mogla nikdar se svojiini dohodki zaloziti vs«»h svojih stroSkov, letos pa da se bo zara-di slabe letine Se manj potirjalo, kakor po navadi; zato da bo miel dv2elui odbor zadosta skrbeti, kako poplafa uavadue stroSke, vsled Cesar bi bilo zeleti, da bi dtzava dovolila deceit izredno podporo. Gosp. minister je na to omenil, da bi se z na-pravo jtzov ob Suei uinogini priskrbelo delo in da bi se s tern vzlasti pri Fiuuiitielu odvrnila nevarnost, ka-tera vedno Luga doticni strani. Gosp, Gorjup je odgovoril, da bi to delo, katero bi stalo pri 700.000 gld., koriatilo le mulemu delu de2cle in da je dezelni odbor uikakor nc more zapo-eeti, k^r je di'2clni zbor u2e pri dveh priltkah izre* kel, da bi in aula tfiiava prevzeti dotiene stroskc. Letos pa bi sploh dezela ne tuogla vstrpeti tolikih stroSkov, ker vlada tu splosna revscina in ui mogoee vikSati dezcliiik doklad, ki bi zadde eelo dezelo. — VCeraj g. miuister zjutraj seje podal spremljan od gfcp, dvoiwga svetovalca, baroua Rechbaeh-a, uajprcj v Skoiijo, potetn na svilorejsko poskuSevaliSee, na kmetiji itaiijuuskega in slovenskega oddelka kine-tijske Sole. Po 0. uri odpeljal se je z gospodoni okrajnim glavarjem po dornberski eesti v AjdovSCino in od tain cez Kras v Sezatio, od koder sevrue s ponocnim vla-kom na Dunaj. Gospod miuister je bil nekda odlocil vec dni za svoje potovanje po IMniorskem, a zaradi uujnib opravil bil je naglo nazaj pozvan. Kolikor to-liko je menda vendar pozvedel nase razmere; saj ta-ki gospodje iniajo navadno bistro ako in presojojo tudi brez nadrobne preiskave. — Cesar dobro ne raz-umemo, je to, zakaj mu je bila nasvetovaua dorn-ber§ka eesta in prijazuejsa strain Krasa za potovanje? Saj je vendar nuj veca revSCina okoli Cernic in tudi najs«lnej§a potreba, da se na tamoSnji erarski cesti kaj popravi in predela — in srednji Kras s6 svojimi gohcavami naredi u2e sam na sebi vtis vefie siroma-scine. nego prijazne lege od Stanjela naptej, zlasti o-koh Koprive, Spokega, Dutovlja, Tomaja. Sicer so to le tualeukosti. Kdor hoCe letos zasiedovati revo po Krasu in v politicnem okraju goriske okohce — naj-de jo povsod, ker je sploina. Imenovanja. Pravosodni minister je imeno-val adjuukta pn c. k. okrajni soduiji v Bujah, dra, KriStofa Spongia, za adjuukta pri c. k. okrozni soduiji v Rovinji, za sodnijsk^ adjuukte pa Alfreda C z e r m a k-a pi. Eihenfeldskega in Karola G r e g o r u t-ti-ja za Buje, Edvarda pi. KuhaCe v ic-a za Mon-touo in Simona Lettich-a za Volovsko. C. k. finanCuo vodstvo vTrstuje imenovalo dav-karska kontrolorja Petra F1 o r i a n-a in Miho A n d r ej-iic-a za davkarja, davk. adjuukta Josipa Autouiaz-zo-a za deiiuitivncga in Bernatda Malabotich-a za provizoricuega kontrolorja in slednjie davk. prak-tikanta Andieja Kodelja in Josipa KavCifi-a za adjuukta. sEatoli§ko-politigka citahiica v 6epo-van-Utt vabi k besedi, katero napravi dne 23. no-vembra t. I. zveeer ob 5. uri. Program bo obsegal dremati§ki prizor BOderuh,M petje i godbo. Za neude je doloceno po 20 kr. ustopnine. Odbor. „Cvetge s vrtov sv. PrandiSka" tako je naslov casiuku, kateri zaene z uovim letom v Goiici izhajati. 0 njcm pi§e navadni goriski dopisnik „No-vicam" : „Kai mene veseli, ni le blagi namen tega casopisa, temu5 tudi sprelepa pisava vabila in programs Ce bodekakor se zana§amo — tudi list sam ta* ko jravilno, gladko in jedernato pisan, Js^koi' pkogram, porefemo, da je na§ samostan na Kostanjevici to, kar so biK nekdaj samostani Benediktinovski — kul tur-no ognji§ce („CulturstatteB) — kulturno ognjiSce tudi v slovstvenem oziru." Na goriikem gimnaziji so razdelili te dni za 200 gld. obieke med uboge ufience. Denar za to se je uzel iz zaloga v podporo ubogih uconcev, ki ga oskrbuje gimn. ravnateljstvo. Opeme predstave so se zacele v goriSkem gledi§ci dm 8. t. m. z Verdi-jevo sprelepo opero „La Traviata." Pevske nio& sonenavadno dobre, posebno „priuiadonaa in prvi tenor, predstave v vsakem ozi-ra dostojue in do zdaj tudi vselej obilno obiskovane. Nadzorstvo sredujih Sol. „Wiener Ztg.ft nam je te dm ozuanila sledece premembe v nadzorstvu srednjib M; Gosp. K. Holzinger, dei Solski »ad-zornik bumanistiSkini predmetom po srednjih Solab stajerskib in koro&kib, dejan je v pokoj,—gospod dr. Jan. Zindler, del §olski nadzornik v Gradei, ki je nadzoioval tudi realistiske predmete srednjlm soiam k r a nj s k i in, izgubi to nadzorovanje; odslej bode nud-zoroval humanisti^ke in realisti^ke predmete po vseh srednjih in me^canskib Solah na »tajerskem in Koro-§kem. Mamesto njega je gosp. Ernest Gnad, dei golski nadzornik v Trstu, postal nadzornik humanistic ki in in realisti&kim predmetom po vseb srednjih Sulah na Kranjskem; poleg tega nadzoioval bode tudi humanistiSke predmete vsem nem-Skim srednjim Solum na Primorskem. Te izpremem-be nam Slovencem niso kar nic ugodue. VpraSamo: kako bode dr. Zindler, ki slovenSCine fiisto ni6 ne zua, mogel nadzorovati slovenski nauk pc celjskib, ptujskib, mariborskib in celovSkih Solah ? In kako bode g. Gnad, ki je tudi trd Neiucc, s svojim nadzo-rovanjem izhajal pri uas na Kranjskem, v Gorici in v Paznu?—In Se nckajl kakSen vik in krik je bil 1. 1871, po vsein liberaluem Iziaelu, ko je bil minister Jirecck prof. Solurja imenoval za de2, Solskega nad-zornika humanistiSkiiu in roulistiSkim predmetom po vseh srednjih Aololi kianjskili ,* vpiliso, da je Skandal, ako jezikoslov*e Solar (ki je bil pa izvrsten Solnik in pedagog) inulzoruje keiuijo, Hziko prirodopis in ma-tematiko in vpili so tako dolgo, da so spet zloglaHiie-ga Vrecka privpili na Kranjskoin uuposled g. ^o-larja odpravili v Dalmaeijo. In glejte, kaj se zgodi di 5 let pozueje? — PoSljejo nam spet jezikoslovca Gnada, da bode nadzoroval realistiSkc predmete, a samo s tern razloekom, da g. Solar je bil—uaSe gore list, gosp. Gnad je nemSki „schoiigeistu in „belc-tri.Ht". — Tako—bodi Bogu poto2euo,a ne ministru Strctnujerju—nupreduje naSe Solstvol Nov. Goveja kuga je zdaj tudi v §t. Vidu nad Ljubljana. V hlevu mesarja Cirmaua jo je komisija zapazila in eno boluo, drugo sumljivo govedo je s 27 ovcauii vred pobiti dala; kako se je sein zatrosila, ni Se za gotovo znano. Ves St. V i d je po vojakih za prt, zato vozuiki, kiz Gorenjskega pridejo ali iz Ljubljana na Gorenjsko hocejo iti, ne smejo skozi vas, ampak druzih polov si iskati. Trtna uS ali Phylloxera vastatrix, ki je s pro zatroSena bila iz Amenke samo na Francosko, se vzlie prizadevanja vlad, vinorejskih druStev in razumnih vi-nogradnikov sploh vedno bolj Siri, ker si nevedui in ucverui ljudje natoeajo uSive trte. Iz LaSkega je po-sleduji eas priiomala na Tirolsko, zato je izvazanje tamoSnjih tit prepovedano. Skoda, ki jo trpe druge dezele, uaj bi bila svarilo naSim viuorejcem, da se va-mjejo kupovati trt iz tujih krajev. preraeunitna staro mero, naj racuni 31 Htrov star pol. pri ovsu 5 litrov vefi, Ri2 je od 21 gl. do 26 najfineji. Moka I gl. 24.70; II gl. 22.50: III gl. 21.30; IV. gl. 20.50; V gl.17.-; VI gl. 13.-; otrobi debeli gl. 5.30; drobm gl. 5.—, pr. 100 kil. Spirit in v i n o. Domace 2ganje gl. 68-^72; Spirit rafiniran gl. 39—40; vino furlansko 6rno gl. 34—36; belo gl. 23—25; uvazena razna vina kakor kranjsko (dolenjsko), Stajersko, ogersko, laSko in celo tirolsko po razlifinih cenah in po kakovosti. Seno in slama je bilo prodano od 70 kr. do gl. 1.10 za 56 kil., krompir letosnji po gl. 4 do 4.50, pr. 100 kil. Zanimivo je v danaSnji fitevilki zapopadeno n a z u a-niIo aro6e Sanmela Heckschor-a senr. v Hamburgu. Ta bankirska firma se odlikujo po tognom in tainem izpla6e-vanji dobljenih znoskov in je v tern oziru na tako dobrem glasu, da opozorujemo vBacega na dotiSni innerat v danainji fitevilki. Listnica urodniStra: O. F. L, v 6. Nemoromo eoprnvskladatl; vondar priobfiimo prihodnjiS z opazkami, 0, A. B. v B, prevofi uojasno, zato ne moremo porabit. Tr^no porocilo. V Gorki 14. nov. K o 1 o n i j a 1 i. Kava moka gl. 154—158, Ceylon gl. 160—170, druga gi. 124—130; Portoriko gl. 154—15G; Malabar gl. 124—130; St. Domingo gl. 116—124; llyoniigl. 118—11!); sivduji gl. 100—108; sladkor tiu gl. 51—52; Melis gl. 48—49; tolcen gl. 46—47. Sadje. BoSicigl. 11-12; mandeljigl. 122—126; grozdje suho (uva passa) gld. 26—28; sultanina gld. 36—38. Mast, sir in o 1 je. Maslo gl. 88—92; l;d-e rikanska mast gi. 53—55; domaca slauina gl. 66—68, ainerikanska gld. 52—54; pijaCentmski sir slar gam 136—168; pekoriu gl. 114—116; bovSki letoSnji gl. 52—56; olivuo najtiueje olje gl. 76—78; sreduje gl. 56—60; Corfu gl. 50—52; Eaguza gi. 45—47; istri-jansko gl. 48; Petiolej v sod^ib gl. 15.50—16, v za-bojih gl. 18. Vse navedene cene pr. 100 kil. Z ito, moka in x\L PSenica hektoliter (100 litrov) gl. 10.20; sirkgl. 6.40—6.90; re2 gl. 5.40—5.60; jecmen eel gl. 5, pehan gl. 10.20—10.50; eves gl. 4,—; fi2oi gl. 8.50—9 ; ajda gl 4,30. Kdor ho«B Javna zalivala, Vsem Borodnikom, prijatrtjem in znancem in sploh vsem onim, kateri so se udele2ili v tako lepetn Stevilu pogreba mojega ranjeega nepozabljivega soproga JEUNEJ-A ^OR^-A posebno tudi Dornber&kim pevcein za nadgrobnico — se prisreno zahvaluje SaltijoCa soproga V Dornbergu 81. oktobra 1879. Dunajska borza. 14 nov. Knotnl dr*. dolg v bankovclh , , , • tflutti renta , , , , ,..... 1800 M. poBojilo ..,•.,,. "~6I|1. 20 kr. 70 „ m „ 268 !! 76 « lid ", 85 J o „ 54 M 1 M » 60 „ k. 229/E Ozaanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta) vstanovljene po grofn Thurnu v Gorici naznanja, da bode dne 1. decembra 1879 zatfela javna drazba (kant) neresenih zastav III. Letert ieta 1878 t. j. tistc, ki so bile zastavljene meseca julija, avgusta in septembra 1878. Ravnatelj: Lovisoni. ODVETNIK M. dr. Morpurp v Gorici je prelozil svojo pisarnico v hi§o Kohen na Korenji Stv. 252, II. nadstropje. Stolpile in graclsliLe izre, katere je sam po najboljfiih iznajdbah izdclal, panini5 vlitega v njih, priporoSa pod pogteno garancijo in prav po ceni Janez M. Pogadnik v Podnartu-Krop na Gorenjskem. Da se plaSilo polajSa, dovoljujem obroke. — Cenike poiiljam na zahtevo zaotonj. E pilcpsijo luu$]iist) zdravi pisuieno specijalni zdrav* n'ik dr. Killiscli, Dresden (Neustadt.). Ima nnjv(v-e skuSnje, ker je zdravil uLq nad U-000 takih botoikov. Podpisani ima ua prodaj prav dobro tirolsko vino, disto naravno a ne oddaja je manj, nego po 56 li-trov skupaj. Alojzu Bader. Ulica za kosarno, Gasparini-jeva hisa stv. 104 v Gorici. MAMPAKTUR kolikor za toliko za ZKXSKE se zdruzeno Itpola^ko flelavnlco za mill Tapecirska delavnica se zalogo hi§ne oprave, sercal, slik, okvirov, postelj na zmeteh, Finnic ali zimnatih in volnenih stra- macov, stolov razne bale, S Tse te stvari se daje •jo tudi v iiajem po prav spodobnih cenah. SIVALRl STROJl raznih gistemih. ... Yse zgorej navMeno biago se prodaja tako, da se koj placa, ali pa tudi v meseL-nili in tedenskih obrokih. gostilnica z vso hiSno opravo, hlevi, skednjem, magaciai, velikim dvoriscem in vctom. J--' Ponudbe sprejema varuh dedicev raneega Andreja Gabers&k-a v Gorici, semeniske ulice stev. 435, ali v Tolminu his. stev. 70 do 10. decembra tek. leta. vsakterenra za oSi. Prava dr. White-jeva voda za o6i od Traugott Ehrhardt-a v Grqssbreitenbach-u v Tpringiji (Thuringen) slovi uze od leta 1822 po celem svetu. Dobiva se steklenica po 1 gl. vTrstu vlekarni „ Carlo Zanetti". Via nuova .27. in v Gorici tudi v Zanetti-jevi lekarni na Travniku. Odlpmki iz pisem: Uze po prvth dneh, kar se zdraviin z pravo dr. White-jevo ocesno vpdo, morons Vain izreci naj boljSepmuanje, ker se moja mati po ojej veliko bolje poCuti. Mablerten 18/9 1878. C. Buugenstock. MizMHiLM. Badenska loterija. Dobitki od eo.ooo, 30.000, 15.000, 12.000, 3 krat po 10.000, 4 krat po 5000, 4000, 5krat po 3000, 6 krat po 2000, 15 krat po 1000 mark itd. I inin* II iniraih areckiOQ gl * » » ,,... H Loterija za stavbo Kolenske stol. cerkve. po mark 75.000, 30.000, 15.000, 2 krat po 60* 0, 5 krat po 3 sreek dobi 230.0C0 mark. I iirim mk 2 $. a. t, II iarinuii snck 20 gL» » Podpisani posilja srecke za vse te priljubljene loterije po nav&denih cenah, proti predplacilu. Vaakemu deleiniku s« poSIjejo zastonj in franko dobitki in raz-khzi vsacega sreckanja. Da bo mogoce vscm zeljam v-streci, naj se narocila kinalo dopo&ljejo pod naslovora: Joh. Geyer Frankfurt am Slain neben der kiinigl. Munze. Itilavni dobitek] ev. 1400.000 mark 0ZNAN1L0 SREt'E. Uobitke garantuje d r z a v a Pov 'bilo na vdel«'ibo mogocih cloTbititov t d od iumburika to gua&tomi iesusi btertji r kateri mora biti nad S milijon. 900.000 mark zanoaljivo dobljenib. Dobitki te jako ugodne denarnc loterije, katera obscga po na^rtu sumo 94.000 sredk (iozo,), so sledeci: Najvedi dobitok je ev. 400.000 mark Fremija 250,000 mark 1 dobitekpo 150,000 murk 1 dobi tek polOt>,00<» mark 1 dobitek po 00,000 mark 1 dobitek po 50,000 mark 2 dobitka po 40,000 mark 2 dobitka po 30,000 mark 5 dobitkov po25,000 mark 2 dobitka po 20,000 mark 12 dobitkov po 15,000 mark 1 dobitek po 12,000 mark 24 dobitkov po 10,000 mark 5 dobitkov po 8,000 mark 2 dobitka po 0,000 mark 54 dobitkov po 5,000 mark 6 dobitkov po40O0 mark 65 dobitkov poSOOOmark 213 dobitkov po 20<)0 mark 12 dobitkcv po 1500 mark 2 dobitka po 1200 mark 631 dobitkov po 1000 mark 773 dobitkov po 500 mark 950 dobitkov po 300 mark 65 dobitkov po 200 mark 100 dobitkov po 150 mark 26450 dobitkov po 138 mark 3900 dobitkov po 124 mark 70 dobitkov po 100 mark |7800d.bitk.po94in61 mark J1850 dobitk. po 40 in 20 mark Vai ti dobitki bodo v nekoliko meaeeib v 1 razdelkib. gotovo izMrebani. Prvo sredkanje je uradoma doloceno na dan 10. -in 1L decembra t. 1. cela izvirna srecka samb 3 gl. 50 kr. a. v. pol izvirne srecke samo 1 gl. 75 kr. a. v. Setrtinka izvirne srecke samo 88 kr. a. v. Teod drzave garantovane izvirne srefke (ne pre-povedane promese) posljejo se za franks po posti poslani znesek, tudi v najdaljnejse kraje. Vsaki deieznik dobi zraven svoje izvirne srefike tudi z drzavnim grbom zaznamovani izvirni nadrt zastonj, koj po sreckanji pa brez posebnega naro-dila nradni razkaz dobitkov. Ydobljeni denar se koj izplafia, jaz ga razposljem naravnost in todno interesentom in sem porok za tajnost. $jLr Vsaka narodba se lahko naredi na postni V-pladni list ali pa v rekomandovanem pismu. iMT" Obrniti se je torej z narocili zanpno do Samuel Heckscher senr. Banquier and Wechsel - Comptoir Hamburg. N. 471. 0. S. D. Oni> koji tra^e za podelenje jedne ili druge ovih sMbah prositi, imadu redno dokumentlrane molbenice, ako su jarve u sluzbi, tragom pred-postavljene oblasti, ako josfce ne sluze, ravnim putem najdalje do 20. novembra t. g. na ovo [ c. k. kotarsko §kolsko ujede odpremiti. | C. K. KOTARSKO SKOLSKO UJE6e, I Voloslca dne 15. oktohra 1879. Novcje sodbe zdrav. veljakov o ...... Franc - JoMoyem erenkem sMbbi FRANZ JOSEF' (BITTERQUELLll u.ijuspesiHjsii gr^uhi voui: Prof. dr. C. pi. Brauii-Fcriiwald, Dunaj. I'rav mnDgokrut neni ne uze preprlJal o ananem nttglem In zane»-Ijivem ucinku te «renko vodej mto priporocum najtopleje to vodo bolnim go.peni. Uunaj 187!).________ Prof. dr. Mcynert, Dunaj. ^l^TZZ hnlmi dozami »e doscio rahli uclnk, in pri zacetili bo!e/nih v »lu-cajih pnych. klinika ovajn po(?ont<»m« uzrok boloKni. Dunaj 1*79^ Havnat. c. k. bolnice dr. Lorinser, Dunaj. Win/1 on T<* Toda ¦)* P<<«tBl» znamcnlta po nvojl prijutnt laitt-i» num. no,tij ,,tt t(|(li prl(T tta9tm zauiita |)roz n»dl«inih titran* »kib uclnkov zanosljivo pomaga. Dunaj 1877. C. kr. bolnica RudolfBtiftuiig, Dunaj, Lctno porociln 1878. Moz t arganicno napako na wren Je pit skoal en me»ec v»ako jutro pol kozurcii, voda Je vedno enako rahlo udl-njala in ujemu je bilo prav dobro. cTlsr7onfciia bolitica, Bnn^T^tJ^'Mi. sche-ja. ,,1'rl ielodeinem in creve*nero kataru, fiabit zaprtji, brejstec. no»ti, krvenem «(roicenji, hemoridah, jeternih boleitln in SennkJh bolcznih m> he dum-gli i/vntnl Ui^pcll^.'^ 1878, ____ ix.biva «e v OoriLl r lokarnici 0. SJANBl'Tl, pa nidi v vhuIi lekacnicah in zalogah mineralnib vod. — lUaikazi itd. asaatimj po razpoSiljevalnuravudittvu v liudapcgti Priporocilo. Castiti (luliov.scini priporocamo naiso vosCene sveCe, jctere so izdelane fa eistega naj lep§e belje-nega debelnega voska, za cigar popolno (i-stost in izverstuo terpeznost v gorenji sva povoka in §e pristavimo, da se denarja ne vza-meva, ce nam kdo doka^e, da je od nas dobil svece, ktere niso bile ciste in pravicne. Najine svece se ne odkapajo, nikdar ne kade in gore z mirnim lepim plamenom, ter i-majo nad to veliko prednost, da jih ni treba nikdar vsekavati, ker ves stenj sam pogori, Imava zmerom veliko zalogo dobro vlezanili cerkvenik sved, — tudi 3torca in druzih vo-scenih izdelkov. Cena najinih sve6 je, — glede" na to, da je nepokaieno blago — naj ni^ej in jih po-§iljava na dom najinih gastitih prejemnikov, to je na najbliSo 2elezni6no postajo ali porto franco in proste vsake voznine. Prosiva naju kmalo s cenjenimi narocili ali vpraianji pocastiti in se priporo6a?a z odlicnim spostovanjem P. &B. SEEMANN, Ljubljana, GradiSCe, Vegovs ulice, §t. 8. Mteljske sMbe. U dvom Ikolskom kotara su . izpraznjene sledede nfiiteljske sluibe: . .1. Uditelja II. verste na jednorazrednici v Materiji sa slovenskim ucnim jezikom; 2. Ucitelja III. verste na jednorazrednici u Tatreh sa slovenskim. ucnim jezikom; 3. Ucitelja III. verste na jednorazrednici u Rakavcu sa hrvatskim ufinim jezikom. Sa onimi sluzbami su sakupljeni dohodci utemeljeni /emaljskim zakonom za Istrijo od 3. novembra 1874 br. 30 odnosno 10. dec. 1878. Izdavateij in odgovorai urednik: J02EF ZJBI. —Tiskar; MAiUNG v Gorici. AiamGnnria ffVia Ascoli" (v Getu) §tev. 18 od znotraj — v Gorici sprejema vsako mizarsko in tapecirsko delo ter garantuje, da bode dobro in trajno izvrseno. Priporo^a ob enem svojo bogato ^% zalogo hiSne oprave (mobilij) tape- Q cirskega blaga in srcal po prav spo- " dobnih cenah. 8 Priloga k 45, štev. "Soče." set domaclh kmetskih fantov, ki so se tudi zaceli va-diti v narodnem petju in so uze tistega dne samipeli nekatere pesroi, uekatere pa skupno *e* starim zbo- rom____SliSati kakih 25 pevcev v vbranem zboru — menil sem, da je od smrti ustal, pardon 1 da se je predramil na§ „Slaveca in prav dobro mi je delo. Marsikedo vtegne vpra§ati: Kako jevpa to, da pri tako ugodnih razmerah nimajo naSi vrli Sempeterci Se no-benega druStva, saj petje u2e samo na sebe vabi in druzl? No, razmere niso bile vselej take; spominjam se Casov, ko ni bilo tu nikdar BliSati slovenske pesmi, — razun Kake robato-fantovske. Sedanje zdruzenje pevcev pa ho8e tudi temelj biti d r u S t v u, kojemu go ze nasnovana pravila, ki se v kratkem predloziju v poterji'DJe, „Bralno-pevsko druStvo*--v tern imenu je izmzen piogram, po katerem mislijo Sempeterski rodoljubje vravnati svoje narodno delova-nje — bodi nam vsem presrcno pozdravljeno! J—St. IZ Rifenberga 4. nov. (Izv,. dop.) Kakor je bilo po casopisih naznanjeno, vrSila seje dne 30. okto-bra javna skuSnja na vinorejski Soli na Slapu. Pred-sedoval jej je dezelni poslauec g. Deschman. Bilo je navzoCnih lepo Stevilo znatnenitih gospodov poslu-Salcev iz raznih krajev, med temi mnogo uciteljev in posestnikov tudi z GoriSkega. IzreSi se mora in pri-znavati marljvost in trud gosp. ufiiteljema, g. vodji. R. Dolencu in g. pristavu. Bodisi teoretifino ali prak-ticoo pokazali so dijaki djansko sad podueevanja na zadovoljnost nazofiih posluSaleev. Po dokoncanera izpraSevaoju, ki je trajalo od 9. ure pred poldne, do pol ene po polu dne, vstane dezelni poslauec g. Deschman in se kot odredjeni ud drzeln^ga odbora v iepi, gladki slovenScini (Mari ni v „Piokletih grabljah* tudi lepa, gladka slo-venScina? Op, ured.) zahvaljuje nazoCima ufiitpljpma za njih iskreno marljvost v podufievanji mladine. Po-tem pa, hvali marljvost in prid ucencev izvzemSi nekatere. Sosebno je omenjal Gregorica, ki se je v istini odlikoval v vsakern oziru izmed vseh svojih tovarSev. Popoldne po doverSenej skuSnji bil je pri g. vodji obed, katerega se je delezJlo nad 20 oseb — ve-Ijakov kianjskih in tudi nekoliko primorskih. Napiva-lo in nazdravljalo sr. je, kakor je pri enakih prilikah stara navada in Se le pozno v noc razSlo se je lepo druStvo radostnega srea, da Sola, osnovana na skrom* nem ttmelju, tako lepo napreduje ter kaze uze ocitne uspehe.___________S. C. Z BanjSiC, 6. novembra. Zadujo nedeljo smo sliguli brail o farizejih, ki so poslali svoje ucence s herodjani vred do g. J. oznanovalca nebeskih resnic, naj bi ga v besedi ujeli in potem toftli. Nekaj podob-nega se je zdaj en mesec pri nas pripetilo; pa Se da-nes se sliSijo glose o tem farizejskem Linu. Na§i ljudje imajo pac" zdaj eas govoriti, ker jim je sneg dido zabranil. Marsikoga caka Se delo na po-Iju, a skoraj vse caka delo v gojzdu, ker listja Se nimajo. Bati se je, da bo treba tudi letos, kakcr lani, slaitio in seno steljati. Nesreano ljudstvo! ki je primorano take pndel-ke v gnoj metati, kteri bi be lahko prodali za silno potrebni denar pridobiti. Vkljub vsemu uboMvu si je lani naMila obcina velik nadavek za zirianje novega zvonika v denaru in v rabota'i. Denar je pobirala c. k. da»karija v Kanalu, rabote vodi naS vt*rli zupan JozcfHumar, kojegapro-simo, da bi se Se za tri leta pustil izvoliti. Po uje-govern in g. vikarjevem prizadevanju je sklenil c. k. okrajni Solski svet v Gorici Solo na BanjSkah zidati. Obeina je dala svet brezplaCno, je speljala in gasila apno, je kopala in speljda pe^ek. Dne 17. junija t. 1. je zafiel podvzetnik Janez Suligoj iz Pevme temelje staviti, 17. septbr. je bilo Solsko poslopje pokrito. Slava! — ___________ S kanalskih hribov, 8. nov. (izv. dop.) Tvoj fclanek, ljuba BSocaB, ki popisuje, „kako naj se po-sestnikom bremena zlajSajo", nam je iz serca vzet, zlasti kar je receno glede ljudskih Sol. sPostave o ljudskih Sohih tako presnovati, da bi postale primerne n a S i m razmeram, potrebam in pa m o 6 e mtt. To je zlat stavek — „primerne naSim moeem" — in jaz povdarjam, da je treba ozir jemati na duSne, telesne in denarne moei. Ne preoblo^iti s premnogimi nauki premalo razvitega otroCjega uma! Ne tirati premlado otrocje telesce Sestega leta v okove Solske strogostil Ne odtegovati mladine predolgo od kruha, predalgo od dela za krul^! Ne odtegovati roditeljem predolgo o-trofje pomoCi pri deiu! Ne jim nakladati nepreneslji-vih deuarnih biemen, da ne nastopi kakSolski „krahtt! Nauk je zdaj predrag: on stane preve6 denarja, pre-ve6 iasa, preveC truda. Postave Solske niso primerne naSim modem. Iz BOVCa 4. novemb, (Izv. dop.) (Po^ar y Koritnici.) PrioMila jeverla BSo6aa vsvoji zadnji Stevilki po telegrafu jej naznanjeno sti;aSno, nepopislji-vo nesreCo, ki je dne 31. okt. zadela vas Koritnico. Koritnica Steje 39 WS, ki so vse z deskami pokrite. Okoli ene ure po polunoci nastal je v Kranjc-evi hiSi St. 13 po raalomarnosti in neprevidnosti gospodarjevi ogenj, ki se je tako hitro Siril, da je biia v eni uri cela vas v ognji. Zastonj je bil trud domacmQY, kakor tudi hitra pornoS iz bliinjega Kala in Bovca. Kljuboval je straSni element vsemu prizadetju vkroti-ti ga ali vsaj omejiti na nektere hiSe. Pri tcj priJoS-nosti ne morem si kaj, da ne bi javno pohvnlil ver-lih Bovcanov, kateri so v resnici veliko derznost pokazali podavSi se v najveCo nevarnost, da bi le kaj reSili. A ves njih trud bil je zastonj; v malo urah upepelil je ogenj 33 hiS in druga poslopja, samo 6 hiS bilo je otetih, Moje pero je preslabo pokazati le v najmaujSi podobi ta straSen prizor. Misli si, dragi eitatelj 1 na enkiat je 33 hiS z vsemi letoSnjimi pri-dolki v ognji. StraSen jok in vpitje se sliSi od nesre-nih prebivalcev. Na eni strani vidiS v sredi svojih ne-terih otrok ^alostno, bolno mater. NajmlajSi ima ko-muj 10 dtii, in nujstarSi k veLemu 8 let. Reva ne ve, kaj bi zacela; ali bi tolazila svoje jokajo^e sirote, ali pa naj bi se, akoravno bolua, podala v hiSo, ki je skoraj &e vsa v ognji, da bi morda Se reSila kaj obleke za svojo nago deco. Tamkaj zopet vidiS 94 let stari'ga, onflmoglega starfieka, katerega so z veli-kim trudom iz ognja reSili; zdaj rtvei ne ve\ kam bi se podal. Rad bi pomagal, ko bi se mogel le gibati. Tukaj zopet pride k tebi ze star, poprej premo^en kmct, kateroga hiSa je v najvefiem ognji, in ti rece; „Vidjo gospod! ta vmazana srajca in te stergaue hla-te so zdaj vse moje premozt»njett, in se ti zacne na ves glas jokati in tuliti. Takth in morda Se straSnej-Sih prizorov si mnogo videl. Nepopisljiya nesreca je zadela vboge prebivalce. Vse letoSnje pridelke jim je straSni ogenj unicil. Zgorelo je tudi nekaj preSifiev in eno 3 mesece etdro tele. Blizo 200 ljudi je bre« strehe in najpotrebnejSega zive^a in sko-ro tudi brez obleke. /uvarovan jebil samo edcn pri banki „Slaviji." Komisija je cenila Skodo, kakor sem sliSal, na 55.500 gld. Nagla pomofi je silno potrebna. Dobrosercni Bovfiani so sicer nabrali precej pervi dan kakih 250 gld. kakor tudi nekoliko zlveza in obleke, a to zda le za nekoliko dm. Gospod tolmiiiskt glavar, ki je precej telegrafiftno o nesre6i zvedel, prisel je nemudoma na pogoriSCe in obljubil nesreLue2em pomagati, kar je v njegovi mofii, in je tudi sam daroval precejSno svoto. V imenu nesrefinih apeliram na kristjanskojusmi-ljenje in radodarnost in prosim hitre pomoCi. Se tako majhen dar bodi si ,v denarju, 2ive2u ali obleki sprejmejo nesrefine^i z hvaleznostjo in 2e naprej kli-gem vsem darovateljem v njihovem imenu: „Bog Vam stotero poverni." *) Ivan Jarec, kaplan. IZ Trsta, 7. nov. (Izv. dop.) Vie dolgo casa I Vam nijsem pisal iz Trsta; a ozrok temu nij bila moja lenoba; doma nijsem bil in po dolgem potova- nju zgubil sem skoro pravi sled na politienem polju. V tern casu, ko sem bil po svetu, zgodile so se va2ne sprcmcmbe: dobili smo r:vo ministprstvo in to nam je poslalo tudi novega namestnika v Trst v oscbi po- prejSnjega finanCnega ministra barona Depretis-a, ki je vedno obefial, da bode u2e bolje v Avstriji. Ta spre- memba je mene in Se mnoge druge nekam osupnila, ker Pino je bil nam Sloveucem Se precej pravieen in nadpjali smo se celo, da bode Pino Se veliko bolji postal, kakor hitro bo na Dunaju drug veter pihal. Kaj je torej ministerstvo napotilo, da je ucinilo to spremembo? Najbiiejehotelo vstrefii osobni 2elji De- pretis-ovi, nekoliko pa utegnejo biti temu tudi uzrok neke razmere poprejSnjega namestnika, katerih sem j°z uic veCkrat v „Soda od daleS omenil. Je-li ta sprememba dobra ali ne za nas primorske Slovence, o tem danes Se ne morcmo soditi; Depretis imeljev poprejSnjih casih nekam slabo mnenje o nas Slovencih; on se je tega eleinenta nekam ogibal, ker v prv! vrsti so njemu merodajni faktorji, ki delajo pri nas „Uaute finance"; v Gorici imate' Ritterje, tukaj v Trstu pa imamo Rittmayerje, SchrOderje in druge zunanje Nem- ce, katere je Depretis kot minister in namestnik znie- rom proteziral, kajti on si menda misli, da Trst in sploh trgovstvo ima v ten mo2eh prve zastopmke, Faktum je to, da so ti gospodje vsegamogoini y kup- Cijskih zbornic&h in pri Lloydu. No, kar se tice nas Slovenccv, Vam morem samo toliko povedati, da je g. namestnik zastopnike polit. druStva prav izvrstno sprejel in na ogoyor Nabergojev jako korektuo odgovoril, da §teje na zmeroin zvesti slovanski element na Priraor- Pkem in da bode v tem obziru posnemoval svojega prpdnika. Vederemo! Reei moram, da po Pinotu nam jc tukaj W; pod to vlado bi bil Pino prav izvrsten za nas, samo popolno neodvisnost od neke tuk. klike smo pri njemu pogreSali. — NaSe drustvo „Edinost" odposlalo je na Dunaj dr2avnemu zboru proSnjo, da bi se predelala vojaSka postava tako, da bi bili edini sinovi posestnikov in taki posestniki, ki nimajo vefi stariSev, prosti vojaSCine; tudi je prosilo, da bi uze posve6eui duhovni bili prosti vsake brign za. vojaStvo* To proSnjo podal je g. Nabergoj predsedniStvu dri. zbora in pride v kratkem na dnevni red. Upanja je dosti, da se bode sedanji drz. zbor na to proSnjo o-ziral, Iz Istre dohajajo veCkrat vpraSanja, kedaj bode druStvo „Edinostu napravilo tabor v okolici Pazina, na kar je nekda odbor sklenil, da ta tabor bode prav gotovo prihodnjo spomlad; a fie to rimo bode obfini zbor ali v Dolini. ali pa v Podgradu, morda tudi kje blizo Kopra. Dolinska lupanija narodila je lepo, 3 metre visoko piramido za spomin na dolinski tabor; ta lepa piramida bode kincala veliki trg, na katerem je bit tabor. NaSi lahoni so zdaj potihnili, ne slifii fie skoro o nobeni demonstraciji ve6. Temvcfi pa so v skrbltr-'Mki bngataSi in trgovci zarad bodocnosti Trsta, kajti mnenje je, da bode Trstu dosti Skodilo vzdignjenje pronte luke in tudi to nij trgovcem po misli, da prl-deti Istra in Dalmacija v colno zvezo z.drugo Avatrijo, ker po tem pojde kupCija iz notranjin de2el le bolj direktno, kajti 2eleznico imati zdaj tudi Istra in Dal* macija. Velik prevrat se torej bliza v nafiem mestu, priprave se uze delajo zato; treba je torej, da tr^aSkl trgovci in kapitalisti resno na to mislijo* kako bl is Trsta postalo tudi obrtnijsko meato in zato imamo tukaj vse pogoje. 0 tej zadevi Vam ho&em enkrat kesneje bolj ob« fiirno pisati. Kup&ija je letos Se precej zlvahna, kajti zito, sladkor, kava, sadje, filol, sploh vai kolonljuli in pridelki so atraSno podrazili; vaak dan skoro po-skoSi cena enega ali druzega blaga; zatorej pa je spe-kulacija jako iivahna, kakor ni bila u^e vofi let; mnogi so v dveh mesecih zaslu^ili na tisoCc in tlaofio in kedor je letos imel le nekoliko korajUSe in dcnara, lehko si je pomagal naprej; anasprotno so tudi mnogi trgovci propali, posebno taki, ,ki so blago poprej pro-dajali, predno.so ga imeli in fipekuliiali na ni2e cene. Gn tuk trgovec milijouar — imel je tudi mnogo taklh pogodeb, prodal je mnogo koruze, katere fie n| bjl kupil, ko pa je priSel Cas, da bi bil moral koruzo in plenico dati kupicom, porastlo je to blagO za 2 ozi-roma 4 do 5 gld., vsled Cesar je mo^.na tej diferen-ciji zgubil blizo 800.000 gld. Moi1'dajelimeUodrug|h zgub dosti, mo2 je Ul navajen, igrati veliko rolo, ko se je torej videl v nesreCi in v nevarnosti, da ostane brez denara inzaniievatt, odpeljal seje pied 4mi tedni v Selano in na cesti mej Se^ano in ObCino se je u-strelil. Ta grSki trgovec je u^ival veliko zaupaoja na trgu in je «bil. vedno vesten v spolnovanji syojih M~ 2nosti; Se tisU dan pred smrtjo popJaCalje dp,ljgoy, kolifeor je .mogel, posebno pa tukaj na trgu. Ce Vam jaz to uze staro novico porcCam, je temu kriva neka VaSa opazka. Z Ounaja (Izv. dop.). V eoboto 8. nov. t. 1. imelo je akademifino druStvo wSlovenija" svojb treljo redno sejo v tekocem zimskom te«5aji. Zanitnivi dnevni red, kakor tudi okoliSCina, da je noyoizvoljeni qd-bor pervie nastopil, privabila sta veliko 8tey|)o udoy in gostov, tako da je novi predsednik verli gosp. Radovan Pukelj, pravnik, lahko z vescljam to smatraj kot znamenie, da so njegovej osebi simpatije sloven« skih vseuciliSfinikov v obilnej meri nakluujene. I kaj bi mu ne bile, saj vsak ve, kako vnet je ou z& na$0 sveto stvar in kako po2ertvovaIno jej vse svoje mpLi darujc. — Koj po prihodu c. kr. politiCnega zastop-nika, ob osmi uri zvefier, otvoril je gosp. predsednik sejo, z veseijem koustatiral, da se je vze.petdeset u-do? v BSloYenijc" vpisalo. ter izrazil upanje, da bodo oni, ki se Se dozdaj niso vpisali, to v kratkem.stprjli, da bode mogio druStvo kakor doslej .tudi za naprej vspeSno delovati :n svoje castuo inie si phraniti. Po volitvi treh revkorjev in po se precej livahnej debati o predlogu cdbora zastran prenaredbe §. 25 in §. 29 posiovncga reda, je predseduik porocal, da .misli.odbor «e letos napraviti komers in §icer na cast yerlim slovenskim deriavnim poslancem, kar je bilo od zbora enogh3rio in z veiikim navduSenjem sprejeto. Na to se je tudi sklenilo hrabri slovenski 17. peS. polk Baron K»ihn pri dohodu na Dunaj slovesno Sprejeti. Sdaj pride cajbo'j zanimiva toCka dncvnega reda na versto; bil je to predlog odbora zs*;ad precfavanj pri zborovih sejali Z n&vduSenimi besedami, ki ;?otQyo niso padle na nerodovitna tla, je izverstni mladeneC, gosp. D>\nilo Majaron, povdarjal id razvija:, kcko da je pri naSih razmerah potrebno, da se kot prihodnji voditelji in uiitelji slovenskega naroda urimov,na|em milnffi jeziku in sicer s tem, da vsak,; ki le kohfikaj zmo^nobti y sebi Cuti, po^bpru kak.spis zabavnopod- *)lCakor amo u2e zadnjift omenili, sprejemalo bo oprav- u6n„Eft E0der2aja obljubi in napravi, da bode mOgO« vstanoviti; potcrc nam gotovo ne bodo mogli po eas-aikib ocitati, iakor se je to letos vze zgodilo, da le pri vercku piva ^mo" vpijemo, a dejansko niS ne d^ttjejno. Akoravoo ni to ©bdolienje bilo popolnoraa opraviceno in se je lani pod predsednistvom gosp. A. Lmr&ca ia gosp, M. Zavadlala nekaj spisov citalo, bilo bi vendar leleti, da bi seudje BSlovenije« se bo-Ht poprijeli toliko koristnih predavanj, sebi v podak, a domovini 11a cast! Med razpravljanjem te vaslne zadnje tofcke dnevoega reda pocastil" nas je vehko 8te?Ho udov bratskega scrbskega akademifinegadrust-