Poštnin; PRIMORSKI DNEVNIK ostnina plačana v gotovini ftbb- postale i gmppo - Lena 90 lir Leto XXIX. Št. 81 (8483) TRST, petek, 6. aprila 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Po DVODNEVNI RAZPRAVI V POSLANSKI ZBORNICI Poslanci desnosredinske koalicije odobrili gospodarsko politiko vlade Ostre kritike leve opozicije proti Andreottijevi vladi Tudi La Malfa je nezadovoljen z vladno politiko PravR'M' 5‘ — Poslanska zbornica je po včerajšnji in današnji raz-glas 1 ,° gospodarskem in finančnem položaju v državi zavrnila z Potrdil' v^a<^ne desnosredinske koalicije resolucije leve opozicije in vian.1 ? stališče vlade, ki sta ga obrazložila minister za proračun Ta-Sq ' ln zakladni minister Malagodi. Socialistična resolucija, o kateri g|a "a zahtevo socialistične skupine tajno glasovali, je dobila 266 p v, proti pa je glasovalo 296 poslancev. ha d P°se9°m obeh ministrov so ------------------- ter; anašni' seji govorili še neka- Tudi voditelj republikancev La nn.i, ■ -i- i • . Malfa je izrazil svoje nezadovolj- stvo za sedanji gospodarski in finančni položaj in izrekel nekaj ostrih kritik na račun vladne politike v tem pogledu. Še posebno je obsodil nepravilno politiko javnih 'izdatkov in ugotovil, da če bi od leta 1969 do sedaj ohranili tedanji poprečni gospodarski razvoj, se pravi 6,60 odst. letno, bi oil lanskoletni splošni državni dohodek za 15 tisoč milijard lir večji. Po končani splošni razpravi je prvi spregovoril minister za proračun Taviani, ki je dejal, da se danes politična oblast ne more predati samo spontani dinamiki gospodarskih in socialnih sil. Dve osnovni vprašanji, ki še vedno označujeta vladno politiko, sta vprašanje Juga in zaposlitve. Zato, je dejal Vi- Poslanci. Član skupine neod-s6 * levice Anderlini je izjavil, da V|e-.rzava ne bo mogla nikoli iz-han* 'Z l?ude gospodarske in fi-ho Crl6 *{r'ze' dokler bo imela takš-ta| -V ado' k°t jo ima sedaj. Oči-p0|jj?. ^alagodiju, da vodi valutno ja i 'k° v korist ameriškega dolar-|0£a" sPravlja Italijo v podrejen po-tjj 1 ne samo v svetu, temveč tu-,| -^Iarcellin (notranje za-Vaipjl’ Robert Galley (obramba), dar-- G>scard D’Estaing (gospo-net ,? ln finance), Joseph Fonta-cha,,,,V.na vzgoja), Olivier Gui-(unr= i turizem), Alain Peyrefitte (ekni«Vba 5ef°rma), Robert Poujade be 7°flja ’ ^fuurice Druon (kultur-tikhi6)’ Jacclues Chirac (kme-trii„tPL Jsan Charbonnel (indu-vin.,.1 razvoj), Jean Royer (trgo-Oario aosePh Comiti (povezava s lo) Tntom)' Georges Gorše (de-stvrit , chel Poniatovski (zdrav lippe’ Guena (prevozi), Phi- btrt nMallaud (informacije), Hu-jjj Gormain (pošte), Bernard Sta-drP^P^ekomorske pokrajine), An-vr “ord (bivši bojevniki). hiin?'la iranc°ska vlada ima dve litičn;kSt,Vi v?č kot prejšnja. V po-vlad ,krogih meni jo, da gre za rip 9’ ki pomeni določen premik z Sm lce Proti levici, oziroma v skihri Poh.ii^nih koncepcij sredin-Političnib tokov. Konkretno naj bi ti premiki pomenili okrepitev v vladni koaliciji vloge neodvisne republikanske stranke mmi-stra za finance Giscarda. D'Estain-ga. V nekaterih krogih menijo celo, da bi ta republikanski prvak utegnil postati kandidat za pred-sedništvo v letu 1976. Na splošno menijo, da je Pom-pidou porazdelil ministrska mesta med pripadnike raznih strank vladne koalicije precej sorazmerno, čeprav je na drugi strani povzročil precej nezadovoljstva pri nekaterih drugih političnih formacijah, posebno zaradi imenovanja določenih oseb na mesta šestih parlamentarnih komisij. Medtem se zaostruje v Franciji sindikalni boj. Dve veliki francoski sindikalni organizaciji CGT in CFDT sta že sprejeli potrebne ukrepe za kontrolo nad vsemi stavkovnimi gibanji v Franciji. Organizaciji skušata namreč preprečiti, da bi se zgodilo nekaj takega, kar bi bilo podobno dogodkom iz leta 1968, Taviani, se morajo vse sile prepričati, da ni drugega izhoda, kot uskladiti gospodarsko politiko in politiko načrtovanja, da bosta čimbolj učinkovito uresničeni. Po tem kratkem uvodu pa je minister sa mo našteval, kaj namerava storiti Andreottijeva vlada na raznih gospodarskih in socialnih področjih v letošnjem letu in celo v prihodnjem letu, ter ni dal nobenega otipljivega dokaza, kaj je na vseh teh področjih v desetih mesecih svojega življenja naredila. Prav tako strogo shematično poročilo je imel zakladni minister Malagodi, ki je obširno govoril o ravnanju italijanske vlade za časa denarne krize. Ponovno je zagovarjal stališča v okviru gospodarske skupnosti, kjer se je Italija dejansko ločila od ostalih članic v pogledu politike do dolarja. Glede notranje finančne politike pa je apeliral na varčevanje, ki na; bi omogočilo hitrejši gospodarski razvoj. Pozval je zbornico, naj ima «zaupanje v sedanjo vlado in v sile, ki jo podpirajo*, da se ji omogoči uresničitev reform. Na njune posege sta predstavnika socialistov in komunistov, Giolitti in Amendola odgovorila z ugotovitvami, da ministra nista povedala nič novega in da nista napravila globoke analize gospodarskega in finančnega stanja v državi. Giolitti je poudaril, da je obtožba PSI Andreottijeve vlade točna, ko pravi, da vlada ni uspela uresničiti nobenih gospodarskih u-krepov. Amendola pa je obžaloval, da v razpravo ni posegel predsednik vlade. To dejstvo in molk Donat Catti-na ter ostalih poslancev demokrist-janske levice, kakor tudi kritike La Malfe — je ugotovil Amendola — potrjujejo, da dejansko ni več vladne večine in da je v bistvu že odprta vladna kriza, ki mora najti novo rešitev, v alternativi demokratične solidarnosti, reform in gospodarskega načrtovanja. Za njimi so dali glasovalne izjave predstavniki vladnih strank, ki so opravičili vladno gospodarsko in finančno politiko. Tako se je končala razprava, o kateri so nekateri celo govorili, da lahko povzroči vladno krizo. Do tega ni prišlo ne zaradi pomanjkanja argumentov političnih sil. v parlamentu proti An-dreottijevi vladi, temveč zaradi tega, ker so republikanci in socialdemokrati že izjavili, da ni primerno povzročati vladne krize do demokri-stjanskega kongresa. HUDO IZZIVANJE DELODAJALCEV Boj kovinarjev proti represiji v tovarnah Sindikati zahtevajo posredovanje vlade v podjetjih z državno udeležbo RIM, 5. — Kovinarski delavci, I vse meščane, vključno delavce*. ki so v preteklih dneh izbojevali veliko zmago z dosego nove delovne pogodbe, nadaljujejo sedaj z o-strim bojem proti vsem tistim delodajalcem, ki so med stavkami in drugimi sindikalnimi akcijami za represalijo odpustili z dela ali na katerikoli drug način kaznovali veliko število delavcev. To početje delodajalcev je enotna zveza kovinarskih sindikatov odločno obsodila in izjavila, da bodo delavci izvajali močan pritisk, dokler ne bodo delodajalci preklicali vseh represivnih ukrepov. Danes se je oglasila delodajalska organizacija državnih podjetij Intersind, ki hoče po svoje prikazati to resno vprašanje in dolži delavce in sindikate, da postavljajo nemogoče pogoje in zavrača vse očitke. V bistvu Intersind hoče dokazati, da so bili v podjetjih z državno udeležbo sprejeti ukrepi samo proti tistim osebam, «ki so zagrešili hude kaznive prekrške*, da v omenjenih podjetjih niso nastopili proti delavskim svetom, ter da so vsa ta podjetja ravnala «v okviru obstoječih predpisov, ki ščitijo Na to stališče državnih podjetij je federacija kovinarskih delavcev nocoj odgovorila. V posebnem sporočilu obvešča, da skuša Intersind z enostranskim tolmačenjem dogodkov izkriviti resnico, iz katere jasno izhaja, da je bil pripravljen politični načrt proti sindikatom, da bi pri delavcih zmanjšali pomen velike zmage, ki so jo dosegli z novo delovno pogodbo. Federacija kovinarskih delavcev nadalje ugotavlja, da Intersind. ko zavrača vsako rešitev, ki naj bi omogočila normalne odnose s sindikati, dokazuje, da hoče nadaljevati s politiko kritja najbolj zakrknjenih zasebnih delodajalcev, ki so namenoma zavlekli dosego sporazuma za novo delovno pogodbo in s tem povzročili veliko škodo javnim podjetjem, delavcem in vsemu državnemu gospodarstvu. S tem vprašanjem se je ukvarjalo tudi tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL, ko je danes napravilo obračun o uspešnem boju kovinarskih delavcev za dosego nove delovne pogodbe. Tajništvo federacije treh sindikatov izraža prepričanje, da bo vlada posredovala. SPOROČILO KANCLERJA KREISKEGA NA VČERAJŠNJI SEJI ŠTUDIJSKE KOMISIJE Posebna koordinacijska komisija za vsa odprta vprašanja manjšine Komisijo naj bi sestavljali predstavniki zvezne in koroške deželne vlade ter predstavniki koroških Slovencev - Kakšna naj bi bila prihodnja ljudska štetja (Od našega posebnega dopisnika) CELOVEC, 5. — Študijska komisija za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, ali bolj popularno imenovana, komisija za dvojezične krajevne napise, ki je bila ustanovljena po znanih napadih na dvojezične table lansko jesen, in ki bi naj pripravila predloge za morebitne spremembe zakona o dvojezičnih krajevnih napisih, je včeraj in danes ponovno zasedala na Dunaju. Kot je znano, je bilo prvo zasedanje te komisije februarja letos. Na tem zasedanju je bila ustanovljena posebna podkomisija, ki bi naj preučila nekatera vprašanja, kot kaj je razumeti pod pojmom manjšina, kaj je dvojezično ozemlje itd., kar bi naj poročala komisiji na njenem drugem plenarnem zasedanju. Tudi včerajšnje in današnje zasedanje komisije sta pokazali, da se še vedno izgublja v najrazličnejših stališčih in da ne more priti do konkretnejših sklepov, kar pa je tudi razumljivo, saj v njej ne sodelujejo samo strokovnjaki, ampak tudi politiki, ki gledajo na vprašanje manjšine predvsem z zornega kota svojih strank. Pri tem ni odveč poudariti, da je stališče avstrijske ljudske in svobodnjaške stranke izrazito nenaklonjeno manjšini, kar je prišlo ponovno do izraza v predvolilni propagandi ured občinskimi volitvami na Koroškem. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da je prišlo danes do bistvenega preobrata pri reševanju manjšinskega vprašanja. Avstrijska vlada bo namreč, kot je izjavil kancler Kreisky, že v začetku maja formirala in sklicala tako imenovano koordinacijsko komisijo, ki jo je Kreisky obljubil že lani aprila pri zadnjih kontaktnih pogovorih s predstavniki manjšine. Kot je bilo takrat rečeno, bi naj bila ta komisija sestavljena iz predstavnikov avstrijske zvezne in koroške deželne vlade, predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter naj bi postala stalno koordinacijsko telo za vsa odprta vprašanja manjšine. Koroški Slovenci, ki se — kot je znano — ne udeležu jejo sedanje komisije za dvojezične napise, so tudi vedno poudarjali, da je lahko le takšno koordinacijsko telo primeren forum za reševanje manjšinskih vprašanj, v llllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllirrilllllllllllllllllllllllllHIIIIIIJIIIIIIIIIIllllllllIllIUlIlllllllllflllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIllIIimnillinillllHIIIIHIIIII GLAVNO MESTO KAMBODŽE POPOLNOMA ODREZANO OD SVETA Obroč osvobodilnih enot okrog Phnom Penka Ion Molov diktatorski režim pred polomom V vsej državi proglašeno obsedno stanje - Možnost ameriškega letalskega mostu RIM, 5. — V Rim je prispela delegacija mozambiškega osvobodilnega gibanja Frelimo, ki jo sestavljajo predsednik Samora Machel in drugi trije člani. V svojem nekajdnevnem obisku v Italiji bo delegacija imela stike z raznimi političnimi strankami. Stiki s strankami sledijo konferenci o ‘solidarnosti z afriškimi ljud- stvi, ki se borijo proti kolonialistični ko je levičarsko gibanje preraslo j nadoblasti, ki je bila prejšnji mesec sindikalna vodstva. v Reggio Emilii. PHNOM PENH, 5. — Kljub ameriškemu neprenehnemu bombardiranju tudi v neposredni bližini Phnom Pen-ha, se obroč, ki ga tvorijo osvobodilne enote okoli kamboškega glavnega mesta počasi, a zanesljivo zapira. Ameriški bombniki bombardirajo v krogu 20 do 50 km od središča Phnom Penha. Osvobodilne enote so sinoči prekinile še zadnjo žilo, ki je povezovala glavno mesto 'z bogatejšimi pokrajinami, ki ga oskrbljajo z rižem. Gre za cesto št. 5, ki je sedaj prekinjena približno 60 km severno od Phnom Penha. Vladni glasnik je tudi izjavil, da so partizani ponovno prekinili cesto št. 4, ki je bila za nekaj časa v rokah vladnih čet, Lon Nolov režim je v popolni krizi. Diktator je danes razglasil «stanje nevarnosti*, za kar ga je pooblastila skupščina, ki se je sešla včeraj, da bi razpravljala o nastalem položaju. Stanje nevarnosti mora ostati v veljavi vsaj šest mesecev in daje predsedniku posebne pravice: Lon Nol je prepovedal izhajanje vseh časopisov razen tistih, ki jih izdaja vlada. Poleg tega je Med obiskom v Egiptu je delegacijo ZKJ, ki jo je vodil Stane Dolanc, sprejel predsednik El Sadat (desno) iiiiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||,im„|llll|ll|II,l„l„„|„|||||iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinil||l||lllllll|I|||||Inn||||l|1|||||||||||||||||||||||||||||llll|||iiiiiiiiiiiii POLJSKI ZUNANJI MINISTER V SFRJ ugotovila, da so dosegli visoko stop-1 darskemu sodelovanju. Jugoslovanko razvoja m da je temu razvoju1 ska stran ie obvestila Poljsko o (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — V Beogradu so se danes začeli uradni razgovori med zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem in oolj-skim zunanjim ministrom Štefanom Olszovskim, ki je s soprogo in sodelavci prispel danes na Uradni obisk v Jugoslavijo. Današnji dopoldanski razgovori, katerih so se udeležili tudi sodelavci obeh ministrov, so se nanašali, predvsem na dvostranske odnose, za katere sta oba ministra z zadovoljstvom razvoju posebno dal pobud lanskoletni obisk predsednika Tita na Poljskem. Minister Olszovski je na začetku razgovorov posebno poudaril osebnost predsednika Tita in njegove napore in zavzemanje za notranji socialistični razvoj v Jugoslaviji in njegovo vlogo in vpliv v mednarodnih odnosih in v mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju. Posebna pozornost v današnjih razgovorih je bila posvečena gospo- ska stran je obvestila Poljsko načrtih za izgradnjo naftovoda skozi Jugoslavijo, za katerega je zainteresirana tudi Poljska. PelJaki pa so s svoje strani seznamu Jugoslovane o graditvi magistrale Sever - Jug, ki bi povezovala obe državi. Prav tako je pozitivno ocenjeno plodno sodelovanje obeh držav v raznih mednarodnih organizacijah. Razgovori so se nadaljevali popoldne z izmenjavo mish o mednarodnem položaju. B- “• pobcija _ pooblaščena, da aretira ko- j ameriške zločine v Indokini, izja- ' vib, da je Thieu. kljub temu, da je le lutka v rokah Američanov, osebno odgovoren za najstrašnejše vojne zločine, za množično izseljevanje Vietnamcev ter za mučenje političnih jetnikov v južnovietnam-skih zaporih. Demokristjanski poslanec Fracan-zani je naslovil na predsednika vlade Andreottija in na zunanjega ministra Medicija vprašanje, v katerem sprašuje, ali ne menita, da je Tnieujev obisk v Italiji skrajno neumesten, še zlasti spričo dejstva da njegov režim ovira izvajanje pariškega sporazuma in da je v južnovietnamskih zaporih več 200.000 političnih jetnikov. garkoli brez mandata in brez sleherne obtožnice. V mestu primanjkuje goriva, računajo, da bo bencin, kljub strogi racionalizaciji pošel še pred soboto. Od nedelje so bencinske črpalke prodale kvečjemu 12 litrov bencina posameznim odjemalcem. Oblasti so sporočile, da razpolagajo s količinami živeža, ki so zadostne še za tri tedne. Položaj je toliko bolj resen, ker primanjkuje tudi električnega toka, ki ga dobavljajo samo 12 ur na dan. Zato hladilniki ne delajo in se mnogi proizvodi zelo hitro kvarijo. Lon Nol je omenil tudi možnost, da ZDA organizirajo letalski most, s katerim bi o-skrbovali kamboško prestolnico tako z živežem, kot z orožjem. To je potrdil tudi glasnik ameriškega obrambnega ministrstva, ki je dejal, da so ameriška letala pripravljena, da pohitijo na pomoč Lon Nolovemu režimu, kot so pohitela na pomoč zahodnemu Berlinu ko je bil pred leti blokiran sleherni dohod do nemškega mesta. Oblasti sedaj zaskrblja morebitna partizanska ofenziva proti Kompong Somu, ki je edino kamboško pristanišče, v katerem lahko pristajajo večje ladje, saj je samo tam morje dovolj globoko, če bi partizani zasedli mesto, bi jim to omogočilo prihod do morja, kar bi v vehki meri olajšalo oskrbovanje. Medtem je južnovietnamski lutkovni predsednik Van Thieu prispel v Wa-shington, kjer bo skušal prepričati člane ameriškega kongresa, da mu dajo svojo podporo, kot mu jo je zagotovil predsednik Nixon. Prevladuje mnenje, da se parlamentarci ne bodo obvezali v nobenem smislu, dokler ne bodo zvedeli od Nixona, kaj mu je ta obljubil. Vsi pa so mnenja, da bi Thieujev skorumpirani režim ne mogel obstajati brez ogromne ameriške tako vojaške kot politične pomoči. Demokratično javno mnenje proti Thicujevcmu obisku v Italiji RIM, 5. — V Rimu je bila danes manifestacija proti prihodu juž-novietnamskega diktatorja Thieuja v Rim in njegovemu sprejemu pri papežu Pavlu VI. Manifestacijo ie priredila vrsta organizacij, med katerimi so radikalna stranka «Pax Christi*, gibanje «7. november*, združenje evangelističnih cerkva ter krščansko gibanje za mir. Udeležili so se ga številni duhovniki, ki so imeli pripeto na prsih tablo z imenom enega od številnih budističnih menihov, ki so zapiti v južnoviet-c ar riških zaporih. Povorka je hotela zaključiti svojo manifestacijo na Trgu sv. Pe-fra, okoli katerega pa je bil močan policijski obroč, ki ni dovolil, da _ bj^ manifestanti stopili na trg, ki je že vatikansko ozemlje. Demonstranti so se mirno razšli in niso dah policiji povoda za kakršnokoli ukrepanje. Sen. Lelio Basso, pater Ernesto Balducci, Enzo Enriques Agnoletti in Giovanni Favalli so, kot člani mednarodne komisije, ki proučuje kot Prekinjena stavka carinskih uslužbencev RIM, 5. — Po pogovorih, ki so jih imeh predstavniki neodvisnih sindikatov carinskih uslužbencev z vlado, so nocoj sklenili, da prekinejo stavko carinskih uslužbencev jutri ob 8. uri. Carinski uslužbenci so pred nekaj dnevi proglasili 12-dnevno stavko, ki je v prvih dneh povzročila velike zastoje na mejnih prehodih in v pristaniščih. Položaj se je nekoliko izboljšal, potem ko je vlada pooblastila finančne stražnike, da lahko o-pravljajo carinske posle. Predsednik Leone sprejel Andreottija RIM, 5. — Predsednik republike Leone je danes sprejel predsednika vlade Andreottija. V neuradnih krogih se je zvedelo, da je Andreotti poročal predsedniku republike o vprašanjih, o katerih bodo razpravljali na vladni seji, ki bo v soboto. Poleg drugega bo vlada sklepala o vprašanju ljudskih stanovanj, zakonskem osnutku o zaščiti tal ter o nekaterih drugih vprašanjih. Andreotti je baje poročal Leoneju tudi o poteku razprave v parlamentu o gospodarskem položaju v državi. liniiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinnuiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiitiiiiiumimiiiii PRISPEVEK H KREPITVI POLITIKE NEUVRŠČENOSTI Bijedič poročal ZIS o potovanju po Aziji Izdelati program konkretnih ukrepov za nadaljevanje sodelovanja z obiskanimi državami (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Na današnji skupni seji predsedstva SFRJ in zveznega izvršnega sveta je predsednik ZIS Džemal Bijedič poročal o svojem nedavnem uradnem obisku v Indiji, Cejlonu, Maleziji, Singa-puru, Avstrabji, Novi Zelandiji, Bangla dešu in Nepalu. Predsednik Bijedič je poudaril, da je z najvišjimi voditelji vseh držav, ki jih je obiskal, opravil vsestransko izmenjavo misli o nadaljnjem napredku dvostranskih odnosov, o sedanjem mednarodnem položaju in o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Poudaril je, da so vsi razgovori potekali v ozračju odprtosti, prijateljstva in medsebojnega razumevanja in da je ob tej priložnosti o največjem številu vprašanj, ki so bila v pretresu, prišla do izraza enakost, oziroma podobnost pogledov. Predsednik zveznega izvršnega sveta je poudaril, da so vse azijske neuvrščene države, ki jih je obiskal, konkretno angažirane v pripravah za bodoči sestanek neuvrščenih držav na vrhu in za njen popoln uspeh. V razgovorih je prišel do izraza tudi skupni interes, da ta važni sestanek neuvrščenih da svoj konkretni prispevek k rešitvi največjih problemov razvoja miru in varnosti na svetu. Predsednik Bijedič je rekel, da je v razgovorih v Astraliji in Novi Zelandiji prišla do izraza trdna orientacija treh držav za razširitev njihovih mednarodnih pohtičnih in gospodarskih odnosov. Prav tako je opozoril na interes Avstralije za neuvrščeno politiko. Glede dvostranskih odnosov Jugoslavije z državami, ki jih je obiskal, je Bijedič poudaril, da je povsod prišel do izraza skupni interes po nadaljnji poglobitvi medsebojnih odnosov sodelovanja na političnem, gospodarskem, znanstveno - tehničnem in kulturnem področju. V razgovorih je bila posebna pozornost posvečena možnosti za nadaljnji napredek gospodarskega in tehničnega sodelovanja in so bili v tem pogledu doseženi nekateri sporazumi. Predsednik Bijedič je obvestil zvezni izvršni svet in predsedstvo SFRJ o odločitvi avstralske vlade, da energično prepreči protijugoslovansko teroristično dejavnost v Avstraliji. Prav tako je poudaril, da so med obiskom v Avstraliji, posebno v Novi Zelandiji, bili novezani stiki z zastopniki jugoslovanskih izseljenskih organizacij in skupinami izseljencev, med katerimi je ogromna večina simpatizerjev Jugoslavije. Predsedstvo SFRJ in zvezni izvršni svet sta po poročilu predsednika zveznega izvršnega sveta sklenila, da je potrebno izdelati program konkretnih ukrepov in aktivnosti za nadaljnjo realizacijo dogovora o sodelovanju z obiskanimi državami. B. B. katerem bi bili tudi oni pripravljeni sodelovati, saj sta zanje lahko partnerja za pogajanja o manjšinskih vprašanjih samo avstrijska zvezna in koroška deželna vlada. Sklep kanclerja Kreiskega, da končno le formira obljubljeno koordinacijsko komisijo, ki so ga sprejeli tudi predstavniki vseh treh strank, zastopanih v komisiji za dvojezične krajevne napise, lahko pomeni, da se bo rešavanje odprtih vprašanj slovenske skupnosti na Koroškem končno le premaknilo z mrtve točke. Je pa orez dvoma tudi rezultat doslednega stališča koroških Slovencev, da ne sodelujejo v komisiji, ki je bila ustanovljena praktično zato, da zmanjša zakonite pravice manjšine, in pa spoznanja, da manjšinskih odprtih problemov ni mogoče reševati brez prisotnosti in sodelovanja manjšine. Ob tem pa se takoj postavlja vprašanje smisla nadaljnjega obstoja sedanje študijske komisije. Kancler Kreisky je namreč izjavil, da bosta v prihodnje delovali dve komisiji — koordinacijska ali kontaktna pri uradu zveznega kanclerja, ki naj bi se ukvarjala s celotnim kompleksom manjšinske problematike, sedanja komisija za dvojezične krajevne napise pa bi naj delovala še naprej. Ta komisija je danes ponovno prekinila delo in se bo spet sestala junija, v vmesnem obdobju pa bo delovala ena podkomisija. Glavna stališča, ki jih je že v vmesnem času pripravila podkomisija, in o katerih je včeraj in danes poročala na komisiji, bi bila, da za formulacijo pojma manjšine niso merodajni samo objektivni kriteriji, kot je na primer jezik, ampak tudi subjektivni, kot je na primer način življenja, kulturne navade itd. Za najmanjšo enoto dvojezičnega ozemlja pa bi naj veljala občina. Vendar je ob tem ostalo odprto vprašanje, kako velik bi moral biti odstotek slovenskega prebivalstva. Kot je znano, temelji sedanji zakon o dvojezičnih krajevnih napisih na 20 odstotkih slovenskega prebivalstva. Ob vsem pa je treba ugotoviti, da se je komisija kljub nasprotovanju nekaterih članov, v glavnem le odločila za neke vrste ugotavljanja manjšine, čeprav manjšina sama v kakršno koli ugotavljanje najodločnejše odklanja Kot je izjavil kancler Kreisky, bi naj strokovnjaki do prihodnjega zasedanja komisije ob preučitvi rezultatov ljudskega štetja leta 1951, 61 in 71 ugotovili, kakšna naj bi bila ljudska štetja in kakšne rezultate bi naj dala, da bi jih bilo mogoče uporabiti kot podlago za ugotavljanje manjšine. Mimo tega pa naj bi v ta namen upoštevali še druge kriterije. Verjetno so mišljeni tudi rezultati zadnjih občinskih volitev na Koroškem. Kot je mogoče sklepati po izjavah nekaterih članov komisije, bi naj v prihodnje prišlo v poštev za dvojezične napise nekaj manj občin, kot določa sedanji zakon, vendar le-te kot strnjeno ozemlje in ne samo posamezni kraji. To pa tudi pomeni, da bi bilo treba sedanji zakon o dvojezičnih krajevnih napisih novelizirati, oziroma spremeniti. Zvone Zorko Po dvodnevni razpravi v po slanski zbornici o gospodarsken in finančnem položaju v držav so poslanci vladne večine zavrni li resolucije leve opozicije in o dobrili poročilo ministra za pro račun in zakladnega ministra Poslanci vladne večine so tore potrdili gospodarsko in finanč' no politiko desnosredinske vla de, ki je spravila italijansko go spodarstvo v velike težave. Pred' stavniki PSI in KP| so ugotovili da sedanja vlada vodi gospodar sko in finančno politiko prot delavcem, da pospešuje inflacijo, ki stalno zmanjšuje vrednosl delavskih plač. V kovinarskih podjetjih vlada med delavci velika napetost, čeprav so v teh dneh Izbojevali pomembno zmago z obnovitvijo delovne pogodbe. Začeli so fcoj proti represiji v tovarnah, ki j« v zadnjih mesecih prizadela veliko število delavcev. Kovinarji zahtevajo, da delodajalci prekličejo vse ukrepe, ki so hudo prizadeli njihove tovariše. Odbornika De Carli in Stoppei sta včeraj na tiskovni konferenci orisala novinarjem petletni razvojni in urbanistični načrt. O teh dveh načrtih bo deželni svet začel razpravljati že prihodnji te-den. V neki jami pri Poljanah na Goriškem so po naključju odkrili pravcati arzenal dobro ohranjenega orožja, katerega «o prevzeli karabinjerji, ki so tudi u-vedli preiskavo. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK 6. aprila W3 NA POSEBNI TISKOVNI KONFERENCI Predstavljena razvojna načrta za gospodarstvo in urbanistiko Odbornik Stopper o ciljih, ki naj bi jih dežela dosegla do leta 1975 . De Carlijev prikaz urbanističnega načrta Na sedežu deželnega odbora je v tržaški luki, itd. Res je, je še i Na razna vprašanja časnikarjev pristavil Stopper, da bo načrt spre- sta nato izmenično odgovarjala objet z dveletno zamudo, vendar pa < bornika Stopper in De Carli, ki sta njegova usmerjevalna vrednost bila včeraj dopoldne tiskovna konferenca, na kateri sta odbornika za načrtovanje N. Stopper in za urbanistiko De Carli obrazložila časnikarjem petletni deželni raz-( vojni načrt za obdobje 1971-75 oziroma deželni urbanistični načrt, o katerih bo stekla razprava v deželnem svetu prihodnji teden. S tema dvema dokumentoma, ki sta ' osnovnega pomena za načrtni razvoj deželnih gospodarskih in socialnih dejavnikov, se bo praktično zaključila druga mandatna doba v Furlaniji - Julijski krajini. Odbornik za načrtovanje Stopper je v svojem posegu naglasil, da je i deželna uprava sestavila drugi pet-, letni razvojni načrt na podlagi po-i svetovanj, ki jih je imela s predstavniki 8 socialno - gospodarskih področij naše dežele, s predstav* niki sindikalnih organizacij in z deželnim odborom za gospodarska ' in socialna vprašanja CRES. Načrt je bil hkrati sestavljen v skladu 1 s smernicami, ki jih za prostorsko planiranje določa urbanistični načrt. Kaj predvideva razvojni načrt za prihodnje petletje? Predvsem letno naraščanje narodnega dohodka v deželi v razmerju 5,8 od sto. Se-i stavljavci načrta menijo, da bosta k temu naraščanju prispevala i predvsem industrijska dejavnost in pa tako imenovano «terciarno» področje (razne storitve in podobno), medtem ko se narodni dohodek 1 od kmetijstva ne bo bistveno spre-' menil v primerjavi z današnjim sta-: njem. Obseg zaposlenosti naj bi 1 se do konca leta 1975 povečal za ' 17.000 enot, pri čemer naj bi občutno zavrli izseljevanje oziroma i celo priklicali v domači kraj večje i število izseljenih deželanov. Gospodarske dejavnosti bo pod-i piralo javno področje, in sicer i z vrsto posegov, ki naj bi v pet-letju dosegli skupno vrednost oko-1 li 1.800 milijard lir Cpo cenah i iz leta 1970). Dober del teh sredstev, ki predstavljajo 21 od sto ! deželnega narodnega dohodka, bo javna uprava namenila stanovanjski gradnji, gradnji šol, razvoju zdravstva itd. Načrt predvideva za tovrstne posege skupno naložbo 592 milijard lir. Za produktivne naložbe pa je predviden skupen izdatek nekaj nad 200 milijard lir. Pogoj za dosego zastavljenih ciljev je ; poseg državnih organov, ki naj bi naši deželi na podlagi člene 50 i deželnega statuta nakazali predvi-; dena sredstva (skoraj 500 milijard) za koordinirane razvojne posege v , deželno gospodarstvo. Za posamezne gospodarske panoge so v načrtu predvidena poseb-; na poglavja, med katera spadajo : na primer poglavje o industriji, poglavje o trgovini, poglavje o prometu ter še poglavje o razvoju pristaniških dejavnosti s težiščem ne bo zaradi tega v ničemer okrnjena. Izhodišče za sestavo načrta predstavljajo statistični podatki iz leta 1970, ki so deloma že zastareli (zlasti po splošnem štetju iz leta 1971) in ki utegnejo zato nekoliko popačiti dejansko stanje v naši deželi v trenutku, ko se bo načrt začel izvajati. Odbornik De Carli Je naglasil, da je bil tudi urbanistični načrt sprejet po predhodnem posvetovanju s prizadetimi dejavniki v deželi, za razliko od gospodarskega razvojnega načrta pa ima urbanistični plan še to prednost — in hkrati tudi hibo — da je praktično prvi tovrstni načrt v Italiji. Cilji, ki jih zasleduje urbanistični načrt, se ujemajo s cilji razvojnega načrta, posamezna poglavja pa o-hravnavajo predvsem prostorsko planiranje in teritorialne ter infrastrukturne smernice načrtovanja. V razpravo je posegel tudi ravnatelj odbomištva za načrtovanje dr. Cian, ki je obrazložil zlasti smernice za razvoj deželnega kmetijstva. na koncu ponovno poudarila, da je treba deželno načrtovanje gledati hkrati skozi prizmo obeh predstavljenih načrtov, saj se slednja medsebojno dopolnjujeta, ker obravnavata v osnovi eno in isto vprašanje, gledano iz dveh različnih zornih kotov, in ker sta oba izraz e-notnih prizadevanj enega samega organa, to je deželnega odbora. V NEDELJO NA OPČINAH Spominska svečanost ob obletnici ustrelitve 71 talcev V nedeljo, 8. t.m. bo na openskem strelišču ob 16. uri spominska svečanost ob obletnici smrti 71 talcev, ki so jih nacifašisti ustrelili 1944. leta. Na komemoraciji bosta spregovorila deželni svetovalec inž. Antoni-no Cuffaro in repentabrski občinski svetovalec dr. Pavel Colja. OD 27. APRILA DO 16. JUNIJA V GLEDALIŠČU VERDI SPOMLADANSKA SIMFONIČNA SEZONA S SLAVNIMI DIRIGENTI IN SOLISTI Skoraj na vseh koncertih novost za Trst - V jeseni gledališče Verdi v Zagreb z dvema operama, leta 1974 zagrebška opera v Trst s «Prodano nevesto» Operna sezona gledališča Verdi 1972-73 je pri koncu. Na sporedu je samo še opera P. I. Čajkovskega «Pikova dama», katere premiera bo jutri zvečer, potem pa se bo praktično brez presledka začela tradicionalna spomladanska simfonična sezona 1973, katere repertoar je včeraj predstavil specializiranemu tisku ravnatelj gledališča Verdi prof. odv. Giampaolo de Farra ob sodelovanju umetniškega direktorja Raffaela de Banfidda. Toda še predno preidemo k orisu programa simfonične sezone moramo zabeležiti za ljubitelje operne glasbe vsekakor zanimivo vest, ki jo je ob tej priložnosti sporočil prof. odv. de Ferra, da bo v letošnji jeseni in prihodnjo pomlad prišlo do izmeničnega gostovanja tržaškega opernega gledališča Verdi v Zagrebu in zagrebške Opere v Trstu. Gledališče Verdi bo gostovalo v Zagrebu od 9. do 15. oktobra letos z dvema predstavama Menottijeve o-pere «Uomo piu importa:nte» in z dvema predstavama Verdijeve opere «Moč usode*, zagrebško gledališče pa bo vrnilo obisk leta 1974 s štirimi predstavami Smetanove komične opere «Prodana nevesta* v PROTI SCALFAROVIPR0TIREF0RM1 Danes zjutraj manifestacija študentov po mestnih ulicah Govorila bosta italijanski in slovenski študent ter zastopniki šolskih sindikatov - Solidarnost z grškimi študenti ški visokošolci in dijaki uprizorili danes zjutraj protestno manifestacijo proti namenom Andreottijeve vlade, da bi univerzo spremenila aiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii STALISCE TRGOVINSKE ZBORNICE Krajevne uprave naj bi podprle «petrolejsko poslanstvo Trsta» Zbornica meni, da ogljikovodiki prinašajo pomembne gospodarske koristi in ne ogrožajo naravnega okolja V sredo se je sestal vodilni odbor tržaške trgovinske zbornice. Na seji so vzeli v pretres vprašanje napovedane speljave novih naftovodov iz Trsta in «težave, ki so nastale v zvezi s speljavo naftovoda ENI Trst — Portogruaro in naftovoda Trst (Aquila) — Visco pri Palmanovi*. Predsednik dr. Caidassi je dejal, da se v glavnih evropskih lukah promet z nafto suka na višini 75-80 odst. celotnega pristaniškega prometa, v- Italiji pa je položaj naslednji: v Trstu krije promet s petrolejem 90 odst., v Genovi 70 odst., v Neaplju in Benetkah pa 60 odst. celotnega prometa. Za Trst je petrolej nujno potreben, je naglasil dr. Caidassi, saj je opaziti, da se na primer potniški promet vedno krči. V letošnjem letu naj bi Čez-alpski naftovod prevzel okoli 40 milijonov ton surove nafte, kar bo imelo ugoden vpliv na razvoj tržaškega gospodarstva. Trst je že od nekdaj stremel za tern, da bi postal pomembno raz-pečevalno središče za razne energetske vire, zlasti pa za surovo nafto in zemeljski plin. Sedaj je v načrtu razširitev Aquile, Tako da bo njena letna zmogljivost narastla na 5,000.000 ton. V ta namen nameravajo naložiti v nove čistilne naprave približno 30 milijard lir. Po mnenju dr. Caidassija nima nobenega smisla zavirati razvoja «petrolejskega poslanstva* Trsta, kakor nima smisla sklicevati se na potrebo po zaščiti naravnega okolja. Okoli terminala v Žavljah je poskrbljeno za to, da ne bi prišlo db onesnaženja s petrolejem, kolikor je voda včasih res onesnažena, pa je to pripisati odplakam, ki jih ladje spuščajo v morje v veliki razdalji od obale in ki jih veter potiska h kopnemu. Tudi nove naprave v čistilnici Aquila, je nadalje dejal dr. Caidassi, bodo o-premljene z vsemi sodobnimi sredstvi za preprečevanje onesnaženja Z gradnjo novega naftovoda Trst-Palmanova bi znatno razbremenili cestni promet s petrolejskimi cisternami. Dr. Caidassi je zato izrazil upanje, da bodo ustanove in krajevne uprave preklicale svoj sklep o nasprotovanju tem novim pobudam. Po njegovem bi bilo škoda, če bi se Trst odrekel ustreznim naložbam. ENI namerava po- Kot smo že napovedali, bodo trža- la, v katero naj zahajajo vsi sposobni, ne glede na družinsko premoženje, kar naj spremlja odločen poseg javnih oblasti za «pravico do študija*. To se pa izraža v grad v «šolo za elito* in jo odtujila si- i nji študentskih domov, v podporah -i-.-'- *■— — dijakom, v brezplačnosti študija in knjig, olajšavah pri prevozih itd. Že včeraj so študentje delili pred tržaškimi šolami letake, v katerih so pozivali dijaštvo na skupen na stop. Predvsem so dijake pozivali, naj skupaj z naprednim delom profesorjev zapustijo pouk in se pridružijo skupni demonstraciji. Prvi občutek po razdelitvi letakov je bil, da se bo velik del dijaštva odzval temu pozivu. Poziv so študentje razdelili tudi pred slovenskimi šolami, ki imajo v bistvu iste probleme kot italijanska, le da so ti še tem bolj zaostreni, ker se kronični bolezni zastarele srednjeveške šole pridružuje še diskriminacija do manjšine. V tem smislu so študentje na svoji skupščini v torek govorili tudi tem, da mora šolska struktura v naši deželi upoštevati in odražati obstoj različnih kulturnih stvarnosti (v mislih so imeli italijansko, slovensko in furlansko). Sprevod študentov in dijakov bo krenil izpred nove univerze ob 9. uri. Demonstranti se bodo podali v mesto, kjer bo zborovanje. Na njem bodo spregovorili po en italijanski in slovenski študent, predstavnik delavcev in predstavnik šolskih sindikatov CGIL in CISL. Na univerzi se med tem množijo akcije, ki dokazujejo zavzetost za pereča vprašanja. Tako so imeli včeraj sestanek z grškimi študenti v Trstu, katerim stalno streže po svobodi grški polkovniški režim. novom delavskih družin. O tem namenu jasno pričajo predvsem podaljški učne dobe, kar pomeni za družine študentov nove težke stroške, in omejevanje podelitev letnih štipendij. Glede višje srednje šole pa kažejo vladni ukrepi isto težnjo po oženju in pospeševanju razredne selekciie. Zaradi vsega tega so že pred dnevi zasedli tržaški akademiki rektorjeve urade, stalno pa izjavljajo, da jim gre za demonstrativne akcije, ki naj v mestu združijo v skupnem boju delavce, študente in srednješolce, skratka vse zainteresirane sloje. Njihov cilj je dovolj jasen: odprta univerza in šo- iiiiiiiijiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiaiiiMifiiiiiatiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiini leg naftovoda zgraditi tudi tri nove hranilnike za nafto v industrijski coni, kar bi predstavljalo le manjše povečanje sedanjega parka hranilnikov, ki šteje 120 rezervoarjev. Dr. Caidassi je nadalje omenil, da prinaša naftovod SIOT Trstu pomembne dohodke: tako naj bi dohodek v letu 1970 dosegel 14,8, v letu 1971 pa 17,4 milijarde lir. Poleg tega so polagoma izoblikuje načrt, po katerem naj bi v Tržiču nastalo večje središče za ponovno vplinjevanje tekočega tjie-tana, ki bi ga dovažali iz Alžirije in nato odvažali v zaledje po posebnem plinovodu. O tem vprašanju bodo razpravljali tudi na skorajšnjem sestanku italijansko -avstrijske mešane komisije. Pogreb bivšega župana Bartolija Včeraj ob 14.30 je bila pogrebna svečanost za preminulim bivšim tržaškim županom inž. Giannijem Bartolijem, katerega posmrtni o stanki so bili na mrtvaškem odru v sejni dvorani tržaške občine. Ob prisotnosti najožjih družinskih članov se je z umerjenimi besedami iiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii DO KONCA MESECA Val stavk šoferjev avtobusnih podjetij Prva stavka bo v torek Sindikati uslužbencev javnih in zasebnih prevozov so se te dni združili v federacijo na deželni ravni, izvolili svoje organe in določili tudi nove metode boja, ki naj nadaljujejo in zaostrijo sindikalni spopad za delovno pogodbo, ki je zapadla že lansko leto. V zvezi s tem so sindikalisti določili program boja za obdobje pd prihodnjega torka dalje. Stavkovne akcije bodo razčlenjene tako po sektorjih, kot po pokrajinah. Vsekakor pa je predviden sledeči razpored stavk: v torek bodo v deželi stavkali uslužbenci prevoznih družb od 10. do 13. ure. Naslednja stavka bo v sredo, 18. aprila, ko bodo uslužbenci delali samo v rednem urniku, ne bodo pa opravljali nadur. To pomeni, da bodo morale nekatere družbe (recimo tržaško občinsko podjetje ACEGAT) ukiniti približno tretjino svojih voženj, ki jih šoferji opravljajo v nadurah. V četrtek, 26. aprila, bodo stavkali od 14. do 17. ure, dan zatem pa bo v Trstu deželna manifestacija vseh uslužbencev prevoznih družb. Tedaj bodo stavkali ves dan šoferji, ki vozijo na daljših progah. V mestih bodo stavkali takole: v Trstu od 10. do 14.30, v Gorici in Vidmu pa od 9. do 17. ure. Po tržaških ulicah bo krenil sprevod, ki bo odkorakal ob 10. uri izpred železniške postaje. V dneh, ko bodo napovedane stavke, ne bodo vozili izredni avtobusi za izlete. Izjemo predstavljajo le izleti ali prevozi za dijake in šolarje. Istega dne, v petek, 27. aprila, se bodo v Trstu zbrali na skupščini sindikalni aktivisti. Razpravljali bodo o možnosti še nadaljnje zaostritve spopada. V tej fazi razmišljajo tudi o možnosti, da bi oklicali stavko sprevodnikov, kar bi pomenilo, da bi avtobusi redno prevažali potnike, a zastonj. od pokojnika poslovil tržaški župan Spaccini, nato pa se je od občinske paiače razvil sprevod do cerkve sv. Antona Novega. Na čelu sprevoda je bila godba, številni venci in še številnejše zastave raznih bojevniških organizacij in «svo-bodlndh istrskih občin* ter beguncev iz Boke Kotorske, Zadra, Splita itd. Za krsto, ki so jo nosili občinski stražniki v paradni uniformi, so šli predstavniki oblasti: župan Spaccini, predsednik deželnega sveta Ri-bezzi. predsednik deželnega odbora Berzanti, predsednik pokrajine Za-netti, vladni generalni komibar Ab-brescia in drugi ter nato okrog 2.500 — 3.000 pogrebcev. V cerkvi sv. Antona Novega je opravil žalne obrede nadškof Santin, ki je tudi na kratko orisal pokojnikov lik. Sledil je zasebni. pogreb na poko- rednem abonmaju. Pobuda za to izmenično gostovanje je prišla od mešane italijansko - jugoslovanske komisije in se vkijučujg v okvir splošnega kulturnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Gledališče Verdi bo gostovalo v Zagrebu tako z orkestrom kot zborom in seveda solisti, kar bo vsekakor predstavljalo tudi velik finančni in organizacijski napor, ki pa ju nedvomno opravičuje plemenit namen. Spomladanska simfonična sezona ’73 bo obsegala 8 koncertov za red A in prav tako 8 koncertov (ponovitvenih) za red B. Začela se bo 27. aprila in zaključila 15. junija za red A ter 28. aprila oziroma 16. junija za red B. S simfoničnim orkestrom gledališča Verdi in z zborom bodo nastopali znani italijanski in tuji dirigenti ter instrumentalni in vokalni solisti, na sporedu skoraj vseh koncertov pa so novosti za Trst in tudi krstne izvedbe. Tako bomo lahko na predzadnjem koncertu poslušali tudi krstno izvedbo skladbe domačega skladatelja Fabia Vidalija «Tyrtaei Fragmina*, ki bo obenem tudi prva izvedba nekega Vidalijevega simfoničnega dela v gledališču Verdi sploh. Žal pa bo to tudi edina skladba domačih avtorjev v vsej spomladanski sezoni in tudi eno od zelo redkih del modeme simfonične proizvodnje, na kar so prisotni glasbeniki na tiskovni konferenci tudi kritično opozorili. Za dirigentskim pultom se bodo Po vrsti zvrstili Luigi Toffolo, Elia-hu Inbal, sovjetski dirigent Evgenij F. Svetlanov, Giannandrea Gavaz-zemi, Aldo Ceccato, Hermann Michael in Serge Baudo. Med mnogimi solisti pa bomo lahko poslušali pianiste Alexisa Weissenberga, Michela Campanello, Tihona Kren-nikova, Maureena Jonsa, Claudia Arraua in Alfreda Brendela, ki bosta imela samostojna koncertna recitala, violinista Vladimira Piva-kova in Johanno Martzy, čelista Libera Lano, harfista Nicanorja Zabaleto, saksofonista Daniela Def-fayeta ter vokalne soliste Lariso Avdejevo, Silvano Cherra, Mirno Pecile, Armanda Morettija, Aleš-sandra Cassisa, Eftimiosa Micha-lopoulosa in Glorio Pauluzzo. Med posebno zanimivimi novostmi za Trst bodo na programu Straussova «Simfonia domestica*, Mehlerjeva Simfonija št. 5, Prokofjeva kantata za mezzosopran, zbor in orkester «Aleksander Nevski*, Donizettijeva «Messa da re-quiem» za soliste, zbor in orkester, Poulencova «Stabat Mater* za sopran, mešani zbor in orkester ter že omenjena Vidalijeva skladiba. Abonmajske cene bodo ostale iste kot lani. j. k. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst TED WHITEHEAD ALPHA BETA Razpored predstav pod rubriko «Gledališča» GLASBENA MATICA — TRST Sezona 1972-73 Deveti abonmajski koncert V četrtek, 12. aprila 1973 ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu SIMFONIČNI KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: Anton Nanut Solist: Dejan Bravničar violina Spored: U. Vrabec: ŠKOCJANSKE JAME J. Brahms: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER v D-duru op. 77 L. van Beethoven: SIMFONIJA štev. 5 Rezervacije in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. DRUGE VESTI IVA ŠESTI STRANI pališče. katerega so se udeležili le družinski člani in osebni prijatelji. iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHimiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHmmiiiiiiiiiinuiiuuiiiumiiii Zadnja pot Pepija Grzančiča Veliko število ljudi z Opčin, iz mesta in drugih krajev, med njimi mnogi bivši partizani, je včeraj popoldne spremilo na zadnji poti pokojnega Pepija Grzančiča. Krsto s pokojnikovim truplom so prepeljali iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu v opensko cerkev, kjer je domači župnik g. Žerjal opravil cerkveni obred, potem pa se je dolg pogrebni sprevod odvil skozi Opčine na domače pokopališče. Pred vozom s krsto so domačini nosili cvetje in številne vence, ki so jih dragemu pokojniku poklonili openska Zveza partizanov, krajevna sekcija Komunistične partije, prosvetno in športno društvo, svojci in znanci, za krsto pa so stopali hudo prizadeta pokojnikova žena Ivanka, bratje in drugi svojci. Pred odprtim grobom se je od pokojnega Pepija v imenu njegovih bivših bojnih tovarišev, delovnega kolektiva Založništva tržaškega tiska, pri katerem je bil pok. Pepi nazadnje uslužben, ter v imenu vseh, ki so ga poznali in cenili, s kratkimi besedami poslovil Jože Koren Spomnil je na njegovo zvestobo svojemu narodu, na njegov protifašistični in partizanski boj, na njegovo trpljenje vojnega invalida in njegovo pogumno prenašanje tegob kot posledic vojne, vse dokler ni njegove uporne volje premagala neizprosna usoda. Potem je domača zemlja, sloven- ska semlja, za katero M jo boril in žrtvoval, zagrnila krsto z njegovim truplom in nešteto rok je nanjo spustilo poslednje prgišče zemlje v zadnji hvaležni pozdrav. Počivaj v miru dragi Pepi. Seja odbora Sindikata slovenske šole Danes ob 17. uri bo odborova seja. Na dnevnem redu bodo: razprava o izvršnem delu po zadnjem občnem zboru, smernice za bodoče delo in razno. Tajništvo Prosvetno društvo «SLAVEC» — Ricmanje - Log vabi vse člane na REDNI OBČNI ZBOR ki bo jutri, 7. aprila 1973 ob 20. uri v društveni dvorani v Ric-manjih. ZADRUŽNA KRAŠKA MLEKARNA obvešča, da bo jutri, 7. aprila ob 20. uri v Bazoviškem domu v Bazovici redni občni zbor članov. Dnevni red: Poročilo upravnega in nadzornega odbora. Odobritev obračuna. Razno. Vabljeni. Včeraj-danes Danes, PETEK, 6. aprila IVO Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 18.39 — Dolžina dneva 13.03 — Luna vzide ob 6.50 in zatone ob 22.54 Jutri, SOBOTA, 7. aprila RADIVOJ Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,2, najnižja 6,2, ob 19. uri 11,4 stopinje, zračni tlak 1020,1, narašča, veter 3 km na uro, južni, vlaga 57-odstotna, nebo 7/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 5. aprila 1973 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 17 oseb. UMRLI SO: 77-letni Giovanni Po-sar, 72-letni Giovanni Battista Bartoli, 63-letni Josip Grzančič, 78-letna Giovanna Spazzapan vd. Lazzarini, 87-letni Albino Semoli, 1 dan star Diego Scalia, 62-letni Karlo Semolič, 91-letni Antonio Predonzan, 77-letni Bia-gio Coppolecchia, 65-letni Ivan Puntar, 83-letna Lucia Carboni vd. Cortese, 58-letna Ernesta Visintin por. Pariš, 88-letna Margherita Morgutti, 86-letna Maria Pipan vd. Gemini, 72-letna Giovanna Gherghic vd. Lauren-ti, 53-letni Angelo Sossi, 64-letna Car-mela Hrovatin vd. Ravalico. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) , Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giu-stizia, Trg Liberta 6: Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lioyd, Ul. Orologio 6 Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; Vemari, Trg Valmaura štev. 11. Kino «La Cappella Underground« predvaja danes ob 19. in 21. uri «11 mostro del pianeta perduto* («The Day the World Ended», 1955, ZDA) režiserja Rogerja Cormana. Igrajo: Richard Denning, Lori Nelson in Adele Jergen. Nazionale 16.00 «11 maschio ruspante*. Barvni film. Giuliano Gemma, Barbara Bach, Francesca Romana Co-Iuzzi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 15.00—17.25—19.50—22.15 «Ulti-mo tango a Parigi*. Barvni film. Marlon Brando in Maria Schneider. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 15.00—22.00 cUltimo tango a Parigi*. Barvni film režiserja B. iser-toluccija. Marlon Brando m Maria Schneider. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 «11 magnate*. Barvni film. Lando Buzzanca in Rossana Schiaffino. Excelsior 15.00—18.30—22.00 «Ludwig*. Helmut Berger, Romy Schneider in Trevor Hovard. Prepovedano mladini pod 14. letom. Barvni film. Ritz 16.00 «L’isola misteriosa e il capitano Nemo*. Barvni film po romanu Julesa Verna. Igra Omar Sharif. Aurora 16.30 «Provaci ancora, Sam*. Barvni komični film. Wood Allen. Capitoi 16.30-18.20-20.10—22.00 «H tuo vizio e una stanza chiusa e solo io ne ho la chiave*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 15.30—18.25—21.30 «11 Padri-no». Barvni film. Igra M. Brando. Filodrammatico 16.30 «Cosa vogliono da noi queste ragazze?*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Scipione detto anche l’Afncano». Barvni film. Marcello Mastroianni in Silvana Mangano. Vittorio Veneto 16.45 «Non si uccidono eosi anche i cavalli?* Barvni film. Jane Fonda in Michael Sarracin. Abbazia 16.00 «Inginocchiati stranie-ro... i čada veri non fanno ombra». Barvni vvestem film. H. Powers in J Mitchell. Astra 16.30 «Una farfalla con le ali insanguinate*. Barvni film. Helmut Berger. Evelin Stewart. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «Redak lo schiavo di Cartagine*. Barvni zgodovinski film. Jack Palance in Milly Vitale. Impero 16.30—18.15—20.00—22.00 «Ter-rore cieco*. Barvni film. Igra Mia Farrow. Prepovedano mladini pod 14. letom. Razstave Gledališča ANSAMBEL MIHE DOVŽANA sTEREo valčki, , valčki, valčki, lke vm polke ^^polke'----‘po DIMNIKAR, KI NOSI SREČO 12 PESMI TRST- Ulica »v. Frančiška 20 Tal. 61-792 V TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška št. 20, razstavlja Deziderij Švara. V umetniški galeriji Mignon (Pasaža Rossoni) bo do 15. aprila razstava del Lidie Giusti. V občinski galeriji bo do 10. aprila razstava del Corrada Davideja. V galeriji «Eorum» v UL Coroneo i razstavlja Lojze Spacal. V galeriji «Degli Artisti« bo do 8. aprila razstavljal tržaški slikar Marino Aita. V galeriji «Tergeste» razstavlja do-6. aprila svoja dela Carlo Miceu. Razstavlja krajine in marine. V umetniški galeriji «La Lantema« bo Jože Ciuha razstavljal svoja dela do 4. maja. V Kulturnem domu slikarska razstava Jožeta Šajna. Prosveta Amaterski oder Prosek-Kontovel gostuje v nedeljo, 8. aprila ob 17. uri v kinodvorani v Bazovici z Nušičevo veseloigro v treh dejanjih «Emanei-pirane žene*. Vabljeni! Šolske vesti Združenje staršev učencev osnovne šole v Ul. Donadoni bo priredilo v sredo, 11. aprila pogovor na temo «Otrok — vzgojno stičišče med šolo in družino*. Pogovor bo vodil dr. Danilo Sedmak. Začetek ob 20.30 v šolskih prostorih. V Marijinem domu bo v nedeljo, 8. aprila ob 17. uri zaključna šolska prireditev. Na sporedu tri enodejanke, deklamacije in petje. Vljudno vabljeni. Izleti KASTA organizira v nedeljo, 8. aprila enodnevni izlet z vlakom v BENETKE. Zbirališče pred železniško blagajno glavne postaje ob 7.30. SPDT priredi 15. aprila 1973 avtobusni izlet na Jelenk nad Spodnjo Idrijo, od koder je približno 2 uri hoda. Kosilo iz nahrbtnika. Neplaninci si bodo lahko ogledali zanimivosti Idrije. Avtobus bo odpeljal izpred sodišča fForo Ulpiano) točno ob 7. uri. Potovali bomo čez Ajdovščino, črni vrh in Idrijo do Spodnje Idrije. Povratek čez Most na Soči in Gorico. Vpisovanje do 10. t. m. pri Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9. SPD «lgo Gruden«, ŠD »Sokol« in Kulturni krožek Devin-štivan organizirajo štiridnevni velikonočni izlet v Budimpešto in na Blatno jezero od 22. do 25. aprila. Cena izleta vse vključeno 35.000' lir. Lahko se prijavite v jutranjih urah na telefonskih številkah 20186 in 20252. SPDT sporoča, da zimovanje na Voglu, ki je bilo predvideno za velikonočne praznike, odpade zaradi -tehničnih ovir. KULTURNI DOM Stalno slovensko gledališče gostuje danes, 6. t. m. ob 16. uri in 20.15 v Novi Gorici s predstavo L. Piran-della «Le premisli, Giacomino'*. V nedeljo, 8. t. m. ob 16. uri T. UTiitehead «Alpha Beta* za abonma red F — okoliški. SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s farso v treh delih Jožeta Javorška «Povečevalno steklo* jutri, 7. aprila 1973 ob 20. uri v Zadružnem domu v DEKANIH in v nedeljo, 8. aprila 1973 ob 18. uri v Zadružnem domu v ŠMARJAH. VERDI Jutri, 7. aprila 1973 bo za red A (parter in lože) in B (balkon in galerije) premiera opere P. I. čai" kovskega «Pikova dama*. Opero, & jo režira Alberto Fassini, bo dirigiral Reynald Giovaninetti. Scene, P° osnutku Pierluigija Pizzija, so Popravili pod vodstvom Maria Rossija v delavnici gledališča Verdi. Tudi kostumi so zamisel Pizzija. Nastopili bodo Magda Olivero, Silvana Gherra, Silvana Mazzieri, Giorgio Casellato Lamberti, Mario Petri, Giulio Fiora-vanti, Ermanno Lorenzi, Carlo Zardo, Mario Carlin, Vito Susca, Raimondo Botteghelli, Adriana Camani in Gian-na Jenco. Z baletno skupino gledališča Verdi bodo nastopili Martine Chaumet, Robert Bestons, Jean Marie Dubrul in Antonia Vassiliadis. Sodelovala bo tudi skupina «Piccoli cantori della citta di Trieste* pod vodstvom Edde Cal-vano. Zbor gledališča je uvežbal Gaetano Riccitelli. Vstopnice so na razpolago pri gle-dališki blagajni (tel. 31948). POLITEAMA ROSSETTI Danes ob ' 21. uri ponovitev dela Carla Bertolazzija «Egoist». Rezervacije in prodaja vstopnic pri osrednji blagajni, Pasaža Protti (te1-36372. 38547). V torek, 10. aprila bo v gledališču Rossetti gostovalo gledališče Stadt- theater iz Berna z Durrenmattovo priredbo Shakespearjevega dela «Kralj Janez*. Predstavo prireja italijansko-švicarsko združenje naše dežele s sodelovanjem tržaškega Stalnega £le‘ dališča. Za to predstavo, ki jo je režiral Dieter Stiirmer, bodo imeli vsi član1 omenjenega združenja, člani Nemškega kulturnega inštituta ter vsi abonenti gledališča Rossetti ter Avditorija 50-odstoten popust. S prodajo vstopnic bodo začeli P' tri, 7. aprila, pri osrednji blagajn* v Pasaži Protti (tel. 36372 - 38547). LITERARNE SOBOTE Jutri ob 18.30 bo na zadnji literat® soboti v Rossettiju govoril oče modeme pedagogije Benjamin Spock 0 «Mladini v Ameriki*. Gosta bo predstavil prof. Sergio Nordio. Sledila b° debata. Razna obvestila Godbeno društvo »Nabrežina« obvešča mladeniče iz Nabrežine in bližnje okolice, da je pričelo z glasbenim poukom novih članov - naraščajnikov. Vabljeni so fantje, ki imajo posluh in veselje do godbe, da se pridružijo dosedanjim 6 novim članom, katere poučuje verziran dirigent. Prosimo, da se javite vsako sredo ob 19. uri na sedežu godbenega društva v stari nabrežinski šoli. V počastitev spomina Pepija Grzančiča daruje Slava Slavec 2000 lir ® spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. Namesto cvetja na grob prijatelju Pepiju Grzančiču darujeta družini Mario in Uči Dolenc 5000 lir za sp°" menik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane, 5000 l'r za ŠD Polet in 5000 lir za PD Tauer V počastitev spomina pok. Odmee Cetin daruje družina Zobec 1.000 ijr za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane V počastitev spomina pokojne#3 tov. Grzančiča darujejo Ema Tomažič 2.000 lir in E. ter F. K. 1000 hr za Tržaški partizanski pevski zbor- Namesto cvetja na grob tov. Grz?-n' Čiča daruje Grozdana 1.500 lir za sp° -menik padlim iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. 4. aprila nas je zapustil naš drag1 Karlo Semolič Pogreb bo danes, 6. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Repentabor. Globoko potrti naznanjajo žal ost®0 vest: žena, sin, hči, zet, vnuk1-sestre, svaki, svakinje in drog0 sorodstvo Repentabor, 6. aprila 1973 Obč. pogrebna služba. Ul. Zonta 7/<' in zapustil v žalosti ženo, sina, ses^ brate in drugo sorodstvo. Pogreb m1 danes, 6. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev 113 Proseku. Prosek, 6. aprila 1973 Obč. pogrebna služba, Ul. Zonta ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki našega dragega so z nami sočustvovali ob izgubi PEPIJA GRZANČIČA Iskrena zahvala č. g. Žerjalu, dr. Hrovatinu, govorniku za poslovilne besede, darovalcem cvetja, vsem sorodnikom, prijateljem m znancem ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Družine MESAR-DOLENC ia GRZANCI4 Trst, Opčine, 6. aprila 1973 L Gorski dnevnik VČERflj GORIŠKI DNEVNIK 6. aprila 1973 v DEŽELNEM SVETU 26. OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA V GORICI Sprejeta dva nova zakona Popestrena in živahna dejavnost SPD vedri duha 0 otroških jaslih in proračunu torek bosta na vrsti petletni razvojni načrt in predlog urbanističnega načrta ^odnjj svet je na včerajšnji od kate^u110- sprejel dva zakona, 8°gia ™ je bil prvi izglasovan Prvi °’ °ru§’ pa z večino glasov. 2akon dnevnem redu je bil letos n 412, ki ga je 9. marca kori v?r . ožil deželni odbor. Za-fevrjjin asa v deželno zakonodajo določb t nor.me In nekaj dodatnih 1044 , .* državnemu zakonu štev. ških j. ®- decembra 1971 o otro-“bfavna , Hkrati s tem je svet dobao zakonski osnutek s po-Sbra ,Se ,in°. ki ga je 25. sep-tiHtiiS|.j. .ni Predložila skupina ko-PeUegt,; n'n svetovalcev (Bergomas, sarj\8 ltu> Lovriha, Rizzi in Bo- ka pjj". je obrazložila poročeval-koo n‘n°va (KD), se deželni za-(štev ,?aša na državno normo ^ za 844ki uvaja petletni na-V obč'^ra6-aprila 1948> ° prec* 25 leti, sta pred jjhsko „,Jn Odarjem sklenila za-1®!% K,,]?0 beneška Slovenca Va-‘et»v Ji k°Vac (Cucovaz) - Tama-med dvema Mar- v. , ir, TT , ulcu uvemi v,el°va 0 Jeiena Gujon - Muhu-r^ški L-.orenjega Marsina v ?a4tl° šihtJ01' izvirata jz s0- Vele nr na' sinoJJ0 £ zena Helena povila n hčer, Jožka (Giuseppe), ki ima 24, let, Paola 23, Danteja 17 in Marijagrazio 16 let. Ob nepo pisnem trudu in «krvavem» znoju pridnih delovnih rok staršev so vsi štirje potomci tega zakona vzrastli v zdrave in močne člane mladega beneškega rodu. Naša slavljenca 25-letnice zakonske «zaprisege» stanujeta z družino že več let v čedadskem predmestju Rualisu. V svojem rodnem kraju Marsinu se najraje udeležujeta tamkajšnjega poletnega praznovanja krajevnega patrona sv. Lovrenca. Zaradi tega pravijo domačini, da enkrat na leto skliče in zbere skupaj skoro vse Marsince doma ter tiste iz bližnjega in daljnega sveta. Petindvajset srečnih družinskih let je že kar lep, zavidanja vreden jubilej. Zato želimo slavljencema Valentinu in Heleni, da bi bil ta za njiju in njuno družino neizmerno srečen in vesel. Ob današnjem obhajanju njune srebrne poroke jima voščimo, da bi tudi zdrava in srečna doživela praznovanje zlate poroke 1998. leta. ANTON BIRTIČ-MEČANA Za njima je nastopil Fabbrov branilec Petracco, ki je predlagal, naj bi sodni zbor vključil v dokumentacijo tega procesa tudi psihiatrične izvide o Fabbru. Te izvide, ki jih preučujejo zdravniki kriminalistične umobolnice, v kateri je Fabbro zaprt, je preiskovalni sodnik zahteval v zvezi s pustnim u-morom bencinarja Camilla More. Za njim je odv. Ghezzi zahteval, naj sodni zbor zasliši še dve razbremenilni priči. Pridružil se mu je Battello, na kar je Latinijev branilec Boutian zahteval zanj izpustitev na začasno svobodo. Isto je zahteval odv. Terzi za Coccola in Snaidera. Predsednik Ligabue je seveda vprašal za mnenje javnega tožilca Brencija, ki je le na kratko izjavil, da nasprotuje vsem omenjenim zahtevam. Enako se je dr. Brenči uprl zahtevi po dodelitvi začasne svobode trem obtožencem. Pač pa se je strinjal z zahtevo po združitvi obeh sodnih obravnav v eno. Sodni zbor se je po teh posegih umaknil v sejno dvorano in čez čas prečital sklep, da se sodna razprava prekine in odloži do 21. maja, ko se bo ob 9. uri začela združena sodna obravnava proti deve-torici obtožencev in proti Cherchiju. Zahtevo po podelitvi začasne svobode Latiniju, Snaideru in Coccolu pa je predsednik zavrnil ker gre za socialno nevarne elemente, za katere nima nobenih jamstev, da bi — v primeru izpustitve na svobodo prišli na sodno obravnavo. Svoje trditve je utemeljil z ugotovitvijo, da je tudi proces zaradi upora v koronejski jetnišnici, ki je povzročil smrt dveh mladoletnikov, zgovoren dokaz utemeljenosti te zaskrbljenosti. Tako se je prvi, proceduralni del, tega procesa zaključil še pred poldnevom. Gojenci policijske šole so včeraj slovesno prisegli Včeraj ob 10. uri so v vojašnici Duca d’Aosta slovesno prisegli Zvestobo republiki gojenci XXXII. tečaja policijske šole. Slovesnosti so prisostvovali številni predstavniki civilnih, vojaških in verskih oblasti ter sorodniki gojencev. Razvrščene bataljone je pregledal vladni komisar prefekt Abbrescia, ki ga je spremljal poveljnik policijske šole polkovnik Francesco Montalbano. Po verskem obredu so nagradili nekatere gojence, ki so z najboljšim uspehom dovršili šolo. ENEL erte hazionale per lenergia elettrica SPOROČILO POTROŠNIKOM Sindikalne organizacije delavcev elektriške stroke so proglasile na Cel«tnem državnem ozemlju razčlenjene stavke v obdobju od 29.3.73 do (°rka, 10. aprila. Čeprav je ENEL sprejel nujne ukrepe, je možno, da ne bo mogel Zagntoviti neprekinjene dobave toka niti za najnujnejše potrebe Zaradi tega vabi vse potrošnike, in /lasti ind- ‘tujske, da Mmejo P e tl|<. Pe za zaščito lastnih naprav ter vse previdnostne ukrepe, kl so v tem primeru potrebni. V sredo zvečer se je v Gregor- r čičevi dvorani na Verdijevem kor-1 zu sešlo domala 100 udeležencev j 26. rednega občnega zbora Sloven- I skega planinskega društva Gorica, j Občni zbor so pozdravili številni I zastopniki planinskih organizacij iz matične domovine in manjšinskih organizacij, sledila so predsedniško in tajniško poročilo ter poročili načelnikov smučarskega in jamarskega odseka ter volitve novega odbora, ki ga sestavljajo naslednji člani: Bernard Bratuš, Niko Brešan, Aldo Bavcon, Bogdan Butko-vič, Rudi Cantelli, Zorko Čotar, Danilo Nanut, Artur Košuta, Vlado Klemše, Milojka Pavletič, Slavko Rebec, Nada Sanzin, Jožica Smet in Zdenko Vogrič. Poročilo predsednice Smetove Občni zbor je odprla predsednica Jožica Smet ,ki je pozdravila vse prisotne, zlasti številne predstavnike planinskih organizacij iz Slovenije. Po izvolitvi delovnega predsedstva, sestavljenega iz Bernarda Bratuža, Nika Brešana, Milojke Pavletič in Vlada Klemšeta, je predsednica Smctova podala poročilo o opravljenem delu. Uvodoma se je spomnila umrlih članov, potem pa je osvetlila delovanje društva, ki deluje neprekinjeno že 27 let zaradi tesne navezanosti članstva in prizadevnosti voditeljev pri uresničevanju narodnoobrambnega pomena tega društva v zamejstvu. Omenila je uspešno delovanje smučarskega odseka, ki ima 40 naraščajnikov in prireja uspešne smučarske tečaje na Lažni (letos tečaja ni bilo zaradi pomanjkanja snega), ter se je vključilo tudi v FISI, da more sodelovati na tekmovanjih. Odbor je sprejel pobud-, m-of. Rupla za novo vsto delovanja «Planinstvo in šport za vsakogar*. V okviru sodelovanja z «Domom» je prof. Rupel trasiral trim stezo, dolgo 5 km in speljano po Grojni, Ščednem in Oslavju, ki bo služila zlasti za suhi trening naraščajnikov. Ugodno delovanje jamarskega odseka Kraških krtov, ki uspešno rijejo po Krasu in odpirajo nove jame. Predsednica je nato govorila o denarnih podporah, ki niso zadostne za . kritje potreb izredno razvejane dejavnosti ter je želela, da bi društvo prejelo iz javnih skladov 1 Večje prispevke. Društvo je v lanskem letu poglabljalo stike z matično domovino, zlasti s Planinsko zvezo Slovenije kakor tudi s planinskimi društvi v Tolminu, na Jesenicah, v Radovljici, Ilirski Bistrici ter s planinskima društvoma v Trstu in Celovcu. Sodelovalo je na prvem prijateljskem srečanju slovenskih planinskih društev iz zamejstva (Gorica, Trst, Celovec) na Jesenicah. V sklepnem delu se je predsednica Jožica Smet zahvalila za Z občnega zbora Slovenskega planinskega društva v Gorici sodelovanje odbornikom, načelnikom, članom, članicam, kraškim krtom ter mladim smučarjem. Poročilo tajnice Nade Sanzin Tajnica SPZ Nada Sanzin je po-ved£.la, da se je število članstva v zadnjem letu zvišalo s pr./topom 70 novih članov, med katerimi je tudi 27 kraških krtov. Društvo šteje 474 članov, odbor je imel 15 sej, priredili so 20 izletov s 445 udeleženci, 14 vzponov, 6 družinskih izletov, zaključni izlet na otok Cres ter martinovanje na Mostu na Soči. Priredili so štiri uspela predavanja, udeležili so se ses an-kov in shodov planinskih društev Slovenije ter shodov manjšinskih gočil požar, ki je uničil travo in organizacij. j grmičevje ter tako odprl pogled Poleg podatkov o dejavnosti pa na vhod v 6 metrov globoko jamo. je hotela tajnica Nada Sanzin po- v nrij je bilo nekaj stotov strel-vedati kaj več zlasti o organizacij- nega orožja, v najlonskih vrečah skih vprašanjih in je najprej pohvalila hitro odposlane prijave za smučarski tečaj na Lažni, medtem ko prihajajo prepočasi prijave za tekmovanja in za izlete, tako da je kljub obveščanju po pošti in (Foto Zdenko Vogrič) Krožek «Salvemini» priredi jutri večer ljudskih pesmi Kulturni krožek «Gaetano Salve-minh iz Gorice priredi jutri zvečer v mali dvorani UGG recital, kjer bosta nastopila gorički ansambel «1 trovierh in potujoči pevec iz Sicilije Franco Trincale. Večer je namenjen domači, ljudski glasbi ter bo prikazal aktualne vere če probleme ljudstva. Organizatorji vabijo. da se večera udeleži čimvečje število ljudi. V Gradišču bo razstavljal slikar Renzo Moreu V nedeljo, 8. aprila bo v Gradišču odpri svojo razstavo slikar Renzo Moreu, ki bo slike razstavil v galeriji «La serenissima*. Renzo Moreu je začel s svojo zvrstjo u-metnosti že pred štirinajstimi leti v Opatiji, kjer je obiskoval umetniško šolo pod vodstvom prof, Butko-viča. V ponedeljek v Verdiju italijansko gledališče V ponedeljek, 9. aprila bo v Verdiju zadnja abonmajska predstava italijanskega gledališča. Nastopila bo skupina «Belli» iz Rima s komedijo «Cuore di cane» pisatelja Mihajla Bulgakova. V glavnih vlogah bosta nastopila Viveca Melan-der in Mario Moretti. Pričetek ob 21. uri. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitsniiiiiiiiiiiiiiijmuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« KARABINJERJI SO GA ŽE ODNESLI V VOJAŠNICO V kraški jami pri Poljanah so našli ;ečjo količino še uporabnega orožja V isti jami so bile tudi začetnice tržiškega jamarskega društva In datum njenega odprtja ■ Zaskrbljenost kraškega prebivalstva Prejšnji dan so domačini odkrili na Goriškem Krasu, pri Poljanah, skladišče orožja. Najdbo je omo- časniku potrebno še telefonsko obje predsednica ocenila1 vešča.nje. Zaželela je večje sode- lovanje otrok na tekmah pa čeprav ni bilo tečaja. Društvo se namreč ni lotilo tekmovanj zgolj iz agonističnih razlogov, ampak se je odločilo- za to dejavnost zaradi (Nadaljevanje na 6. strani) V GALERIJI «IL TORCHIOi) Jutri odprtje razstave slikarja Jožeta Cesarja Jutri. 7. t.m. bo ob 18.30 v galeriji moderne umetnosti dl Tor-chio», Ul. Mameli 6 odprtje razstave del tržaškega slikarja Jožeta Cesarja. Razstava, ki si jo boste lahko ogledali vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 20. ure, bo odprta do 21. t.m. Delovno predsedstvo občnega zbora Slovenskega planinskega društva. Predsednica Smet bere predsedniško poročilo (Foto Zdenko Vogrič) in plastičnih torbah. Tako kot najdba orožja pa je zanimiv tudi podpis v kraški jami, kjer je bilo orožje hranjeno. Na steni je namreč z rjavkasto oljnato barvo napisano «GSM-ADF - 14 - 3 - 1973». Kratici pomenita «Gruppo speleo-logico Monfalcone - Associazione del Fante», kar se po slovensko glasi «Tržiška speleološka skupina -Zveza pešadijcev». Domačini so najdbo orožja sporočili karabinjerjem v Doberdobu, ki so skupno s karabinjerji iz Tržiča prišli na kraj, pregledali jamo ter našli pravcati vojaški arzenal. Večji del orožja so prinesli na plan in ga nato odpeljali s seboj. V jami je bilo več puškinih nabojev, zažigalna vrvica, razne vrste smodnika, šest ročnih granat, bajoneti, prot:!?talski izstrelki, več puškinih c -vi, cev ruske brzostrelke, cev težkega mitraljeza in še nehaj drugega manj pomembnega orožja. Ob r~'dbi orožja in napisu v jami se vsakemu vsiljuje vprašanje, če obstaja zveza med orožjem in jamarji, ki pripadajo krožku, katerega kratica je napisana na steni. Pozanimali smo se v Tržiču in izvedeli, da delujeta v tem kraju dve jamarski društvi. «GSM-ADF» (Gruppo speleologico Monfalcone-se - Associazione del Fante) sestavljajo jamarji, ki so resnični ljubitelji narave, ter je med njimi celo neki občinski svetovalec. Druga skupina se podpisuje s GSM ali GSOM (Gruppo speleologico Mi-niussi). V njej se zbirajo tudi nekateri pripadniki desničarskih organizacij. član GSM je, tako kaže, tudi Sergio Tromba iz Tržiča, ki ga je na prijavo ANPI zaradi mazanja protifašističnih lepakov obsodilo na globo tudi drugostopenjsko sodišče. Tromba naj bi bil neo-fašist in član vseh mogočih izpeljank neofašistične organizacije ter ni e- diiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUimiiiiiiiuitniniiiniiiiiiififiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH NEDEUSKE VOLITVE V KMEČKO BLAGAJNO Kmečka zveza predložila listo tudi v Gorici in Steverjanu Volišča bodo odprta od 7. pa do 20. ure - Potem bodo takoj začeli s štetjem glasov dini desničar v jamaski skupini Mi-niussi. Med GSM - ADF in datumom 1.3.1973 ni nikakršne povezave, ker jamarji tega kluba, kakor smo izvedeli, v zadnjem času niso bili na Krasu, še celo pa ne 14. marca, ko je bila sreda. Ta datum navajamo po pripovedovanju ijudi in zanj ne moremo povsem jamčiti. Vest o najdbi orožja je vzbudila najrazličnejše govorice na Krasu in v Tržiču, zlasti še zato, ker so na Krasu že večkrat našli orožje. Z njim se najraje ukvarjajo neofašistični elementi in še posebej njihove polvojaške organizacije. Ker je bilo v dobrem stanju in so nekateri deli pripadali orožju, ki je prišlo v promet šele po drugi svetovni vojni, je povsem opravičen sum, da so z njim upravljali neznanci še v zadnjem času. To potrjujejo tudi najlonske vrečice in torbe iz plastike, v katerih je bilo hranjeno. Pričakujemo, da bodo karabinjerji, ki so orožje odnesli ter pričeli preiskavo, odkrili lastnike, sporočili javnosti izsledke preiskave. Te podr.tke so de’Sni dati zaradi vse preveč pogostih najdb orožja v naših krajih (pravi arzenal so odkrili lansko leto pri Nabrežini) in tudi zaradi nevarnega ravnanja z njim. Kras naj ne bo več vež-bališče za polvojaške organizacije ali za uskladiščevanje orožja, pač pa naj služi rekreaciji, predvsem primernemu in nemotenemu življenju domačega prebivalstva. ZADEVA PETOVLJE Danes verjetno sestanek s strokovnjaki Danes bi se morali na sodišču v Gorici sestati preiskovalni sodnik dr. Cenisi. državni pravdnik odv. Pascoli, nekateri zagovorniki pripornikov, osumljenih umora treh karabinjerjev pri Petovljah, ter strokovnjaka za ugotavljanje avtorstva glasu neznanca, ki je karabinjerjem v Gradišču sporočil vest, da je pri Petovljah ustavljen fiat 500. Ta sestanek s strokovnjakoma bi meral biti že prejšnji petek, vendar so ga odpovedali in preložili na današnji dan. S tem v zvezi smo izvedeli, da je odvetnik Ber-not vložil zahtevo, naj se pri sedanji fazi preiskave glede glasu izključi inženir Vallone, ker je že sodeloval pri preiskavi, ki so jo vodili karabinjerji tik pred aretacijo osumljencev. Jutri, v soboto, bo v Turjaku, v dvorani ENAL, 9. pokrajinski kongres upokojencev CGIL. Na tej manifestaciji bo govoril deželni dan združenja Cattonar. Razna obvestila Županstvo v Sovodnjah sporoča, da bodo v torek, 10. aprila t. m. od 8. do 12. ure uradniki z davkarije pobirali na županstvu v Sovodnjah zapadli obrok davkov. Davke bodo pobirali tudi v štever-janu, in sicer v sredo, 11. aprila v uradnih urah na števerjansla občini. Kino DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna «Alla Salute», UL Cosulich, tel. 72480. Gorica VERDI 17.00—22.00 «11 Decamerone nero». Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.15—22.00 «Getavay». S. Mc Queen in A. M. Gravv. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. CENTRALE Danes zaprto. MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Un'av- ventura a Tahiti». J. P. Belmondo m S. Sandreili. Barvni film. VITTORIA 17.15—22.00 «Cronaca ero-tica di una coppia*. P. Petit in R. Caggio. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. / ržič AZZURRO 17.30 «Da Hong-Kong: 1 ur-lo, il furere, la morte». Barvni film. EU ISIOR 16.00 «Barbablun>. Barvni film. PRINCIPE 17.30 «Delirio caldo». Barvni film. \oru Gorica SOČA «Kraja po nalogu britanske tajne službe*, angleški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «želja po vampirju*, angleški barvni film — ob 18. ui 20. DESKLE Prosto. RENČE Prosto. PRVACINA Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves oan in ponoči it dežurna lekarna Provvidenti, Travnik št. 34. tel. 2972. Iz goriškeoa matičnega urada ROJSTVA: Morena Sittaro, Silvia Pozzar, Paola Puglianello, Luca Silvestri, Bogdan Jarc, Katia Fort, Valentina Croci, Roberto Settimo, Marina Latella, Marilena Tartaglione SMRTI: gospodinja 63-ietna Olga Matevžič por. Zimic. Kmečka zveza v Gorici, ki sodeluje pri nedeljskih volitvah za kmečke bolniške blagajne na Goriškem z napredno kmečko organizacijo «Alleanza coltivatori daretti» sporoča, da so včeraj opoldne u-radno zaključili predložitev kandidatnih list za te volitve. Zato vabimo naše kmetovalce na Goriškem, naj pri volitvah glasujejo za tisto iisto, ki jim daje največ jamstva za enotnost njihove kategorije, za dosego enakopravnosti pri socialnem skrbstvu in bolniškem zavarovanju z drugimi kmečkimi delavci. Včeraj smo objavili volilne liste za občini Doberdob in Sovodnje. Danes objavljamo še liste za štej verjan in Gorico, kjer je največ slovenskih kmetovalcev. ŠTEVERJAN - Kandidati na listi Kmečke zveze so: Dušan Dru-fovka, Marij Hlede, Miroslav Hu-tnar, Franc Komic, Rudolf Koršič. Riko Marassi, Alojz Marassi, Drago Maraž, Franc Maraž. Franc Mi-klus, Boris Mizerit, Avgust Šte-kar, Bruno Štekar, Alojz Terpin m Darinko Terpin. Za nadzorni odbor: 1 Ivan Humar, Marij Maraž, Vladimir Klanjšček in Albin Komic. GORICA — Lista Kmečke zveze — za odbornike: Karel Drufovka, Vladimir Fiegel, Bogomir Gravner, Milan Gravner, Emil Klanjšček, Darilo Makuc Jožef Nanut, Vladimir Petelin, Jožef Sfiligoj, Alojz Tabaj in Bressan Giuseppe. Za nadzorni odbor: Franc Lupin in Ludvik Nanut. GORICA — Bonomijanska lista Odborniki: Evaristo Lutman, Brajnik Dušan, Egidio Andrian, Luigi Bisiani, Pietro Braini, Attilio Bressan, Clemente Bressan, Federi-c° Klanjšček, Daniele Paulin, Antonio Podveršič, Silvana Radinia, Renato .Vidoz, Erminio Vidoz, Štefan Vogrič in Viljem Zavadlav. Za nadzorni odbor: Dionisio Paulin, Luigi Nardin, Mario Drossi in E-miiio Sfiligoj. Kot smo že včeraj omenili, bodo volišča odprli v nedeljo, 8. aprila ze ob 7. uri zjutraj ter bodo ostala odprta nepretrgoma do 20. ure zvečer. Po tej uri bodo takoj za-ueli s (preštevanjem glasov in ugotavljanjem volilnih rezultatov. Goriški kmetje na županstvu med podpisovanjem liste Kmečke zveze in njenih kandidatov (Foto Altran) PRIMORSKI DNEVNIK 6. aprila NEKAJ PODATKOV O SLOVENSKEM DELU ČIČARIJE LIPE SU Ml MUNE I ŽEJANE, JOŠ SU LIPLJE GOLAC I POLJANE » Kod pravzaprav teče razmejitvena črta - Stara noša je bila v rabi še pred nedavnim • *| i Domačija na Go jakih. Hiša je krita s slamo tLipe su mi Mune i žejane, još su tiplje Golac i Poljane» (iz ljudske popevke) Zelo prijeten opis Mun in Žejan, Vasic severne Čičarije, ki spadajo pod Hrvaško Istro, objavljen v ljubljanskem «Delu» me je vzpodbudil, da napišem nekaj podobnega o vaseh slovenske Čičarije, in sicer o Golcu (Gocu) in Poljanah. Predvsem se mi zdi potrebno opisati, katero območje spada nasplos-no pod Čičarijo, saj ne dobimo nikjer točnega ne geografskega Stara čička narodna noša niti ne etnografskega opisa. Tudi tista, ki jo uporabljajo nekateri «nismo Čiči ne Brčini — smo jušto na konfini» ne drži! Ne oomo dosti pogrešili, če vzamemo za severno mejo Čičarije državno cesto Trst -- Reka, in to začenši od Kozine vse do Rupe. Zahodna meja poteka vzdolž že-ležniške proge od Kozine proti jugovzhodu približno do Lupogla-va. Na vzhodu je meja Čičarije črta od Lupoglava proti severovzhodu do Velikega Brguda m proti severozahodu do Rupe. Najbolj problematična in z druge strani etnološko zanimiva je severna meja. Moramo si namreč biti na jasnem, da se geografski pojem Čičarije razlikuje od etničnega. Janez Zrnec omenja, da obstajajo v Istri 4 vasi, in sicer šušnje-vica, Brdo, Urbuni in Žejane v Čičariji, kjer se je do danes ohranilo romunsko narečje. Skupno z uskoškimi hrvaškimi plemeni ali bolje rečeno skupinami ljudi je pribežalo pred Turki v Istro nekaj romunskih skupin. Nekateri italijanski zgodovinarji so imeli to kot dokaz, da je celotna Čičarija romanskega porekla in da so Slovani asimilirali Romune. Vzroki, da so skozi stoletja nekatera naselja v Istri ohranili jezik svojih pradedov in da se niso sosedne vasi oprijele njihovega narečja, so predvsem geografskega in ekološkega značaja. Gre predvsem za neproduktivno pasemo področje in slabe prometne zveze. Drži pa tudi dejstvo, da se nobeno ljudstvo ne da tako zlahka potujčiti. To ne velja le za Čiče romunskega narečja, ki ga govorijo Žejanci, temveč tudi za čakavsko -ikavško narečje vasi slovenske Čičarije, ki spadajo k Sloveniji (občini Materija in Podgrad). V teh krajih so ljudje že od nekdaj uporabljali v šoli in cerkvi slovenščino, učili so se slovenskega jezika, brali slovenske knjige in časopise in pri vsem tem ohranili vse do danes svoje izredno fonetično čisto čakavsko-ikavsko na rečje. Omenil sem severno mejo tega ozemlja. Kako je z vasmi, skozi katere pelje mejna cesta? Nikdar ni bilo govora, da bi vasi Materija, Povžane, Markovščina in Gradišče pripadale Čičariji. Tudi Skadanjci niso Čiči, čeprav je vas Skadanščina na čičkem o-zemlju. Obravnave sta vredni vasi Obrov in Podgrad. V teh govorijo čakavsko-ikavsko narečje kot v. Golcu in Poljanah. Kakor njihovi sosedje, so se ljudje tu že od nekdaj preživljali z gozdom in ovčerejo. Prispeli so v te kraje približno hkrati z drugimi skupinami in si zgradili hiše in ostala poslopja v enakem stilu kot v Golcu in Poljanah. Ljudje v teh vaseh so se od vedno smatrali za Čiče in jih tudi dejansko prištevamo v čičko skupnost. Nimajo pa te vasi osnovnih značilnosti čičke etnične skupine. Ena od teh je narodna noša. Ta se ni nikjer ohranila do danes. Obstajala pa je še v prvih desetletjih tega stoletja. Celo še v začetku italijanske okupacije so Italijani pod okriljem svoje organizacije «Dopolavoro» propagirali in podpirali nastope folklornih skupin v narodnih nošah. Moški so nosili iz domače volne tkane suk-nene hlače «brnaveke», jopiče z rokavi ter brezrokavne — «korete». Brnaveke so se tesno prilegale nogam, podobno kot sedanje «kav-bojke». Težko si je danes raztolmačiti, kako so mogli moški v poletnem času, posebno ob košnji, prenašati vročino v takih ozkin in toplih volnenih hlačah. Še to moramo poudariti, da so le redki imeli več parov hlač za zamenjavo. Pozneje so izpodrinile «brnaveke» manj okorne «cajhaste» hlače in «regadinke» (zelo močno blago, še močnejše od platna današnjih kovbojk). Kot obutev so še pred 50 leti Branko Marušič: VELIKI TOLMINSKI = PUNT LETA 1713 Plastiko «Primorski puntarji« (last Notranjskega muzeja v »ostojni) je leta 1946 izdelal Tone Kralj, delo bo vlito v bron »stavljeno aprila 1973 v Tolminu kot spomenik upornim Tol-nincem. Izmed primorskih likovnikov je tematiko uporov ob-Lelal Albert Sirk in sicer v skici za večje delo, ki nosi naslov Prisega kmečkih puntarjev na nož« (delo je nastalo pred dru-;o svetovno vojno in je v lasti galerije iz Ljubljane), Sirkovo lelo je vezano na dogajanja slovenskih kmečkih uporov vobče. >rav iz zadnjega časa pa je kiparsko delo kiparja - naivca Franeta Tavčarja «Tolminski puntar«. Nastalo je ob priliki kipar-.kega tabora v Vidmu ob Ščavnici lansko leto (objavljeno v ;Naši obrambi«, št. 3, 1973, str. 10). Obstoje tudi glasbena dela, ki jih je navdahnila puntarska ematika. Podatki o tem niso zbrani. Tolminsko puntarsko pesem je uglasbil Andrej Hrabroslav Vogrič (1873-1932). Nesoglasja med tolminskimi podložniki in njih gospodarji imajo dolgo zgodovino. Od leta 1515 do 1700 je ugotovljenih vsaj dvajset različnih upornih gibanj, ki so bila v okviru meja tolminskega glavarstva, uperjena pa proti posvetni oblasti in Cerkvi. Že od samega začetka 18. stoletja so se Tolminci prepirali s svojim glavarjem Jakobom Antonom Coroninijem (16877-1734). Tako so nam iz let 1700, 1701 in 1702 ohranjeni kmetje nosili «opanke». Ženske so poleg te obutve nosile še domače copate — «žoke». Med spodnjim perilom so bile «kamižole» in «1 mižoti». Značilna ženska, iz domače volne tkana brezrokovna o-bleka je bila «bantiranka». ki je bila bogato nabrana, saj so uporabili za krilo kar 6 m blaga. Iz debelejšega sukna je bil tkan bolj plašču podoben <>gugran». Pesem poje: Lipa Mara h maši gre U gugranu do zemlje. Četiri guci (godci) poli nje Lipo ropotadu, Maru tja peljadu! Poleg narodne noše je za Golac in Poljane značilna še narodna pesem (popevka — «kanta», kantati — peti). Obrovei in Podgrajci niso nikdar «zakantali» po domače. Kakor drugod na Primorskem, so tudi v teh krajih fantje prepevali slovenske narodne pesmi. No, poleg teh je ostala, lahko rečemo do konca zadnje vojne, dominantna domača, enoglasna, večinoma otožna pesem. Po dnevnem napornem delu se je zbrala zvečer mladina pod starodavno lipo, se razgovarjala o svojih problemih in prepevala svoje pesmi, pesmi, prepolne melanholije, bridkosti in bolečine ljudstva, ki se je dolga stoletja borilo za obstoj na svoji revni zemlji. Obup se je trgal iz mladeniških prsi, kot npr. v pesmi: črna gora puna ti si hlada. Srce moje puno ti si jada. Al se gora oslobadja hlada. Srce jada, kada u grob pada. V ljubezenski pesmi fant večkrat toži nad nezvestobo dekleta: Še bolj boleča je pesem zapuščenega dekleta: Proklet bija, kad si me ljubija! Ti si mer.e na veri tradija. Padalo ti meso vse od kosti, Kako meni suze od žalosti! Obstajajo ali bolje rečeno so obstajale še pesmi vesele vsebine, polne humorja, itd. kratke narodne pesmi z zanimivo vsebino kot npr.: Sveti Petar u raj grede Majka za njin drkon teče. Ček, počekaj Pero, sinko, Da ja s tobon u raj greden! Nazad, nazad mila rnajko! Kad si oštarica bila Vodu h vincu dolivala Svoju dušu u grih zapeljala! Tvoja duša na dnu pakla visi! Čiči so imeli svoje posebne pesmi, ki so jih pele žene ob smrti svojcev. Nekaj podobnega zasledimo pri drugih slovanskih narodih (narikuše ali naricaljke). V omenjenih naših vaseh so tovrstno jadikovanje* imenovali «gudenje — gusti». Ženske so ot> joku v rimah opisovale pokojmkove vrline. Vsa ta zakladnica narodnih pesmi, pregovorov, pravljic in drugih narodnih motivov je šla nepozabno v grob z našo poslednjo generacijo. še nekaj značilnega za determi-nacijo etnične skupine so svojevrstne jedi, ki jih pripravljajo čičke gospodinje ob velikih slovesnostih. Za Veliko noč npr. pripravljajo posebno slaščico — «čma-ro». Osnovne sestavine te sladke jedi so: koruzna moka, na masti pražen luk, sladkor, suho grozdje in še nekaj dišanic. Ta slaščica se kuha v prašičjem mehurju, ki ca že ob kolinah napihneio, da se posuši. Znane so še sladke krvavice, ki jih kuhalo ob kolinah. Od kranjskih krvavic se razlikujejo v tem, da jim čičke gospodinje dodajo še sladkor, suho grozd-e (opa-ša) in pinole. Imenujejo jih «mu-lic-e». Prostor nam ne dopušča, da bi se dotakndi še nekaterih problemov, ki so trli v preteklosti in še danes tarejo naše Čiče. Omenil bi le to, da se v teh krajih še danes lahko najde marsikatera zanimiva anekdota ali folklorna značilnost tega revnega koščka slovenske zemlje. Iskati jo je treba in opisati ter na ta način ohraniti bodočnosti in skupnosti, ki jo bolj zanimajo aktualni problemi bolj ekonomskega kot etničnega ali kulturnega značaja. dr. FRAN JURIŠEVIČ I ■ '■i Prejeli smo Oj nevera, kako si se klela. Klela si se, da ga ne biš uzela. Ferruccio Parri: «DUE MESI CON I NAZISTI» — Založba Carecas. Gaetano Salvemini: «UNA VITA PER LA LIBERTA’» — Testimo-nianze e documenti. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI E. R. Chamberlin: GREŠNI PAPEŽI Zaradi snovi je knjiga zanimiva, vendar hkrati ponekod tudi nekoliko dolgovezna, vsekakor pa koristen prispevek k skromni tovrstni slov. literaturi Knjiga GREŠNI PAPEŽI, katere slovenski prevod (Helena Ne-naše) nam posreduje Državna založba Slovenije, predstavlja poljudno napisano zgodovino rimskega papeštva od leta 900 pa do leta 1527, do krize evropske reformacije in italijanske tragedije. Vendar pa je pisatelj svoje delo omejil na sedem papežev, ki so zaradi vzajemnih vplivov neprimerne osebnosti izzvali krizo v katoliški cerkvi. V celotni zgodovini papeštva papeži, ki jih predstavlja avtor, niso predstavljali izjemne osebnosti, niti glede posvetne moči, niti glede napak in pregreh. Vendar je vsak izmed njih, s tem da se je gnal za čari posvetne moči in pozem-skih zabav, povzročil v stavbi, ki jo je podedoval, daljnosežne spremembe. Početje vsakega posameznika je prineslo posledire, ki so segale v prihodnost in so povzročile daljnosežne spremembe. Ko je od sovražnih vojska, Italijanov, Špancev in Nemcev padel Rim in je papež Klement leta 1527 zbežal, je bilo za vedno konec papeževe posvetne oblasti. Ta kritični čas nam torej posreduje angleški zgodovinar, ki nam odkriva delček podrobnosti svetovne zgodovine, zlasti zgodovine papeštva in mesta Rima. Kot pravi avtor sam, je v prikazovanju zgodovine papeštva bilo dosti težav. Šele zelo pozno je papež Leon XIII. odprl vatikanske arhive in s tem omogočil katoliškemu zgodovinarju Ludivi-gu Pastorju, da je na podlagi zgodovinskega gradiva posredoval objektivno zgodovino papeštva. Na drugi strani pa je obstajala protestantska zgodovina papeštva, ki jo je napisal zgodovinar Ferdinand Gregorovius. Chamberlin je, kot sam pravi, ubiral srednjo pot in je na podlagi upoštevanja e-nega kot drugega gradivaskušal napisati delo, ki naj bi bralcu posredovalo objektivno resnico. Knjiga načenja torej v poliudni obliki zanimivo poglavje svetovne zgodovine in daje bralcu vpogled v gnile razmere cerkvene države in razkriva osebnosti papežev, ki so v svojih rokah združevali cerkveno in posvetno oblast ter hkrati opravljali duhovno in njej docela nasprotno državniško funkcijo. Avtor pravi, da danes pač ni mogoče več raziskovati, kako so mogli ti ljudje opravljati dvoje tako nasprotujočih si funkcij. Njihovo dejavnost pa je mogoče presojati na podlagi objektivno u-gotovljenih dejstev tako kot druge zgodovinske osebnosti. Knjiga je že sama po sebi zaradi snovi dovolj zanimiva, čeprav je mestoma malce dolgovezna in ponavljajoča, vsaj v načinu obravnavanja snovi. Seveda pomeni koristen prisj evek k tovrstni skromni slovenila literaturi. Kaj velikega, kako posebno veliko aelo pa le ni. SI. Ru. PRVI TEKOČI TRM BI MORAL STECI BO 1975. LETU «Velikan ob Kami» že kaže svoje velikanske obrise Vsestransko načrtovanje ne le mesta, pač pa tudi širšega območja Še v času, ko se je govorilo o gradnji tovarne osebnih avtomobilov v Toglattigradu, se je cesto omenjal načrt o «velikanu ob Kami*. Sovjetske oblasti so se namreč tedaj pogajale z Američani, Francozi in Nemci za gradnjo velike tovarne tovornjakov in Dieslovih motorjev. Za načrt so se sicer ogrevali vsi m tudi zastopstvo turinskega velikana je v zvezi s tem odpotovalo v Moskvo. To je bilo pred leti, nakar je zadeva potihnila in vsi so govorili o rezultatih v Togliattigra-du, kjer je lani jeseni stekel že drugi tekoči trak, o «vel:Kanu ob Kami* pa so glasovi utihnili. In vendar načrt ni občepel. Nasprotno, mesto Naberežnije Čelni, ki je pred tremi leti štelo 36.000 prebivalcev, šteje danes že okoli 100.000 ljudi, kajti 60.000 delovnih moči, od tehnikov pa do preprostih težakov, je zaposlenih pri gradnji tovarne tovornjakov, ki Kalune na Krajnovi hiši v Golcu PETEK, 6. APRILA 1973 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Šola; 18.50 Sodobni ital. skladatelji; 18.15 Literarna oddaja; 19.25 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.40 V plesnem koraku; 22.05 Zabavna glasba TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Srečanje z avtorjem; 16.00 Koncert. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 8.00 Jutranje pesmi; 9.00 Glasbena galerija; 10.00 Melodije; 11.15 Orkester; 11.30 Glasba in pesem; 11.45 Slov. ansambli; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Ritem in pesem; 14 35 Tretja stran; 14.50 Juke box; 15.00 Klavirske skladbe; 15.45 Vrstijo se ološče; 16.40 Ital. zbori; 17.00 Tops - poos; 17.45 Kulturna panorama: 18.00 Glasbeni koktaT; 19.00 Slovenski zbori; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.30 Simf. koncert; 22.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.20 Kratki teden: iz Turina; 13.15 Na sporedu lahka glasba; 13.27 Strnjena komedija; 14.25 Kronike gledališča; 15.10 Plošče za mladino; 16.40 Spored za najmlajše; 17.05 Sončnica; 19.10 Sindikalno ekonomska panorama; 19.25 Operna glasba; 20.20 «Andata e ritorno*; 21.15 Koncert; 22.45- Češka folk glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Melodrama; 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Pisan soored; 12.40 «AIto gradimento*; 13.30 Hit Parade; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored: 17.30 Reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.50 Plošče; 22.43 Nadaljevanka. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.40 Sodobna glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 14.30 Verdi, Glinka, Mussorgski, Puccini; 15.15 Klavirske skladbe; 15.50 Mozartova dela; 17.35 Strani iz albuma; 18.15 Gospodarska rubrika; 19.15 Koncert; 20.15 Poljudna znanost. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Glasbena pravljica; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Iz «Don Juana*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Otroške pesmi!; 15.40 Pianist S. Rapp; 16.00 «VrtTjak»; 16.40 Ciganski orkester; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti: 18.15 «Signali»: 18.50 Ogledalo; 19.00 Lahko noč, otroci!: 19.15 Ansambel H. Bur kata; 20 00 Naj narodi polo...; 20.30 «Top - pops 13»; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Iz locov domačih: 23,05 Literarni nokturno: 23.15 Jazz. ITAL TELEVIZIJA 9.30 Šola: 12 30 Poiiudna znanost; 13.00 Ob 13. uri; 13 30 Dnev n;k: 14.00 Tuji jeziki: 16 00 Šola: 17.00 Scored za nahnlaiše; 17.31 Dnevnik; 17.45 Program za ml sidrno; 18.15 Nabožna oddaja: 18.4R Jazz na konservatoriju: 19.15 O ameriškem življenju; 19 45 Šnort in ital. kronike; 20 30 Dnevn;k: 21.00 Aktualnosti; 22 00 Glasbena oddaja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.45 O sodobni vzgoji; 21.00 Dnevnik; 21.20 Moliere: «Don Juan*. JUG TELEVIZIJA 9.30 Šola; 15.00 Svetovno prven stvo ‘v namiznem tenisu, sreča” moških ekip: Jugoslavija — SZ 17.45 Veseli tobogan (Rateče); 18.10 Obzornik; 18.25 Profesor Bal tazar, risanka; 18.35 Mozaik;, 18.40 Cesta in mi: Vozn-k po izpitu; 18.50 Edvard Kardelj o osnovi*5' vzrokih in smereh ustavnih sprememb: 19.45 Risanka: 20.00 Dnev nik: 20.25 S kamero po kolekti vih: 20.35 Iz zakladnice svetovni-književnosti — A. J. Cronin: Zvezde gledaio z neba: 22.05 XXI stoletje; 22.30 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 15.00 Svetovno prvenstvo v na miznem tenisu Sarajevo: Jugoslavija — Sovjetska zveza; 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Nihče ne sme vedeti V. nadaljevanje: 21.20 Svetovna razstava naivcev, bo stekla že v času dan$? petletnega načrta to se Pr' ■avi 8 in kasneje čez samem začetku pro: tovornjakov z nosilnostjo ton ter še 250.000 Dieslov«1 torjev. Gradnja tovarne se bo sredi 1970. leta in sicer v ie začel8 je krap seve Naberežnije čelni, torej J ^ia- rovzhodnem delu Tatarske - ^ listične republike, na oba Kame, ki se steka v Volg • • -aj? .,:M, VasntT Zakaj so izbrali ta kraj- Kakor je zapisal Lev v“7 fit so izbrali to področje iz < ^ pjf logov. Predvsem zato, -reuvsem . i^V, P3 Ib tod več plovnih vodnih . sil- 1 katerih bodo obratu dov J ,^9 Ž ■ame ~ ih oCl»" prav tako po rečnih toko žali proizvodnjo, to se Pra poltovornjake. Vrhu tega je gjav-ročje v širšem okviru se . zaw nem agrarno področje ® J „s zaradi mehanizacije kmetu ^ je voljo dovolj delovne si , jtria-_____________o pri drugod zaradi močnejše pri nkup lizacije močno prirnan-- -^i izbiri lokacije je tudi relativna bližina grada, ki zaradi gradnje »si J—,. ■■■■•, p iiUA UM* , tovarne avtomobilov razP ogromnimi vostmi. gradbenimi Gradnje velikana ob ^ pase Sovjeti torej lotili z črtno. jjj, j' Že lokacija, kot smo ^pa-b;la primerno in ustrenzo fiim cd ! Sedaj pa so začeli tudi da primerno preurejati, tako ^fese nekateri kolhozi in sovn._ll-,acij8 usmerili* v razne sPe^rjdel0',fl za proizvodnjo oziroma P naS1a-nje prehrane mestu, ki . ja in ki bo v razmeroma « p/e času doseglo 250.000 in : bivalcev. Kolhozi in sov pri Pa m zeien,lave. i prM tudi druga načrtno .. .__^raza. vt',„ pil zvezi s tem do izraza-^ ska podjetja, kakršno ^ (pl naSA8S reki Kami, ne nastanejo 0 flo'£3 na jutri, pač pa gradnjo. Že sama zahteval« tov je dolga, kajti n' aa l---,. p"fl3 lahko. obse; izpeljati. Zato grozi nevarnost, da nevarnost, , • ce * , rodi že zastarela. Da o npii' primeru to ne zgodno, - yteIn ► valci poskrbeli naslednj • jejo določeni biroji še na np drugi že izpeljujejo 6r ;r0jj la, vtem ko nadaljnF _tr0jnc ‘-h tujejo in izpeljujejo ze • y #4 prave novega PodJeV^ujejo.«, sovjetskih tovarnah -7 tnVOrnja « samezne dele bodočega ,p|ab tako da bodo vozno ' |,o tudi preizkusili še ore ^ varna povsem nared. , • in Tako pravijo načrto ^ nJ1,^ sti, ki načrte izvajal ■ r0izv3-vem bo tovarna zače a ^ , trenutku, .^1 se ne DOsk“3 f tovornjake v red, tako da prvih P n/e čas v izdelovanju tL.'^verh ^ boJ tokftovf' nih primerkov in vu"J‘^oči izkušanju, pač pa — ^ i-, s v tovarni stekel brz ^ talc0J na končana in bo za serijsko proizvodnjo tova » Hkrati z nastajanjfnovo 5 nastaja v okolici —--------------- „ stro^ (Nadaljevanje na ■ 1............................................n.......um......................................................... . „ sp°f u v poslovnih zadevah. v družini. STRELEC (od 22. dog OVEN (od 21, 3. do 20. 4.) Zelo živ dan, če se ukvarjate s finančnimi zadevami. Spravili boste v dobro voljo druge. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Včasih ste preveč trmasti. Ta vaša napaka bo škodovala vašim interesom. Ne bodite ljubosumni. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Več razumevanja pokažite do onih, ki počasi dojemajo. Mnogo zadoščenja v ljubezni. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Zavihajte rokave in želi boste vsestranski uspeh. Spor v družini se bo izgladil. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) če hočete delo uspešno zaključiti boste morali delati naglo. Ne bodite preveč optimisti. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nimate sreče, toda z dobro voljo boste prebrodili vse težave. Srečali boste prijetno osebo. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Ploden dan za vsakovrstno dejavnost. Izredno razpoloženje za delo in za družabnost. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Ni čas, da bi se preveč obvezali S sodelavci skušajte o^rase 1) razmerje. Razpoka spremeniti v prepad. ^ 20. KOZOROG (od 21. ^ vaBi Vaši ekonomski uspe . pre tudi razočaranje- prinesli tudi razov— ~ . bodo od vas pričakovan-n V (°d podatki o Tolmincih, ki so se upirali plačevanju «novega davka« in davka od ognjišč. Marca 1703. leta je graška vlada odgovorila na 15 točk pritožbe Tolmincev, ki so se pritožili zaradi zahteve grofa Coroninija, da morajo opravljati «raboto» izven tolminske dežele brezplačno. Vlada je pritožbi ugodila, toda zato, da bi «strla trdovratnost in upornost teh že večkrat upirajočih se Tolmincev, da ne bi žalili duhovnikov in cesarskih uradnikov in bi sklenili formalne zarote, da se ne bi odrekli plačilu cesarskih davkov, da bi izpolnili obveznosti do gospostva (glavarstva) in plačali davke duhovnikom, je njegovo sveto cesarsko kraljevo visočastvo sklenilo izreči dobro premišljeno kazen kot primer ostalim.« 1) Ni ugotovljeno, če se more ta upor tolminskih kmetov istovetiti s tistim, o katerem je pisal Simon Rutar, da je nastal v začetku 18. stoletja in mu je načeloval Simon Golja s Kneže; Tolminci so tedaj šli s svojimi pritožbami do cesarja, nekatere izmed njih je vlada po vrnitvi kaznovala. Nov val negodovanja tolminskih podložnikov so povzročili novi državni davki na vino in meso. že leta 1968 je bilo za vse avstrijske dežele odrejeno plačevanje «mesnega krajcarja«; 1705. leta pa je bil uveden splošni davek na pijače. Številnim bremenom, ki jih je moral podložniški stan nositi, so se sedaj pridružila še nova in da bi bila mera nezadovoljstva polna, so se iz leta v leto vrstile slabe letine, razsajala je živinska kuga, habsburška monarhija pa je bila med leti 1700-1714 zapletena v tako imenovano «Špansko nasledstveno vojno«. Od pomladi 1711. leta je v monarhiji vladal cesar Karel VI. (1711-1740), ki je izdal 19. aprila 1713 (v času tolminskega punta) : zatrie'jj našipririi»ero o ________j mi ie tUd* v. naslednjega dne ob 8. zjutraj. Isti sodnik mi if^^50 da utegne znašati število do sedaj zbranih °’kon žjCa. venomer prihajajo ljudje s hribov in narašča ^ pa Z 20 je oboroženih s puškami, ostali s sabljami, ve senimi predmeti.« 3) rodni 0 (■tf&O 1) Originalna listina v zapuščini Miroslava Premrouja zej, Ljubljana; neurejeno). „1fi .fJ- 2) Kmečki upori na Slovenskem. Ljubljana 1962, str. se jj. 3) Ta dokument in še drugih sedem, ki govore o P*® 0bjavn m prevodu ™ nijo v goriškem pokrajinskem arhivu, je v _Prc„v“.” l926)- ^ vi' Premrou v «Edinosti» (štev. 42, 52, 54, 72, 76, 81 ’0bjavljetlitl(,v $ JU 4 Jel Ko 1, Je, Et- Je, Ee, S Sv, S Sv, i Sv, J*1 Jp So! Ita Svi S« N A G s h s Vo »d, »j k % Ki t>E Et da s« Ul st (Nadaljevanje ^ORski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 6. aprila 1973 »ZNl tenis STENS V SARAJEVU M-ttimCil NOGOMETA V NOVI GORICI TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTEV li J« i naJ' bo * 50.0°® in 1# Ufi" ace*a krai11 sev^ rek« lijcf. ra? teče t,* l s«' lal** jdv«' pod' jaW a"8 i J' tri«! pb sad? ia«1 elik« i#/ SO n«' , ie a0>' jco* sv pro- di« pv«' st«' ■pia f S* pro- si«1 i3>« ;aP' ol> n«5 )W n«' 5 .rih ra« pd 40' k« n S er n* pik pr !«' iti (0- /Vire točke za SFRJ Ob jubileju vrsta tekem Po prvem delu prvenstva naraščajnikov mladi Brežani na prvem mestu lestvice Med začetniki so «plavi» v nedeljo izbojevali zelo pomembno zmago n Italijo med ekipami V ženski konkurenci so Jugoslovanke zgubile obe prvi srečanji . dopisnika) ^°rtnikov ty’J' Z udeležbo ouu res v dvnL65 ^žav se je pričelo 3 32 svet3*11 Skenderija v Sara-tenif°VnS Prvenstvo v na-r?°redu tn^U: Prve dni bodo na Siljena °tenJa moštev, ki so - eSorije , 9 moških in 4 ženske idve skun' katerih imata vsaka J^oslovan'?1 (skuPino A in B) B swfka “**ka ekipa je a fAiSS..*^0 z Jap°nsk°- FreanCij°' Angli' fe’ganska pa inRSov,jetsko zvf fei ategoriiP , ,v B skupim tret-ies’ Bratu’; •V kateri so Švica, B^ka eki Ja,TPeru in Belgija. Je ut JQ ««je. graška ekiDa~’T" C1U 111 oeigl so siiuPini iP , Jugoslavije igra gajska ’ kategorije, v kateri 2ah’nriSeverna Koreja, Ro-v srancija ibu--Nemčiia’ švedska « -k Papini a 'Janška ekipa igra ječijo p 4- kategorije skupi 2aJ|i!tsl°van?atn-bij0 ?n Nigerijo. lNtcfS > dvobo ezave Premagali s 5:1. .P°dlegei T Pe zgubil šurbek, ki Jyk$ 1Llecku Z 1:2. obe^L Ju.S°slavije pa je to-2ah°dno v prvetn ko Pa v u_ . Nemčijo z 0:3, dru- z 2:3 v svoji s 5:1. Jugoslova- ekfn * ST Švedsko >SS^%£ ia Ital i rezultati JtMoški IJanov’ ^. J1.18 ^hmittinger 1S:21, 21:17, Schmittinger 21:14, zahodna ' 0t&a " Uifg l2n1:16' 22:24- 16:21 c f 19:21, 21:17, 21:18 WALEs 5j GriŠ 21:13' 21:13 nff!tbs 21:19, 15:21, '4^*'"“® 2lM- »ra b2l:l9S " Giontella i°Sl „ ^ Mau. . Da 21:14, 14:21, ^avles 21:14, 21-13 2l;H ^ansfield 10-21 10:21, 21:16, Kol esl&r ZAHODNA ^endriksen 0:3 18:21 (, U:21, i3:2lHendriksen- Schb. HeTm^^LAVIJA 3:2 < " in $*JX*** Katberg \Q.01 17-i " Herma19-?1’ 21:19> 21:16 •21 erman l9:2l, 2i:i9 « 2. KOLO 1. A skupina Kitajska — Indonezija Švedska — Indija Madžarska — Južna Koreja 5:0 5:0 5:3 B. B. ODBOJKA V L SLOVENSKI LIGI Uspešno gostovanje Izole Odbojkarji Izole so v 12. kolu gostovali v Novem mestu proti tradicionalno neugodnemu nasprotniku, ki je doma vedno pripravljen presenetiti tudi najboljše. Po pričakovanju je bila tekma lepa in dinamična ter je trajala pet dolgih setov. Prvi set so dobili Izolčani, nato pa sta se moštvi menjavali v vodstvu. V tej razburljivi tekmi so Izolčani osvojili še dve dragoceni točki na poti k prvemu mestu. Mariborski Branik je zašel v hudo krizo saj je zgubil tudi v nedeljo. To pot ga je premagala sredi Maribora šesterka Bleda s čistim rezultatom 3:0. Z dvema zmagama na tujem so tako postali Blejci resen konkurent Izoli, čeprav jih jeseni ni še nihče jemal preveč resno. Moštvo Bovca je bilo v tem prosto ker je tekmo tega kola odigralo že pred časom V naslednjem kolu igrata oba primorska predstavnika doma. Izola sprejema v goste oslabljeno moštvo Mežice (trije igralci v mavcu!), Bovec pa se bo v Kanalu pomeril s Trebnjem, ki je bilo v tem kolu prosto. Medtem ko bo Izola z Mežico zagotovo dobila pa so napovedi za tekmo Bovec - Trebnje zelo različne. REZULTAT TEKME: Novo mesto — Izola 2:3 (4:15, 15:13, 6:15, 15:5, 9:15) LESTVICA: Mladi novogoriški nogometaši bodo nastopili tudi v stari Gorici Izola 10 Bled 9 Branik 9 Gaberje 7 Bovec 5 Trebnje 5 Novo mesto 4 Mežica 3 Plamen 1 ROKOBORBA 1 3 3 5 7 6 8 9 11 11 12 18 19 25 23 27 31 33 E. H. Letos poteka 25 let organizirane nogometne dejavnosti na Goriškem. Nogometna podzveza Nova Gorica bo v ta namen organizirala več tekem, da bi kar najbolj počastili ta pomembni jubilej. Mladinska komisija pri nogometni podzvezi je pred kratkim izdelala načrt priprav in sodelovanj mladinske pod-zvezne reprezentance za celotno jubilejno leto. Mladinska reprezentanca bo sredi aprila začela s pripravami za sodelovanje na prvenstvu Slovenije, ki bo konec aprila v Mariboru, že prej pa se bo srečala z ekipo iz stare Gorice in to skupno tudi s pionirskim moštvom. Povratno tekmo pa bodo določili za kasnejši termin. V načrtu imajo tudi srečanje s koprsko mladinsko reprezentanco in obenem tudi s pionirsko; to srečanje naj bi bilo v Sežani. Mladi nogometaši ekip, ki tekmujejo v ZCNL in FNL, kot Vozila, Adria, Tolmin, Renč in Bilje, bodo tako letos prvič po določenem obdobju spet skupno trenirali pod vodstvom trenerja Sakside in smo lahko prepričani, da bo tudi mladinski nogomet na goriškem območju zaživel tako kot bi bilo to najbolj pravilno in koristno Rajmund Kolenc St REKA, 5. — Malo je manjkalo, da ni bila celotna ekipa reškega nogometnega drugoligaša žrtev prometne tragedije: avtobus, s katerim je ekipa potovala v Split (morala bi odigrati tekmo s Hajdukom) je močan sunek vetra zanesel s ceste. Vozilo se je ustavilo prav na robu prepada v nevarnem položaju. Igralci so še pravočasno zapustili avtobus, ki je nato po drugem sunku burje zgrmel v prepad. PRA LOUP, 5. — Na mednarodnem tekmovanju v slalomu v Pra Loupu je zmagal zahodni Nemec Neureuther, 2. je bil Španec Ochoa, 3. pa Italijan Gros. Na skupni lestvici za EP vodi še vedno Italijan Radiči. V ženskem smuku pa je zmagala zahodna Nemka Mittermaier pred Norvežanko Forland. Na skupni lestvici za EP vodi Francozinja Couttet. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Breg — Kontovel 3:0 POKAL PRIJATELJSTVA (ženske) Bor — Breg 2:0 MLADINCI A SKUPINA Primorje je doživelo v nedeljo svoj prvi poraz na letošnjem po-prvenstvenem tekmovanju. V tekmi z Giarizzolami bi lahko Prose-čani brez težav remizirali, če ne bi v zadnjih petih minutah neverjetno popustili v obrambi. Giariz-zole so se z zmago prerinile na prvo mesto, ker je Don Bosco počival. Rosandra očitno še ni prebolela krize, saj je s težavo remizirala s šibko Costalungo, Litoer-tas Sv. Sergij pa je s čistim 3:0 odpravil Campanelle. Nedeljski nasprotnik Primorja bo Costalunga. «Rdeče - rumeniš, bodo imeli možnost, da popravijo svoj položaj na lestvici. Tržačane so srečali že v prvenstvenem tekmovanju, ko so enkrat zmagali, enkrat pa remizirali. Zato so Prosečani tudi tokrat favoriti. IZIDI: Rosandra — Costalunga 1:1, Primorje — Giarizzole 1:3, Campanelle — Libertas Sv. Sergij 0:3, Don Bosco je počival. LESTVICA: Giarizzole 7. Don Bo- sco 6, Libertas Sv. Sergij 5, Ro sandra 4, Primorje 3, Costalunga 1, Campanelle 0 točk. PRIHODNJE KOLO: Libertas Sv Sergij — Don Bosco, Costalunga Primorje, Giarizzole — Campanelle. Rosandra bo počivala. B SKUPINA Union je podlegel tudi Muggesa ni. Podlonjerci so zaigrali nekoli ko ' bolje kot v zadnjih nastopih, zaradi negotovosti vratarja in ne spretnosti napadalcev pa so morali tudi tokrat prepustiti celotni izkupiček nasprotnikom. Osrednja točka nedeljskega kola je bil dvoboj med Cremcaffejem in S. Giovannijem. Tekma se je za ključila neodločeno, kar brez dvoma najbolj koristi Cremcaffeju, ki je ohranil prvo mesto na lestvici. Presenečenje je pripravila enajsterica Libertasa iz Rocola, ki je prisilila kvotirano ekipo Libertasa od Sv. Marka k delitvi točk. Union se bo spoprijel v nedeljo z Libertasom iz Rocola. Ekipi zasedata trenutno zadnje, oz. pred zadnje mesto na lestvici To bo za .........Hlinili oerg - Ander- RIM, 5. —- V soboto in nedeljo bo v Fasanu pri Brindisiju mednarodno tekmovanje v grškorimski rokoborbi za tekmovalce, ki so mlajši od 20 let. Svojo ekipo je prijavila tudi Jugoslavija. HOKEJ NA LEDU Samo še SZ in Švedska se borita za naslov MOSKVA, 5. — Sovjetska zveza in švedska sta torej ostali sami na v-rhu lestvice A skupine svetovnega prvenstva v hokeju na ledu (2:3). Odpadla je ČSSR, ki je danes doživela proti domačinom svoj drugi poraz in je s tem predčasno zgubila naslov. Kot večina tekem letošnjega prvenstva je bil tudi veliki derbi SZ — ČSSR nezadovoljiv. Sovjeti so predvajali boljšo igro, nikakor pa niso ponovili nastopov iz prejšnjih let, medtem ko so njihovi nasprotniki potrdili to, kar smo že spoznali proti Švedski: ekipa še zdaleč ni podobna tisti, ki je lani odpravila SZ. Po dveh medlih tretjinah je v zaključnem delu poživil tekmo samo splošni pretep, po katerem sta sodnika le s težavo privedla tekmo do konca. Pred tem srečanjem je Švedska veliko težavo premagala Finsko s 3:2 in obdržala stik s domačim moštvom. Finci so se letos se izboljšali in lahko tudi merijo na tretje mesto. V zadnjem kolu se bosta spoprijeli tudi pepelki ZRN in Poljska, ki sta danes počivali. V prejšnjem kolu je švedska premagala ZRN 5 8:2, Finska pa Poljsko s 5:0. P0 štirih kolih je lestvica naslednja: SZ 8 točk (37:8), švedska 8 (23:6), ČSSR 4 (20:8), Finska 4 (17:3), ZRN 0 (8:37), Poljska 0 (6:39). ODBOJKA TEDENSKI PREGLED Aktivnost še vedno na višku Doslej zelo dobri rezultati naših ekip v 2. diviziji Čeprav so se odbojkarska prven- Goričani s CSI Friuli pričeli ta-stva v višjih ligah že zdavnaj kon- | ko dobro kot še nikoli v letošnjem čala je prav v teh dneh aktivnost v tej športni panogi na svojem višku. Poleg prvenstvenih spopadov v četrti ligi pri članih ter v 1. diviziji pri članih in članicah, so pretekli konec tedna stopile v areno še šesterke v 2. diviziji v obeh kategorijah. Ne smemo pa pozabiti, da so trajale vse do četrtka zvečer tudi izločilne tekme za 7. pokal prijateljstva. Če je končni izkupiček v višjih ligah poprečen, saj je bila dosežena samo ena zmaga, v 2, diviziji je bil start več kot razveseljiv. V dosedanjih osmih tekmah so naše ekipe sedemkrat zmagale. To pa je lep dokaz, da slovenske ekipe ne bodo igrale podrejene vloge. 4. LIGA — člani Značilnost preteklega 11. kola je bila izredna bojevitost vseh ostalih ekip. Vse štiri tekme so se končale po petih setih: igre. V svojem enajstem nastopu je vodeča šesterka GMT utrpela svoj letošnji prvi prvenstveni poraz. Serija neuspehov Doma iz Gorice se nadaljuje. Preteklo nedeljo je bil prav gotovo najbližji zmagi. V Vidmu so 1 1 rito, o Rezultati ^na: ženske AvstS-atSka 2veza !,t%,akUp'na IndoneziJa ^ ^fancija ^lav raunija Zah. t javlja ^eja2^0^3 Nemčija fjka ^ Indija B .Južna Koreja s kar ie s Parkljev. Tudi iztrebkov ni manjkalo. Po. „ hi,0kve. 56 v°de bilo v čutarici, jo napolnila in pila ^ o le 26 sk !%1 ez hekaj mrak, ko sva se vrnila v bolnico na Ogan-k 2veJ!a se boins’ bil° ie nekako proti koncu julija, sem iz-1 sem se f3 12 ZaP°t°ka nahaja v Jelenovem žlebu, v ^tiie ?kih zdrm, n0vice- Končno bom le srečal nekoga od ^ Pot ^ si j ju .mkoy, da mi bo povedal svoje dosedanje iz--hi v.j Od OganJe,PridoM v 0,Ierl2llvI Takoj sem se odpravil v kitro t ° n,° J0len<>vega žleba ni bilo tako daleč, pa \ ^ Jelenove 2 meno-> 10 bil Metod. %gjvaVni gori^T žlebu Je bilo podobno kot pred nekaj dnevi ^ števil« ■ da .so 1)111 tu razen množice partizanov in 'ketlj ia z zdravni vrari1 encl’ rn težka. Razveselil sem se 111 dr- Arnoldi-!?1'' T111®10111 Milavcem, dr. Ivanom Pinta-oom Bidovcem. Hitro sem zvedel., kako so se umikali s težkimi ranjenci iz Zapotoka do Jelenovega žleba, kjer so se končno ustavili. Počasno premikanje z ranjenci čez hribe in doline prek močno razgibanega zemljišča od Mokr-ca do obronkov Goteniškega Snežnika je bilo izredno naporno. A nikomur ni padlo na pamet, da bi govoril o prestanem. Tudi ni bilo časa za to. Bilo je treba misliti naprej, četudi niso govorili o tem, kako so hajkali s kakimi 20 ali več ranjenci, sem lahko ugotovil, da so prestali dovolj hudega. Pokazali so mi ranjence. Bili so sami negibljivi, večinoma težko ranjeni. K sreči je bilo toplo in suho julijsko vreme, tako jim je vsaj, kar se vremena tiče, bilo prizaneseno. Nekateri so ležali kar na improviziranih nosilih, drugi na slamnja-čah. Vsi so ležali v gozdu na prostem, pod drevjem. Namesto da bi ležali na miru, saj je mirovanje mnogim pomenilo tudi zdravljenje, so bili že nekaj dni na poti. Vozili so se na vozilih s konjsko ali volovsko vprego ali pa so jih nosili, čez dan so uživali suho hrano. Zvečer so jim lahko skuhali kaj toplega. Umikanje je spremljalo skoraj neprestano streljanje in boji enot, ki so skušale zadržati italijansko ofenzivo. Telesni in duševni napori zaradi večne negotovosti, kaj bo prinesel naslednji dan oziroma trenutek, so storili svoje. Ranjenci so bili močno izčrpani, utrujena. Večini so se stare rane gnojile in mnogi so imeli vročino. Vsi so bili močno ušivi, kar je še povečevalo trpljenje. Na kakšno umivanje ali preoblačenje ranjencev v teh razmerah ni bilo niti misliti. Zato ni bilo ne sredstev ne možnosti. Ce je v tej ofenzivi kdo trpel, so trpeli ranjenci. Vse se je zarovilo proti njim. Občutek, da sami ne morejo storiti ničesar zase, da so v vsem odvisni od drugih, je bil neznosen. Toda oni so to prenašali na čudovit način. Malokdo je na zu-naj pokazal, da ga mučijo skrbi, kaj bo z njim. Nasprotno, z dovtipi so si krajšali čas in odganjali zle misli Razumeli so, da je njihovo trpljenje potrebno in da ga zato morajo prenašati. Bili so odločni, da bodo boj, ki so ga začeli, tudi kon- čali, pa čeprav kot ranjenci. Zato se niso pritoževali, niso pokazali nezaupanja do svojih reševalcev, če je kdo izmed njih pokazal malodušje, so mu z raznimi domislicami razgnali zle misli. Drug na drugega so vplivali tako, da si bolje ne bi mogel misliti. Večjih naporov mnogi ranjenci ne bi prenesli. Z ozirom na njihovo fizično stanje bi jim bil potreben vsaj krajši odmor. Jelenov žleb in njegova okolica se jim je zdel primeren kraj, zato so se odločili, da bodo z ranjenci ostali kar tu. ZgTa-dih bodo nekaj lesenih, dobro skritih barak in v njih namestili ranjence. Res so vozniki iz Bele vode, Janez Mikulič in drugi že navozili nekaj desk in drugega materiala, potrebnega za postavljanje barak. Vendar barake niso bile nikoli zgrajene. Frehitei jih je val ofenzive, ki se je širil hitreje, kot so pričakovali. V zasilnem taborišču bolnice je bilo nadvse živahno. Poteg ranjencev, ki so, vdani v svojo usodo, ležali pod drevesi, »o bili še lažji, gibljivi ranjenci in mnogo partizanov, ki so bolnico spremljali in jo varovali. Ti so imeli dosti opraviti z raznimi deli okoli živine, s pripravljanjem zasilnih šotorov iz vej, drv za kuhinjo in hrane. Razen teh so bolnico spremljali ajkaci in izgubljenci, ki so zapustili svoje enote ali pa so se zgubili, ko so se te umikale pred premočjo sovražnika. Nekaterim je to prav prišlo, saj so se na ta način rešili neprestanih jev in velikih naporov. Bežali so čim dalj od streljanja, ki ga je bilo slišati zadnje dni že povsod okoli, in tako naleteH p g°zdu na bolnico. Eni so se je držali in se umikali z njo. ridno so poprijeli za delo in tako skušali pred ranjenci in rugimi pokazati, da niso hajkači. Drugi, ki so menili, da jim , oteica ne more nuditi dovolj zaščite, so se samo pojavili in ..oj odpravili naprej v gozd, da bi na kak boljši način preživeli ofenzivo. Mnogi med njimi so morda v resnici iskali svojo ali kakšno drugo enoto, da bi se ji spet pridružili Kdo so bili vsi ti ljudje, nihče ni prav vedel Nihče jih ni kontroliral. Ni bilo časa za to niti ni bilo izvedljivo. Morda vsi tudi niso bili partizani. Mogoče je bil med njimi tudi kak pravi ah potencialni izdajalec, ki ga je usoda ali okupatorjev račun pripeljal semkaj: tega z namenom, da izve, kakšne so razmere med partizani, ki se umikajo, kam se umikajo, koliko jih je in podobno, kar pač lahko zanima sovražnika; drugega so fizični napori, lakota in žeja pripeljali na rob moči in se ne bi mogel dolgo ustavljati okupatorju, ki bi skušal iz njega izvleči čimveč koristnih podatkov, če bi bil ujet. Ti ljudje so prihajali iz različnih smeri, se kratek čas zadrževali v bolnici, morda samo toliko, da dobijo kaj za pod zob ali se napijejo vode, in že so jo ubrali naprej v neznano Okoliščine za gradnjo nove bolnice okoli Jelenovega žleba niso bile ugodne. Spričo takega položaja ni bilo misliti, da bi bolnica mogla ostati konspirativna. število umikajočih se partizanov je iz dneva v dan naraščalo. Od Loškega potoka sem so prihajale skupine partizanov, ki so se umikale po cesti proti Glažuti in naprej proti Grčaricam. Njihov prihod je oznanjal, da se je val ofenzive že močno približal tem krajev. Vsak dan je prinesel kaj novega, napredvidenega. Kar sem doživel v Jelenovem žlebu, ko sem obiskal bolnico, je napravilo name globok vtis. Spet sem prišel do zaključka, da za nas ne bi imelo smisla z ranjenci umikati se iz sedanjega položaja. Kljub temu, da so bili gozdori polni partizanov, do nas še nihče ni zašel. V tem sem videl ponoven dokaz, da je položaj bolnice dobro izbran, da smo še vedno varni pred tem da nas kdo po naključju ali namerno ne odkrije Pomirjen s to mislijo sem povabil oba zdravnika, da me obi-sčeta m da si ogledata ranjence, ki sem jih oskrboval Oba je bil dr S^udl r"1® “vSGVeda b°lj ^tena. Zraven te» je bil dr. Ivan tudi kirurg. Zanimalo me je njuno mišljenje o predvsem pa * •>* SS*- (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, oprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13 500 lir hetnccmr°Čn'na Za iri02emstvo 19-500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» v ion posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180 — din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3- ^ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finan^® upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali °3 • 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo ^ oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije Prl Glavni urednik Stanislav Renko ^ Izdaja in tiska ZTT ^ 6. aprila 1973 Odgovorni urednik Gorazd Vesel KLJUB ODPORU LIZBONSKIH OBLASTI V Aveiru III. kongres portugalskih demokratov Poziv za združitev opozicijskih sil na prihodnjih političnih volitvah AVEIRO (Portugalska), 5. — Da- j Po uvodnem govoru podpredsed-nes so je nadaljevalo v Aveiru j nika so prečitali pozdravne posla- ZE TRETJIČ NA «RISCHIATUTT0» Cinzia ohranila naslov prvakinje Brez težave je premagala tekmeca, ki nista bila dobro pripravljena TRŽAŠKI DNEVNIK zasedanje tretjega kongresa demokratične opozicije na Portugalskem. Odprtje kongresa je bilo včeraj, zasedanje pa je trajalo pozno v noč. Na kongresu ni bil navzoč predsednik, ki so ga že vnaprej določili, prof. Luis Gomes, ki živi sedaj v Braziliji kot politični begunec in kateremu portugalska vlada ni dovolila, da bi prišel na to pomembno zasedanje na Portugalskem. NAVIJAČA Pretepi med navijači, napadi in obleganja sodnikov, bombardiranje s stekleničkami, kovanci in raznovrstnim sadjem so postali, žal, že običajni folklorni okvir nogometnih tekem na vsem svetu. Kljub temu pa je pretep med župnikom in šolskim ravnateljem zaradi nogometne tekme tako nenavaden dogodek, da spada v ta okvirček. Dogodek, ki nas spominja na Že slame pretepe med don Camillom in Pepponejem, se je pripetil v vasi Ravanusa. Kot znani don Camillo je tudi 46-letni župnik Francesco Carava-gli z dvema dobro pomerjenima «crochetoma knokoutiral» ravnatelja srednje šole, na kateri poučuje verouk, Angela Lauricello. Vzrok spora sta bili krajevni nogometni ekipi «Juve Ravanusa» in «lbla Ravanusa*, ki sta se v nedeljo spoprijeli na domačem igrišču. Župnikova «Juve» je pregazila ravnateljevo lblo, tako da je bil Lauricella kar dvakrat poražen: prvič na igrišču, drugič pa na «ringu». ITALIJANSKA ŠOLA Ravnatelj srednje šole v vasi Carini pri Palermu Pietro Li Vecchi je obtožil profesorja tehnične vzgoje Giuseppa Pipitoneja, da med poukom «dela politično propagando med dijaki in jih uči himne določenih političnih strank». V svojem obrambnem pismu je profesor Pipitone med drugim poudaril■ «Objektivno lahko menim, da je ravnatelj o-snoval svojo obtožbo na sledečem dogodku: pred nekaj dnevi sem med odmorom pozval dijake, naj zapojejo partizansko pesem. Če je moja domneva pravilna, gospod ravnatelj, bi Vas rad spomnil, da je italijanska republika sad odporniškega gibanja, da je u-stava sad odporniškega gibanja, da v šoli vsako leto uradno proslavljamo to pomembno obdobje naše zgodovine». «■,Pravda» je romala na šolsko skrbništvo, kjer je pristojni funkcionar «salomonsko* o-prostil ravnatelja in profesorja. niče nekaterih odsotnih članov kongresa. Med drugim so povedali, da so oblasti pridržale poslanico portugalskega socialističnega lea-derja Maria Soaresa. ki živi izgnanstvu v Franciji. Namesto Soaresa pa je spregovorila njegova žena dr. Maria Barroso, ki je 'poudarila, da je kongres sad vztrajnega boja portugalskih demokratičnih sil in da ne predstavlja nikakršno milostno koncesijo režima. Na zasedanju kongresa so nastopili številni govorniki, med katerimi je treba omeniti Horacia Gui-maraesa, študenta iz Oporta, kjer je prišlo do spopadov med študenti in policijskimi oblastmi. V Oportu je bil mednarodni festival vseuči-liških pevskih zborov. Policija je vdrla v poslopje znanstvene fakultete ter prisilila študente, ki so tam zborovali, da zapustijo poslopje. Policijski organi so aretirali in priprli ckoli 200 študentov. Na kongresu v Aveiri so delegati zahtevali, naj oblasti izpustijo vse priprte študente. Prav tako so zahtevali naj predsednik republike admiral Americo Thomaz izda ob velikonočnih praznikih amnestijo za vse politične pripornike. Zasedanje se je zaključilo s prepevanjem portugalske narodne himne ob vzklikih udeležencev, ki so zahtevali «osnovne svoboščine*, in demokracijo na Portugalskem." Vsi lizbonski časopisi so objavili obširno kroniko o poteku kongresa, čeprav niso komentirali dogodka. Samo list «Epoea», ki je glasilo vladne stranke ga je komentiral ter poudaril, da je opozicija deljena in da samo komunisti predstavljajo u-damo, organizacijsko silo v taboru opozicije. «Velikan ob Kami>: (Nadaljevanje s 4. strani) sto, kajti že v letu 1971 so zgradili tu stanovanjskih blokov za skupno 270.000 kv. m stanovanjske površine, v lanskem letu so zgradili za 430.000 kv. m površine, v prihodnjih dveh treh letih pa bi morah bodoči stanovalci novega mesta dobiti še poldrugi milijon kv. m stanovanjske površine. V novem mestu že grade tudi dom kulture, več kinematografskih dvoran in športnih igrišč, pa tudi tovarno piva in razne druge tovrstne objekte, ki tako rekoč nujno spadajo v mesto s četrt milijona prebivalcev, kot računajo, da bo čez kako leto štelo dovče-rajšnje mestece Naberežnije Čelni. V začetku smo rekli, da nastaja tovarna in ob njem mesto zelo načrtno. Če bo graditeljem zares uspelo to, kar napovedujejo, bo to zares načrtno zgrajeno mesto, ki bo prebivalcem nudilo marsikatero udobnost, ki ga ne more nuditi staro mesto, ki pa bo, kot vsa moderna mesta, vendarle dolgočasno. MILAN, 5. — Cinzia Salvatori, mlada prvakinja popularne televizijske oddaje «Rischiatutto» se je tudi danes uspešno branila pred napadom tekmecev: ohranila je naslov prvakinje, istočasno pa je o-svojila kar čedno vsotico. Druga tekmovalca sta bila tako skregana z operno glasbo, smučanjem, političnimi možmi, epskimi pesnitvami, bitkami in italijanskim zemljepisom, da ju je Cinzia brez težave premagala. Igro je začel upokojenec Remo Benafini iz Bozzana pri Lucci, ki si je za glavni predmet izbral križarske vojne. S svojimi naivnimi šalami je poživil večer, čeprav se v igri ni znašel. Začel je z 200 tisoč lirami, ki jim je z nekaj zgrešenimi odgovori (Ko ni prepoznal v sliki senegalskega predsednika Senghorja je prepričano izjavil: «Pri moji veri, tega pa res nisem še nikoli videl, ga ne poznam*) odščipnil 80 tisoč lir. Drugi tekmovalec, Florentinec Fabio Bertini, je zelo dobro poznal svoj predmet: italijanska nogometna reprezentanca. Odgovoril je na številna Mikova vprašanja, da bi «nasitil» njegovo radovednost. Povedal je rezultat manj znanih nogometnih tekem, postavi obeh enajsteric, imena srelcev in sodnika: res poslastica za ljubite- lje nogometa. Žal pa je bil skregan z vsemi ostalimi predmeti in tako je zaključil prvo fazo igre «pod kapo» ter si zapravil možnost podvojitve. Se enkrat torej je mlada in ljubka Cinzia stalno imela pobudo v svojih rokah, čeprav je nekajkrat zgrešila, ko je na prigovarjanje časnikarjev opustila svojo o-bičajno taktiko, je ob koncu vseeno imela 650 tisoč lir. Brez oklevanja je odgovorila na «podvojilno» vprašanje in osvojila milijon in 300 tisoč lir. Zanimivo je, da dekle, ki tako prepričljivo odgovarja na vprašanja o grških dramaturgih, je v šoli skregana z grščino, saj je že vesela ko si pribori bomo šestico. V tej zvezi je tudi včeraj še enkrat poudarila, da bo kvečjemu igrala še dva ali tri tedne, nato pa se bo predala, ker se bliža maturitetni izpit. VČERAJ PREDPOLDNE NA ZAČETKU DRŽAVNE CESTE 202 c odbornik Zdenko Vognc stud' filme in diapozitive. z ra ^j. carskih tekmovanj in sr Slavko Rebec o iarTiarS^. Načelnik jamarskega klub® gpp ški krti - Speleološki Gorica*, Slavko Rebec, J o tej razmeroma najm J nosti, ki se je začela la • lad z odkritjem ja®®.}- z Vrj1* Našla sta jo Dominik , rj0ba, ^ in Stanko Kosič iz Doberdo^^ nes pa jo poznamo P°° :e s? »Kraljica Krasa*. V o**“ * daj vključenih 38 cla ^ pv opravili 32 raziskovalnih sjali n iam so r načrta . odkritih jam deželo, da bi ju vPlsa ster. Gre -alt za prvi taksen dr renskega jamarsk f. stlk kega slovenskega Ja‘,K“^hsal , štva. Slavko Rebec je ^gnil s slovenskimi jamarji. ^ p°” sposabljanje Kraških k ji f ter P0*^ * ročilo o prometu z nakupu inventarja. Pozdravni nagovori f jsz&s&sfA ssvs fes«’?? zevanju Slovencev ter P“ icatep trnovo knjigo «stfia:\ožeta C°L opisan lik plezalca . ga ^ Predsednik meddruštven«* tf ra primorskih PlanalS^pp Janko Fili je čestital ^5^ za dosežene uspehe. vabjl iz Ilirske Bistrice Je _ ričane na Snežnik. «r ^ je je in naš komaj .25 jal. Novogoričan je ^ pr . vanje in pogiabljailovski11 L meje, predstavnik J na L, nincev pa je Pova^vskega r^ud« slavo 70-letn,ice ajc« čen0 Omenil je lani urea h dež®1, p« o poti prijateljstva ^ ** venije, Furlanije-JuW tp&,. in Koroške, ki Je £0p, ^ vala* po 10 vrhov. J sveta, Jefejr ni fotograf gorskega pU ? p zdravil občni zbor taVnic3 mizarskih Jesenic. Pf^ftaje p«*l^ la predsednici Jožj® . „ m1 /Lit društvu vrtnic, želela je novico d* li tii'" na Tržaškem, želje po je obsegal tudi poz* -„ planincev. s\o^'f Podpredsednik _ Zveze Ko0ef^ športnih športnih crusiev — pp v pozdravi! včianjen^ med v Ja f f slovenskega Jenk ,horU ki ’ gal razrešnico odboru, občni zbor sprejel. spre*^r Na koncu so °dub" pravil. Da bi se odbor r ,f prijemati z "K ' so pooblastili urejanje k ^ dobo.