)
NO. 177
CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 10, 1946
LETO XLVIII—VOL. XLV III
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
UMRL JE V LJUBLJANI Ignacij Zaplotnik, duhovni svetnik in mnogoletni kateket na ljubljanskih ljudskih šolah. Umrl je 10. avgusta na vodenici, ki ga je dolgo časa držala privezanega na Posteljo. Pokojni je bil' znan zadružni delavec. Mnogo se je trudil za napredek Prvega delavskega konsumnega društva, kjer je bil dolgo vrsto let član nadzorstva. Bil je ves čas po prejšnji vojni tudi predsednik nadzorstva Zadružne zveze v Ljubljani. Kot Je znano, je novi režim obe imenovani ustanovi uničil, odnosno Podržavil.
SMRTNA OBSODBA. — Dne 4- aprila 1946 je bil obsojen na s|nrt salezijanski duhovnik Martin Jurčak, ravnatelj salezijan. s-kega zavoda na Kodeljevem pri Ljubjani. Obsojen je radi delo-yanja proti komunizmu. Prošnja 2a pomilostitev v sredi avgusta še ni bila rešena.
UMORI DUHOVNIKOV. — V nekem uradnem obvestilu iz konca junija beremo na videz običajno obvestilo! Umrli so: Dr. Franc Tom, kaplan na Jesenicah 27. decembra 1945, v starosti 43 let. Franc Krasna, žup-ni upravitelj v Sorici, dne 7. jan.
i Bolj pravilno je bilo prvič
Washington. — Državni j oddelek je naznanil, da je izročil noto na Jugoslavijo v robe ruskemu poslaništvu. j Takoj zatem je pa državni I oddelek to na vso sapo popravil, češ, da bi se moralo glasiti, da je bila nota izročena v roke jugoslovanskega poslaništva. Zakaj popravljati, saj ni bilo nobene , pomote!
-o--
Francozi mislijo, da so Zed. države zdaj za večjo Nemčijo
Pariz. — Sodeč po pisanju francoskega časopisja, ki komentira o govoru ameriškega državnega tajnika Byrnesa, Francija sodi, da se pulijo tri glavne sile: Zed. države, Rusija in Anglija za naklonjenost Nem-j čije in to na škodo Francije in . drugih žrtev Nemčije.
Francosko časopisje skoro brez izjeme misli, da so postali tako Angleži kot Amerikanci zopet prijatelji Nemcev, kot je bil slučaj po prvi svetovni vojni, Razlika je samo ta, da so bili Angleži tisti, ki so po prvi svetovni vojni dv,gnili Nemčijo, zdaj se pa za to pulijo trije: Angleži, Amerikanci in Rusi.
Razlika med tedanjim in sedanjim trenjem je tudi ta, pravi jo Francozi, da se je takrat FranT cijo vsaj nekaj upoštevalo, dane* k« jo pa ne vpraša nič. Fran-, cozi mislijo, da Nemčija danes ni več premagana dežela, ampak sila, katero snubijo istočasno iz Moskve, Londona in Washing-tona. To je odprta snubitev za nemške glasove med vzhodom in zapadom, Sovjetske Unije na eni, Amerike in Anglije pa na drugi strani.
-o--
Pomanjkanje živeža grozi New Yorku radi stavke voznikov trukov
New York. — V New Yorku je na stavki 25,000 voznikov trukov, vsled česar že grozi pomanjkanja živil. Danes bo mesnda zaprlo 2,000 prodajalen z živili, ker imajo že prazne police. National Sugar Refining Co. na Long Islandu je že prenehala obratovati, ker ne dobi surovega sladkorja in ker ne more izdelanega dobavljati prodajalnam. I-ekarije pravijo, da bodo tudi zaprle koncem tedna, če ne bo stavka prej poravnana.
župan O'Dwyer je skušal posredovati, da bi unija voznikov sprejela 18 in pol centa pribolj-ška, toda unija zahteva 30 centov. Nekateri časopisi so morali zmanjšati izdaje, ker ne, dobe i dovolj papirja.
-o--
: Angleško vlado skrbi, ker se ljudje polaščajo kar zasebnih stanovanj
i London. — Angleška vlada se - je včeraj zbrala k izredni seji, i da se posvetuje, kaj naj stori a| vzpričo nenavadne akcije ljudi, v;ki se meni nič, tebi nič selijo v J razne hiše, ne glede na to, ali so a j to palače ali bivše vojaške bara. a j ke. Več kot 12,000 oseb se je že o I vselilo v vojaška taborišča, i-j . V nedeljo so se ljudje polasti-»-'' li dveh luksuznih apartmentov in J "invadirali" štiri druge hiše v le-,e'i pem Kensington okraju. K temu . so jih napotili komunisti, ki pri-povedujejo ljudem, naj se pola-a stijo katere koli hiše hočejo, ker jim vlada ne preskrbi drugje j stanovanja.
1946, v starosti 59 let. Filip Terčelj, veroučitelj v Ljubljani v starosti 54 let.
O prvem vemo samo to, da so ga ubili nekje nad Jesenicami. Natančneje pa se je zvedelo o zadnjih dveh. čisto zanesljiv vir poroča:
"7. januarja sta odšla Filip Terčelj in Franc Krašna iz obmejne župnije Sorica po cesti v dolino, ker sta bila namenjena v Ljubljano. Oba sta nekaj prej prišla iz zaporov in, čim sta okrevala, začela oskrbovati zapuščeni župniji, eden SoricoJ drugi Davčo. Ko sta prišla v bližino Podrošta, ju je aretirala patrulja obmejne partizanske] straže. Odgnala ju je po cesti navzgor na Zgagovo žago, kjer' ima straža pisarno. Po zasliša-j nju sta jih dva partizanska mi-j ličnika odpeljala v hrib proti Davči. V bližini Davčfe so zavili proti meji. Ko so dospeli v gozd, je eden miličnikov nepričakovano ustrelil z. revolverjem Terče-lja v vrat. Ko je Krašna to videl je navalil na miličnika in ga podrl na tla. Med tem pa je dru-di miličnik sprožil brzostrelko in ubil najprej Krašna, potem pa
_(Dalje na 2. strani)
SENATOR BO DOBIL ZA 59 DNI KAR $7,816, NE DA BI KAJ DELAL ZA TO
Od s. nov. 1946 do 3. jan. 1947 bo imela država Ohio posebnega senatorja, ki ga bomo v°lili 5. nov. Za teh 59 dni bo d°bil nič manj kot $7,816 in sicer zase $2,099.81, kar bo njegova plača, poleg tega pa $4,944.35 za njegov pisarniški štab. Pri Vsem tem je pa najbolj značilno to, da mu teh 59 dni niti v Washington ne bo treba iti in prav tako ne bo treba iti tje njegovemu pisarniškemu štabu. Lepo doma bodo sedeli in vlekli plačo od vlade za tistih 59 dni.
Stvar je namreč sledeča. Po postavi sme služiti kot senator, ki je v ta urad imenovan od guvernerja, samo do prihodnjih Volitev in če kandidira ter je izvoljen, nastopi urad šele 3. jan. prihodnjega leta. Da bi pa država v tem času ne bila brez senatorja, lahko za to kratko dobo kandidira kdor hoče. Guverner Lausche je imenoval na mesto1 senatorja Burtona demokrata | James Huffmana. Njegov ter-^ min poteče torej s 5. novem.1 brom. Ker bo kandidat za mesto, bo nastopil urad 3. jan.1 1947, ako bo izvoljen, seveda. | Za isti urad se poteguje tudi biv.1 Ši guv. Bricker, republikanec. j
Za dobo tistih 59 dni se pa po- ( tegujeta: Henry P. Weber, demokrat iz Loraina in Kingsley
'].aft,'republikanec iz Cievelanda.
Ker kongres najbrže ne bo več v zasedanju letos, ne bo treba tistemu senatorju, ki bo z voljen za 59 dni (Weber ali Taft) niti v Washington. Vsak senator je upravičen, do $30,900 za svoj pisarniški štab ,iz česar pride za 59 dni $4,994.35. Torej bo ta kratkodobni senator lahko najel toliko pisarniških moči, da bodo ta denar porabili.
Poleg vsega tega ima pa ta senator še privilegije za prosto poštnino za dobo 6 mesecev še potem, ko stopi iz urada, torej v tem slučaju do 3. jul. 1947.
Vzpričo vsega tega se nam čudno zdi, da sta v državi Ohio samo 2 kandidata za to lepo ko-ritce.
AMERIKANCI SO ZAPRLI 6 VOJAKOV
Dclžijo jih zveze z bombnim napadom v Trstu
Trst. — Glav« s'tan 88. ameriške divizije v Gorici naznanja, da je bilo prijetih 6 jugoslovanskih-vojakov, ki so bili pridelje-ni kot straža UNRRA vlaku in ki jih spravljajo v zvezo z eksplozijo dinamitne bombe v Trstu včera.1,
Prijeti jugoslovanski vojaki so imeli pri sebi 5 ročnih granat. V nedeljo je bia vržena iz neke hiše.ročna granata med ameriške vojake v Trstu in jih ranila 7 ter 22 drugih ciseb. Včeraj je pa eksplodirala bomba pri neki hiši, zdrobila š p<. pri oknih in poškodovala sten, . Jugoslovanske vojake so prijeli tri četrt milje od kraja razstrelbe.
Množica kakih 5,000 Slovencev se je zbrala pri Sv. Jakobu v Trstu, da bi praznovali tretjo obletnico padca Italije. Zavezniške vojaške oblasti m prepovedale demonstracijo, ker so se bale izgredov. Ker se ljudje niso hoteli raziti in ko je bila vržena med ameriške voj.tke ročna granata, je začela policija streljati." Granata je ranila o ameriških vojaških policistov, nekega angleškega častnika in najmanj 12 civilistov. Toda nihče ni bil opasno ranjen.
Včeraj je priplula v tržaško luko angleška križarka Ajax in sicer dva dni prej, nego bo od-plula iz pristanišča ameriška križarka Huntington, ki bo plula v grške vode.
USTRELIL GA JE, KER JE NADLEGOVAL NEČAKINJO
Youngstown, O. — Marion Castronova, stara 6 let in pol, je šla v nedeljo popoldne v bližini hiše svojega strica John Castronova. Nek moški je pograbil dekletce ter jo vlekel med dve hiši.1 Na otrokovo vpitje je pograbil stric puško in skočil iz hiše. Tu-' jec je dekleta izpustil in zbežal.1 Castronova je pa ustrelil za1 njim, ga zadel v glavo in na me-! stu ubil.
Pozneje so ugotovili, da je ustreljeni neki William Dunn, star 55 let.
Razne drobne novice iz Cievelanda in te
okolice
Očeta išče—
Marija Plamene bi rada zvedela za naslov svojega očeta Martina Plamene, doma iz Kozjega (Podsreda), Slovenija. V Ameriki je kakih 30 let.. Hči ga lepo prosi, naj ji piše na naslednji naslov: Marija Pla-' mene, poroč. Opačič, UNRRA j Camp, El Shatt, Egipt. I Pisma imajo pri nas—
Sledeči imajo pri nas pisma: [ Frančiška Jereb roj. Smole, pi-jše ji Smole Ivan; Frank Brate, 'piše mu Govše Marija; Angela j Turk, piše Šepin Ivan ; Slapnik i Anton, piše Zukiati Ivan. j Lepo napredujejo—
Zadnji četrtek je bila v šolski dvorani sv. Vida seja "od-, bora 100," ki deluje za Katoliško ligo. Seja je bila zelo dobro obiskana. Vsi navzoči so obljubili, da bodo delali neumorno naprej, da zberejo sklad $10,000 za slovenske begunske otroke. Skoro polovico tega ima odbor že v blagajni. Na 10, nov. bo prireditev v šolski dvorani sv. Vida popoldne in zvečer. Na 10. okt. bo pa ponovna s t'j a pri sv. Vidu. Vabilo na sejo—
Jutri zvečer ob 8 bo seja dr. sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v SDI) na Recher Ave. Seja je važna, zato naj se članstvo udeleži v polnem številu. /irata išče—
Jožefa Pevec, vas Goljek št. 10, p. Čatež na Dolenjskem bi rada zvedela za naslov svojega brata Lojzeta Režek po domače Lazarjev. Naj piše na gornji naslov.
I'oroka—
V soboto 14. sept. se bosta poročila v cerkvi sv. Kristine ob 9 Miss Helen Kosten iz 20667 Miller Ave. in Mr. Rudolph Troha iz 22031 Miller Ave. Mnogo sreče jima želimo v novem stanu.
Na bolniški postelji—
Nevarno je zbolel Frank Jazbec iz 7305 Myron Ave' Nahaja se doma pod zdravniško oskrbo. Upamo, da se mu bo zdravje kmalu obrnilo na bolje.
Nove vrste Čistilci—
Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. ima v zalogi nove vrste čistilce, ki se lahko rabijo za vse, za tla, stene, strope, preproge itd. V New-burghu jih lahko dobite tudi pri , Jakob Resniku na 3599 E. 81. St. >	-o--
MOSKVA VIDI ZVEZO S VATIKANOM IN ZED. DRŽAVAMI
London. — Radio iz Mo'skve je včeraj poročal, da je bil imenovan za papeževega nuncija v Nemčiji škof Alois Muench iz North Dakote ter zagotavljal, da je ta poteza dokaz o tesni zvezi, ki obstoji med Vatikanom in ameriškim kapitalom.
Moskovski radijski komentator je tudi kritiziral Myron Tay-iorja, ki je osebni odposlanec predsednika Trumana pri Vatikanu.
--o-
Ruski komentator je napadel Vatikan
London. — Sovjetski radijski komentator Miranov je napadel Vatikan, češ, da je eno največjih, če ne celo največje kapitalist i-i čno podjetje. Vatikan že dolgo i ni več samo duhovno središče katoličanstva, je izjavil Miranov.
Zahtevajo 15% poviška l za najemnino
j Washington. — Narodna zvez;a zemljiških agentur je 'imela tukaj dva dni zborovanje. Delegatje so prišli iz 38 ' držav. Zborriica je sprejel-a [resolucijo, ki jo bo predložila vladi, da pride najemnina iz j vladne kontrole 31. marca, (OPA pa da takoj dovoli 15% zvišanje v najemnini po vsej deželi.
Poljaki so demonstrirali pred poslopjem amer. poslanika
Varšava. — V nedeljo se je zbralo na protestnem shodu kakih 5,000 oseb. Glavni govornik je bil vodja delavske stranke, komunist Vladislav Gomulka, ki je podpredsednik vlade. Ta je napadal Zed. države in Anglijo, ki da se vtičeta v notranje zadeve Poljske. Zlasti je udrihal po govoru ameriškega državnega tajnika Byrnesa, ki je zadnji petek izjavil v Stuttgartu, da vzhodne nemške meje še niso docela ugotovljene, to so meje med Nemčijo in Poljsko.	1
S shoda se je množica obrnila proti rezidenci ameriškega poslanika Arthurja Bliss Laneja, toda jo je milicija razgnala. Zato je množica napadla časopis podpredsednika vlade Mikolajčika, razbila okna in zažgala poslopje. Ljudje so vpili: "Pošljite Mikolajčika nazaj v London!" MikoJ lajčik je predsednik ljudske stranke, ki se ni udeležila demonstracij in njegov časopis, Gazeta Ludova, je bil edini, ki ni napadal ameriškega tajnika Byrnesa.
Trenje med Ameriko in Rusijo za prvenstvo je pot k svetovnemu miru
Pariz. — Samuel Lubell, ki je potoval 7 mesecev po Evropi preko Nemčije, Holandije, Belgije, Francije, Švice, Poljske, češke in Avstrije, je .napisal zdaj svoje vtise glede bodočnosti Evrope. Po njegovem mnenju je zdaj silen diplomatski boj med Zed. državami in Sovjetsko Unijo za svetovno prvenstvo in dokler to ne bo odločeno, ne bo trajnega miru na svetu.
Zatrjuje pa, da najbrže nobena teh držav ne bo segla po orožju, ijrmpak bo skušala 7. drugimi sredstvi spraviti svojo tekmovalko s pozornice. To bo-vzelo morda še tri leta ali še dlje hudih diplomatskih bojev, pred-110 se bo umaknil eden izmed tekmecev z mej dana.
Kakor sodi poročevalec Lubell čakajo Zed. države na to, da se bo Sovjetija potem, ko bo izžela vzhodno Evropo umaknila nazaj za svoje meje ter se tam posvetila rekonstrukciji in razvoju svoje prostrane zemlje, kakor je bilo to po prvi svetovni vojni. Zato drži ameriška diplomacije vse fronte odprte, dočim danes Sovjetija računa na to, da se bodo Zed. države umaknile iz Evrope ter ji prepustile ves teritorij. Zaenkrat Zed. države ne kažejo nobene volje za umik iz Evrope.
VES RELIF V JUGOSLAVIJO NAJ NEHA
I
Tako zahteva senator Bridges od pomožnega državnega tajnika 1
! Washington. — Senator Styles I Bridges iz New Hampshire je ' zahteval od pomožnega državne-j ga tajnika Achesona, naj takoj, ustavi vse ameriško blago, ki je' namenjeno za Jugoslavijo. Ob-; enem je pa zahteval, da naj pre-j iskava dažene, na kak način, da so uradniki UNRRA poslali naj tisoče ton železniških tračnic v| Jugoslavijo, ki so bile namenjene sicer za Kitajsko, na izrecno j zahtevo generala Marshalla,! ameriškega poslanca na Kitajskem.
Senator je dal v javnost obtožbo, da sta to pošiljko izpeljala dva uradnika UNRRA, nek Rus in nek Jugoslovan na svojo roko.
Rekordi kažejo, je izjavil senator, da je bila dirigirana ta pošiljka na Jugoslavijo prav tisti dan, ko so jugoslovanska bojna letala izstrelila iz zraka prvo ameriško prevozno letalo nad J Jugoslavijo.
"Velika ironija je," je izjavil senator, "da istočasno, ko ladja vozi trupla ameriških letalcev, sklatenih in ubitih od jugoslovanskih bojnih letal, preko Atlantika v Ameriko, vozijo druge ladje v nasprotno smer ameriško jeklo Jugoslovanom."
Iz zapiskov je razvidno, da je; bilo 8251 ton železniških tračnic, vrednih $337,348, ki so bile določene za Kitajsko, ukazano odpeljati v Jugoslavijo. - ' --—o--
Rusko časopisje poroča o Byrnesovem govoru samo 32 vrst
Moskva. — O vsem govoru ameriškega državnega tajnika: Byrnesa v Stuttgartu, ki je tra-! jal 45 minut, je rusko časopisje1 poročalo samo 32 vrst. Nobenih podrobnosti ne poročajo, ampak samo nekaj na splošno.
Rusko časopisje omenja, da se je Byrnes dotaknil teritorialnega vprašanja Nemčije in njenih sosedov, toda kaj je rekel o tem, ne pove. Ravno tako omenja rusko časopisje, da je Byrnes govoril o ameriški okupacijski armadi, toda se ne dotakne podrobnosti.
Nemško časopisje, ki izhaja pod rusko vojaško oblastjo y za-sedbeni zoni v Nemčiji, ni smelo ugodno pisati o Byrnesovem govoru. Ruski cenzor ni dovolil. Toda dva časopisa, ki sta napadla Byrnesov govor, sta smela to storiti z do vo) j en jem cenzorja.
Ameriški delavci ne bodo nalagali ladij, ki so namenjene v Jugoslavijo
New York. — Joseph P. Ryan, predsednik unije pristaniščnih delavcev, ki so zdaj na stavki v podporo stavki unijskih pomorščakov, je izjavil, da njegovi delavci tudi po končani stavki ne bodo hoteli nakladati na ladje ameriškega blaga, ki je namenjeno v Jugoslavijo.
Njegovi delavci, pravi predsednik Ryan, so ogorčeni, ker so Jugoslovani ubili pet ameriških neoboroženih letalcev prošli mesec blizu avstrijske meje.
SPOMNITE SE NAŠIH BEGUNCEV V TTT.HNI S KAKIM DAROM!
Policija misli, da se vrnejo gangsterji
Clevelandska policija je dobila namig da se pripravljajo ameriški gangsterji, ki so zdaj v Mehiki, ker so jim bila tukaj tla prevroča, da pridejo zopet nazaj. Policija sodi, da jim bo pri tem pomagal nek rančer v Texasu, ki je blizu mehiške meje.
--o—--
SLOVENSKI BEGUNCI VAS PROSIJO POMOČI!
Razne najnovejše svetovne vesti
PITTSBURGH, PA. — Eno uro potem, ko so odšli delavci j pri elektrarni na stavko, so izjavili unijski voditelji, da je stavka preložena in da bodo prišli delavci nazaj na delo, čim se jih bo moglo obvestiti. Mesto je imelo ponoči še elektriko, toda ulična ' železnica je bila že nehala obratovati. Stavko je ustavil sodnik j Smart na zahtevo mesta. V soboto se bo vršilo pred sodnikom za-i slišanje in takrat se bo odločilo, ali bo stavka ali ne bo. Unija je dobila v aprilu 18c priboljška ža delavce, zdaj hoče pa še 20''/,.
JERUZALEM — V Palestini je izbruhnil nov teror. Včeraj sta bila ubita dva policijska častnika in 6 oseb ranjenih v raznih
razstrelbah na železnicah in javnih poslopjih.
* * *
PORTLAND — V državi Maine so republikanci pri volitvah dosegli zmago na celi črti, kakor kažejo prva poročila o volitvah danes'zjutraj.
i! i	VSNfl
: DAROMI a	AMERICAN IN SPI*/* ty JN	^^	SLOVENIAN MORNING
LZLJ IN LANGUAGE 0N- *	AMERICAN HOME	■ NEWSPAPER
NAJVARNEJŠI KRAJ PRED NEZGODAMI NAPAČNO SE MISLI, DA JE NAŠ DOM
Navadno mislimo, da je nas dom najvarnejši kraj, kadar nam preti nevarnost, vendar do-kazuje statistika, da se pripeti največ nezgod in smrtnih nesreč ravno v navidezno varnem domu. Tako poroča elevelandski varnostni direktor, Frank D. Celebrezze.
Pred par dnevi se je nek štiri leta star dečko nevarno poparil po glavi in hrbtu, ko je prevrnil nase lonec vode. Videl je, da voda v loncu vre, pa je hotel nec prestaviti, da bi pomagal materi. Sličen dogodek zadnji mesec je zahteval življenje nekega drugega otroka.
Neka mlada ženska je dobila težke opekline po obrazu in rokah prejšnji teden. Prižigala si je cigareto, ko ji je žveplenkaj užgala obleko. Takih primerov^ je polno in se pogosto dogajajo.'
Otroke je treba že iz mlada j učiti, da kuhinja ni prostor za1 igranje in da peč ni igračka. Ako! se jim dovoli, da se preveč vrti-j jo okrog peči, se kaj rado prime-' ri, da bodo odvili plin in šli ne-'| dolžno proč. Naj kdo tedaj užge' žveplenko, pa je eksplozija v hiši. Torej previdnosti je treba povsod, pri odraslih in pri otro-' cih.	;
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; n Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto	$8.00.
Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta	$4.50.
Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta	$2.75. Za Cleveland in okolico po raznaSalcib: celo leto $7.00, pol leta $4.00. čstrt leta $2.50. Ponunesna itevllka stane 5 centov.
SUBSCRIPTION HATES: United State« $7.00 p«r year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. O. S. $4 00 lor 8 month«. Cleveland and Canada by mall $4.50 tor 8 months. D. s. $2.50 for S montha. Cleveland and Canada by mall $2.75 lor 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 8 months, $2.60 for 3 months. Single copies 5 cent« each.	_
wwwwi nrnwwiummwN
BESEDA IZ NARODA
t w	HI munn
Entered as second-clM» matter Janu«xy 8th 100«. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 187».____
»83	No. 177 Tues., Sept. 10, 1946
Tito snubi duhovščino
i.
Ne vemo, kako bi rekli: ali Tito snubi duhovščino, ali pritiska nanjo, da bi se vdala njegovi politični smeri? Zanimiva v tem pogledu sta dva dogodka iz zadnjega časa: Vodstvo OF v zoni B je zahtevalo od dekana v Vipavi in dekana v Črnicah, da, nemudoma skličeta dekanijsko konferenco svojih duhovnikov, katere se hočejo udeležiti tudi krajevni partizanski voditelji, da bi si tako "izmenjali misli." Kakšne misli naj bi si tam izmenjali, ne vemo, ali v obliki snubljenja ali pritiska ali oboje vkup, si lahko mislimo, toda metoda vrinjenja v izključno cerkveno hierarhično zadevo, je malo čudna in nasilna, zato jo je tudi goriški škof, kateremu so javili zadevo, odločno odbil in zagrozil s suspendiranjem vsakemu duhovniku, ki bi se take konference udeležil. Rešil pa je stvar tako, da naj omenjena dekana gresta na pogovor z omenjenimi voditelji ter naj o vsebini pogovora obvestita svojega škofa. Morda je tudi povabilo duhovnika in bivšega poslanca Virgilija Ščeka iz Avberja v Ljubljano na važno konferenco kaj v zvezi s snubljenjem duhovščine v partizanski voz, morda, pravimo, kajti ne vemo nič podrobnejšega, kakor to, da gre za, važno zadevo.
Važno pa je bilo gotovo to, da je 23. avgusta govoril maršal Tito v Kranju (takrat se je namreč mudil na "kraljevskem" letovišču na Bledu, kjer je reševal tudi afere z ameri-kanskimi eroplani) in naslovil tudi nekaj besed na slovensko duhovščino. Kakor poroča "Tanjug" je med drugim rekel:
"Imel sem že priliko, da sem na nekem pogovoru s predstavniki visokega klera v Zagrebu omenil, da ne bomo ovirali duhovnikov v opravljanju njihove službe, kadar izvršujejo svoja religiozna opravila, ne pa kadar se mešajo v politična vprašanja ali kadar jemljejo ljudstvu to, kar smo dobili za ceno toliko krvi. Zahteval sem,"da se bolj približajo ljudstvu, da bolj poslušajo svoj glas, ko berejo mašo, kakor pa da prisluškujejo glasu iz tujine, iz Rima."
Tu pa je zdaj zajahal svojega konjička, ki ga je imel pripravljenega in napel večno staro svoj čas liberalistično in socialistično, zdaj pa boljševistično težo "Los von Rom" v najnovejši nacionalni obliki, ki pa tudi ni nič nova za naša ušesa, govoreč:
"Vidite, kako stoje stvari v Parizu? Mi se borimo, da dobimo, kar je našega, borimo se z vsemi sredstvi, ki so dovoljena, da branimo naše pravice z največjo energijo. Toda na katero stran se je obrnil papež? On ne brani naše stvari, temveč italijansko, kar je razumljivo. On je In bo ostal Italijan. On je protežiral Mussolinija, protežira zdaj De Gas-perija in bo podpiral vsakega, ki bo stopil v Italiji na oblast. Zakaj naj bi ga torej katoliški duhovniki ubogali? Ti naj služijo svojemu ljudstvu in ne tujemu, in vrhu tega še tistemu tujemu elementu, ki je prinesel toliko bede Sloveniji in Dalmaciji in drugim krajem naše države, kjer je sejal toliko gorja. Oni morajo služiti našemu ljudstvu in ne našemu vekovnemu sovražniku, italijanski misli."
To so misli, ki jih je govoril Tito v Kranju v dneh največje zunanje politične napetosti, ko položaj na mirovni konferenci v Parizu in neprijateljsko razpoložeje angloame-rikanskih mas nastopa proti našim narodnim zahtevam, kot jih zastopa Tito. Ne, da bi se zavedal krivde v sebi samem in v tem, kaj in koga on predstavlja s svojo agresivnostjo in zahtevami, proti katerim se upira ves zapad ter s tem trpi naša narodna stvar, pravimo, ne da bi iskal krivdo pri sebi, jo zvrača po stari navadi vseh brezbožnikov, na Rim in papeža.
Udaril je na struno, ki jo slovenski liberalec in omahujoči nacionalist rad sliši in jo slovenski katoličan z boljo občuti kot človeški ejement v Cerkvi, v kolikor se res kaj takega primeri. Najbolj važno je to, da govori te besede v času, ko se podobna gonja proti katoliški duhovščini vodi tudi na Poljskem in ko je sovjetski tisk proglasil papeža in krščanstvo za reakcijo št. 1 in za svojega največjega in morda edino resnega sovražnika. Če človek ve, da je vse to dirigirano iz Moskve, mu daje ta koincidenca skupnega nastopa proti krščanstvu misliti na novo organizirano ofenzivo proti Rimu ter za odtrganje duhovščine od trdnega enotnega duhovnega središča: od avtoritete v Rimu. Na Poljskem so za to priliko organizirali protižidovski pogrom v Kielcah, češ, da so ga vprizorili katoličani in da ga kardinal ni obsodil, kot bi ga moral. V času, ko so ponaredili rezultate referenduma, so s kieleško afero hoteli uspavati zahodni svet ter zadeti poljsko "reakcijsko" katoliško duhovščino v živo, pa se jim ni posrečilo.
Kako različni in nasprotujoči so načini, s katerimi blatijo katolištvo, je razvidno iz tega: ko je papež na prošnje varšavskega poslanika prof. dr. Kota v Rimu in po njegovem posredovanju dobil v roke prošnjo poznanjskega Gauleiter-ja Geiserja, da naj prosi za njegovo pomilostitev, je papež odgovoril nazaj na naslov varšavskega poslaništva v Rimu, da "je sicer omenjeni Gauleiter velik sovražnik katoliške Cerkve, katero je preganjal v svojem okrožju, toda sledeč Kristusovem nauku, da naj kristjan prosi za svoje preganjalce, tudi on prosi za njegovo življenje," so sovjetski listi imenovali papeža predstavnika reakcije št. 1.
(Konec jutri)
Nekaj misli o škofovem govoru
Piše Anton Grd i na
bivši gl. predsednik KSKJ
Cleveland, O. — V dnevih borbe, v katerih se gre za resnico in pravico o življenju, smo zelo veseli, če slišimo zaupne voditelje, ki nam povedo o resnici, katere naj se držimo, da ostanemo na pravem, na pravi strani in poti, ko se dandanes hodi po raznih potih; to se pravi, ko ljudje sledijo raznim propagandam in ne vedo, da so na krivih in zanje nevarnih potih, če to velja za katero skupino ali narod, velja to dandanes gotovo tudi za nas Slovence — katoličane.
V Glasilu KSKJ. kakor tudi v Ameriški Domovini sem čital govor škofa, Most Rev. Joseph C. Willginga, ki ga je govoril zbranim gostom na konvenčnem banketu KSKJ v Pueblo, Colo. Zelo sem se razveselil tega govora, kajti, ko sem ga čital, mi je ušel spomin nazaj na leta, ko je bila moja malenkost v uradu kot gl. predsednik naše dične KSKJ. Kdor je pravičen, se bo spomnil na moje delovanje in prizadevanje, da bi Jednota bila res taka kot jo je on orisal in na katere konvenčni banket je bil povabljen, da kot škof spregovori o Jednoti in teh, ki spadajo v to "Katoliško Jednoto" ter v splošnem o dolžnostih katoličanov.
Rečem, da se je radovalo moje srce, ko sem čital, kako je poudarjal prevzvišeni škof dolžnosti te organizacije in pa dolžnosti v splošnem vseh katoliških organizacij. Sedaj vem, da sem bil takrat v pravem, ko sem hotel vse to kar je priporočal g. škof, doseči v Jednoti v času mojega uradovanja. Zato pa bom ohranil ta govor in številko Glasila in Ameriške Domovine v svojem arhivu, da bom svojim rojakom, ki mislijo drugače, da če se štejejo za katoličane (*za take se dandanes šteje vsak, če tudi je pripravljen umoriti svojega brata ali sestro, če se ne strinja s komunističnim siste mom), zato je treba, da se take stvari med nami katoličani izči-stijo, da se ne bo v kalnem ribarilo in to še posebno v organizaciji kot je KSKJ, v katere vrstah so se dobili taki, katere bi prav lahko imenovali nevredne in nehvaležne katoličane kot ude sv. Cerkve. Vsak, ki je katoličan, je obenem ud sv. Cerkve. Ako pa ud nasprotuje ustanovi, v katero spada, ni vreden, da je ud take družbe.
Slišal sem tudi pripovedovanja delegatov in delegatinj, ki so bili na zadnji konvenciji KSKJ in so mi pripovedovali, s kakšnimi delegati so prišli skupaj, to se pravi, da so se osvedo-čili tam, kakšnega mnenja so bili nekateri delegatje na konvenciji o komunizmu in njih odnošajih do Cerkve. To so mišljenja in trditve, ki se ločijo daleč eno od drugega, resnica in neresnica, katoličanstvo od nekatoliškega naziranja. Tem je pojasnil škof. - škofov govor pa je pojasnil oboje. Kako so vzeli naznanje delegatje in delegatinje, ne vem. Meni so pa škofove besede resnica! In Resnica bi morale biti vsem, ki so ga slišali in ki so potem tudi čitali njegov govor. Kdor misli in sodi drugače, se moti in se bo uračunal, kajti le resnica, katero u$i sv. Cerkev ostane. Vse drugo ne drži. Shranite in zopet berite.
Hubbardske novice
Madison, O. — Prav za prav res ne vem, kako bi vam popisal ves nedeljski program, ker je bil tako izvanreden kot le malokdaj poprej.
Tako sem bil zaposlen ta dan, da niti v cerkev nisem imel časa iti in upam, da radi tega lie bo kake zamere pri Bogu, ker sem
imel res važen vzrok, da nisem šel. Saj če se le morem odtegniti od doma, pa rad grem. V cerkvi me pa tudi niso pogrešali, ker naša cerkev je že premajhna in bi itak ne bil mogel stati pod streho, ampak bi bil gotovo stal zunaj, kar pa tudi ni prijetno. V teh krajih je zadnje čase toliko vernih katoliških ljudi, da skoro ni kam ž njimi in za to je pa' naša cerkev premajhna.
Torej dotično nedeljo sem bil tako zaposlen, da le kaj. Najprej so mi zjutraj naši od-kazali delo, da sem na vse zgodaj postal morilec, kajti dali so mi delo, da sem nekaj našim kokoškam posekal glave. Saj menda je ne bo kdo mislil, da sem sekal človeške glave kot so to delali v Jugoslaviji. Torej, sekal sem kurje glave, da so padale kot snopi, naši mucki so se pa veselili, ker so se gostili z njimi.
Veste ti naši počitnikarji ki pridejo na oddih k našemu jezeru iz vseh krajev naše Unije, si radi privoščijo kaj boljšega in tako kar naprej prihajajo po mlade petelinčke, katerih vsako leto nalašč zanje nakupim in jih potem zredim. To naredim samo iz usmiljenja do teh ubogih ljudi, saj so nekatere gospe tako revne, da imajo na nosu samo po eno očalo in še tisto je pritrjeno na verižico, da ga ne zgube. Ko pa sem bil s tem delom gotov, sem se pa vsedel na naš avto, za katerega skrbe naši, da je vedno lepo omit in preskrbljen z oljem in gazolinom, da se jaz brez skrbi potem vozim krog naših sosedov. Naš Eddie, ki je prišel zopet domov čez lužo iz Evrope, kamor pošiljajo naše fante, ki tja ne spadajo in seveda, če bi bili ljudje v Evropi, kot se šika in mirnega značaja kot smo A-merikanci, bi jim ne bilo treba iti tja po kostanj v žerjavico in mirit evropske narode, on mi je omil in pripravil avto, da se je kar bliščalo naokrog.
Ko sem se še oblekel, da sem izgledal kot §e šika, sem jo najprej mahnil k našim prijaznim Šmucovim ki so bili pa silno zaposleni s svojimi farmar-skimi pridelki. Lojze je vozil skupaj in Mrs. Smuc je pa prodajala pridelek mimoidočim, katerih na 20. cesti ni malo. Malo smo pokramljali in čas nam je kaj hitro potekel in od-kuril sem jo dalje in sem se u-stavil pri Mahovih. Tam imajo tudi doma štacuno pred hišo, s katero so jako zaposleni. Mrs. Mah me je prijazno povabila v hišo, kjer smo se marsikaj pogovorili o farmarstvu, njih prijazna hčerka je pa pripravljala kosilo in se kaj pridno obračala po kuhinji. No, saj so pa Mahovi od sile pridni ljudje in kar naprej samo v delo tišče. Saj, če hoče človek dobro izhajat in da ima še kak cent na strani, ni na kmetih nobene druge poti, kot trdo delat od noči do noči, kot bi mislil sod-njemu dnevu trobit. Oboji so mi prav prijazno postregli. Hvala jim.
Od tu sem jo pa mahnil k Gombačevim, ki imajo dobro-idočo gostilno. Največ sem se pa tam ustavil zato, ker sem, zagledal zunaj na steni veliko električno uro in na njej pa napis "Gombach Tavern." To je res krasna ura in hotel sem. •namreč vedeti, koliko taka ura stane in kako jo navijajo, ker je tako visoko obešena.
In ko sem tukaj napasel fir-bec, sem jo mahnil pa še k našim prijaznim Jerebovim na Bennet Rd. Tam sem pa našel jako prijazno družbo iz Cleve-landa. Bila je namreč vsa Lu-žarjeva družina tam. Lužarje-va sta ta dan bohajala večlet-nico srečnega zakonskega življenja. Lužarjevi so tudi dobri naročniki Ameriške Domovine
in prav zvesto prebirajo tudi Hubbardske novice. Kar obkolili so me vsi in se radovali z mano, ker se nismo videli že mnogo let. Oni so bili nekoč tudi- moji dobri odjemalci, ko sem bil še v Clevelandu. Razume se, da je bilo dovolj vsega za jest in za pit, da smo bili res vsi židane volje. Prav lepa hvala za naklonjenost in postrežbo. (Ti pa niso "kikali" in se niso prav nič jezili, ko opisa-vam našo slavno cesto, mojo mladost in košate lase, kot jih ima naš guverner g. Lausche.) Lužarjevi vsi, ki jih ni malo, so mi želeli veliko sreče in dolgega življenja, da bi te Hubbardske novice, za katere se vsi zanimajo, še dolgo pisal, se reče kar naprej.
Sedaj pa dragi čitatelji in čitateljice priljubljene Ameriške Domovine in Hubbardskih novic, le premislite, kako urnih "glidov" moram biti in pa bistrega talenta, pa če prav pra-# vi kdo, da sem star že kot Nanos, da si lahko zapomnim vse kar vidim in slišim. V času pa, ko sem bil odsoten z doma, se je pri nas zglasilo več ljudi, ki bi me bili radi spoznali, da bi vsaj vedeli, kdo piše.te novice. Pa se kaj oglasite drugič, ko bom doma.
Kmalu na to, ko sem se vrnil domov, sta se pa pripeljala Po-nikvarjeva, ki sta prinesla tudi lep dar za Frančiška. Komaj pa sta ona odšla, so prišli pa Menartovi, ki so tudi imeli lep dar za Frančiška, da se je še par dni po tem veselil z njim. Z Menartovimi sta bila tudi Lovšinova, ki sta isi ogledala naš park in pa rožce. Prav lepa hvala vsem za obisk in pa še kaj se oglasite.
Takole vidite preganjam čas, pa če je prav kaj nevšečnosti vmes. Zamira gor ali dol, jaz jo, kot sem bil že nekoč zapisal "režem in kosim kar lepo po s?voje naprej . . ."
No, Tito ga je tudi polomil za vse večne čase. Seveda on mora delat na ukaz iz Moskve, ampak pravega se ni lotil; Stric Sam ima močno roko in ko jo je položil nanj, se je Tito ponižno udal. In zgodilo se je, kot je urednik Ameriške Domovine vse skozi pisal — osramotil je ves jugoslovanski narod v A-meriki, kajti Amerika je zgubila vanj zaupanje. Le škoda je jugoslovanskega naroda, ki je osramočen radi take buda-losti. Ce bi se Slovenci hoteli pokazati, da so lojalni naši deželi, v kateri si služijo svoj kruh in ne Titu, bi morale vse slovenske Jednote in Zveze v imenu slovenskega naroda živečega v tej deželi strogo pro-
testirati proti Titu in pokazati naši vladi, da stoje zanjo in ne za Titom. Če tega ne storijo, pokažejo, da jim je Tito in komunizem več kot naša tako zvali a demokracija.
Žalostno, da so voditelji ali levičarji slovenskega naroda v Ameriki narod zapeljali tako daleč. Na prej spoštovan narod, bodo sedaj Amerikanci s prstom kazali, češ, glejte jih kakšni razbojniki so to.
Črno na belem je zapisano, da je te polomije kriv največ Roosevelt ker je ustrezal le Stalinu. Zakaj slepiti slovenski narod od strani nekaterih in ga tako postavljati v slabo luč, ko je pa pošten in miroljuben, če ga kdo ne spravi na napačno pot. Kot se vidi bo vlekla čast le Ameriška Domovina, ki je ves čas pisala resnico, narod bodrila in poučevala, da ni ves zašel na napačno pot.
Za nas Amerikance je najboljše zdravilo, da se naše dežele oprimemo in jo podpiramo, Tita pa pustimo v miru, če hočemo resnično služiti tej naši lepi novi domovini, pa čeprav ni vse stoprocentno tako kot bi moralo biti ali kakor bi si sami želeli. Zame že vem, da ni tako kot bi rad, ker mi prede vsak dan slabše, a temu pa ni kriva naša kontra. Pozdravljeni,
Frank Leskovic.
Proti dr. Janku Arnejcu, šentjakobskem župniju v Ljubljani in nekdanjem koroškem beguncu je bila obravnava v sredi junija. Bila pa je preložena, češ da se glavna priča ni mogla razprave udeležiti.
Res velika je svoboda'Cerkve v Sloveniji!
List jim ugaja
Strabane, Pa. — Cenjeni g. urednik! Oprostite mi, ker sem že malo pozna z mojo naročnino, ker mi list ugaja, vam pošiljam naročnino za šest mesecev naprej.
Z veseljem berem Ameriško Domovino, ker ta list popravi-ci pove tistim rdečim partizanom kar jim gre in obenem tudi mi izvemo resnico, kaj se godi v starem kraju. Ko bi vsi slovenski listi tako pisali, pa bi ne tam ne tukaj ne imeli take oblasti in bi tamkajšnji partizani ne mogli razširjati svoje laž-njive propagande kot jo sedaj.
Mislim upam, da bo sedaj malo drugače, ko so pa danes vsi ameriški listi polni poročil, kako je tisti Tito imel zaprte naše fante in kako Titovi vojaki klatijo ameriška letala in pobijajo naše vojake. Pozdravljeni,	Rose Krall.
Priloženo Vam pošiljam celo-letno,naročnino, ki ravno ta mesec poteče. Meni jako ugaja, ko tako lepo vse naravnost pove kar je resnica in ne piše po ovinkih, kakor drugi slovenski listi. Le tako naprej.
Vas pozdravljam Vam vdani, . Valentin Kalan,.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
(Nadaljevanje z 1. strani) streljal še na umirajočega Ter-
čelja. Trupli sta miličnika kar
na mestu zagrebla."
Filip Terčelj je bil po rodu iz Vipave. Bil je mnogo let na Goriškem, kjeij je deloval organiza-torično med mladino in mnogo pisal zlasti za mladinske liste. Ko so Italijani ukinili vse slo. venskeyliste, je tudi on moral iskati zaščite v Jugoslaviji. Postal je v Ljubljani katčhet; vedno pa je na vidnem mestu sodeloval pri organizacijah goriških beguncev izpod laškega terorizma. če tudi je bil znan naroden delavec, je vendar padel v nemilost pri novem komunističnem režimu in so ga partizani zaprli. Kasneje je bil izpuščen, toda partizani so ga spravili na zahrbten na način s poti.
Franc Krašna je pribežal pred Nemci iz Koroške po nesrečnem plebiscitu leta 1920. Moral se je umakniti pred nemškim sovra-j štvom. Bil je kasneje mnogo let župnik na gorski župniji pri svetem Križu nad Jesenicami. Tudi od tu je bil pregnan od Netn-j cev, ko so ti v aprilu 1941 zase-j dli Gorenjsko. Dvakrat je bil j torej pregnan od Nemcev, končno ubit od slovenskih partizanov. Take so razmere v Sloveniji
pod komunističnim režimom.
RAVNATELJ IVAN DO LENC ZAPRT. — Od maja se že nahaja v zaporih znani pisa telj Ivan Dolenc, že pred zadnjo vojsko je postal ravnatelj gimnazije v Novem mestu. Dolenc je znan zlasti kot izdajatelj spisov ranjkega dr. Janeza Ev. Kreka. Nekaj časa je bil tudi poslanec Slovenske 1 j udske stranke v belgrajskem parla mentu. Tako skušajo komunisti odstraniti vso katoliško inteligenco. Kdor ni bežal, mora v ječo. (To naj pr^bero tisti, ki vprašujejo, zakaj so begunci bežali. Op. uredništva).
V ZAPORIH NE DA BI BILI POSTAVLJENI PRED SODIŠČE. — Poročal sem vam, da so v ječi dr. Jože Pogačnik, kanonik (od 12. Jan.) Lovro Sedej, vi-zitator lazaristov (od 4. jan.) in dr. Jakob Žagar, lazarist (od 26. 11. 1945). Proti nobenemu teh se ni razpisana razprava.
Dr. Jakob Žagar je obdolžen, da je v "šmarnicah," ki jih je spisal napadal komunizem. Zanimivo je, da je on eden onih beguncev, ki se je vrnil iz Italije. Ko se je vrnil so ga takoj zaprli. Nov dokaz, kako prav sodijo begunci o partizanskem režimu.
C«
verjamete
&i' p* ne

Ne vem, kateri se je bolj bal začetka šole: naš Jimmy ali jaz. On zato, ker je moral dati slovo igračam in dnevom sladkega brezdelja, jaz pa, ker bo zdaj redno vsak večer: ata, pomagaj mi pri domači nalogi. Če le morem se rešim tega nadležnega dela s tem, da ga prepustim sestricam, s čemer se pa mali učenjak nič rad ne strinja. Sestrice mu namreč le prerade ubijajo učenost v glavo z butanjem in suvanjem ter s pripravnimi priimki, kot: butec, tepec, bedak in tako dalje, česar pri meni ni, čeprav moram priznati, da se moram aelo premagovati, da ne privlečeni na dan svoje vsemogočne očetovske avtoritete.
Pa naj bo že kakor hoče, šola me je spomnila na dogodek, ki se je nekje primeril. Nek oče je imel namreč tudi vsak ve-»er zelo neprijetno dolžnost, da je pomagal sinkotu pri domaČih nalogah. In prav ta oče je nekega dne pisal fantovi učiteljici pismo naslednje vsebine :
"Spoštovana učiteljica! Bodite tako prijazni in dajte v bodoče mojemu fantu nekoliko lažjo domačo nalogo, kakor ste mu jo dali pred par dnevi. Kar poglejte, kakšno nalogo ste mu dali. Rekli ste, naj reši sledeče: Ako štiri galone piva napolni 32 pintov, koliko pin-tov bi napolnilo 9 galon piva?
Fant si ni vedel pomagati, pa je naprosil mene, naj mu pomagam. Nekaj časa sva poskušala, pa nisva prišla nikamor. Fant, ki je priden, to moram reči, pa v jok in je rekel, da ne bo šel v šolo, ne da bi rešil te vaše naloge. Kaj naj storim, vas vprašam? Ker doma nisem imel dovolj galonskih steklenic, sem moral v prodajalno in tam kupil 9 galon. Pa ko bi bilo to vse! «Vi ste vprašali, koliko pintov napolni 9 galon piva. Torej sem moral kupiti pa še sodček piva. Pa v teh časih, ko se ga tako težko dobi, če že ne omenim, da sem moral dati precej zanj.
Imel sem torej pivo in 9 galonskih steklenic. Zdaj je bilo treba pa še pintske steklenice. Marička pomagaj, kje j*ih naj pa dobim toliko? Vse, kar sem jih imel v kleti, pod streho, v garaži — niso zadostovale. Moral sem še k sosedom naposodo ponje. Po vsej ulici sem jih po-, biral, da jih je bila kar polna klet. Potem sva začela pa točiti pivo in sodčka v galone, iz galon pa v pinte. Točiva in točiva, da je vse po kleti teklo. Seveda, saj ni nisem mogel pomagati, da sen* ga tudi sam pokusil nekaj, ko sem ga že točil. Vse to je vzelo dolgo časa in nazadnje sva natočila iz 9 galon 29 pintov. To je fant tudi zapisal kot rešitev domače naloge. Ne vem, če je prav ali ne. Pa mora že biti, ker sva ga v pinte pretočila vsega, če se odračuna tisto, kar sva polila in kar sem ga spotoma spil, ki pa ni bilo bogvekaj koncem konca. Kaj mislite, da bom žejen zraven, pive pa toliko, da nisem vedel kam žnjim.
Prosim Vas, spoštovana učiteljica, da kadar boste še dajali podobne domače naloge, da naročite delati z vodo, ker pri mojem zaslužku je pivo predrago in tudi žena pravi, da s pivom ne bom več delal domačih nalog. Vas lepo pozdravljam in ostajam z vsem spoštovanjem — Janez Macafur."
DT £¥ERlSKA DOMOVINA, SEPTEMBER 10, 1946
ni, narodnsotni argumenti so šibki in šepajo. Toda kaj nas to briga?"
"Britansko stališče narekuje samo strategija in interes imperija. In čeprav bi tvegali popolno onemogočen je sporazuma, so se Angleži zagrizli in ne bodo popustili. Sicer so njihove čete še vedno trdno vgenz-dene na področju in pripravljene na intrevencijo bodisi proti vzhodu, bodisi proti severu Italije, dežele, ki je že zvest pomočnik svojih okupatorjev in katere Jadranska obala je do Taranta posejana z majhnimi stražarskimi postojankami An-clersove armede."
List nadaljuje, da sanja britanska diplomacija namesto o neznatni okupacijli egiptovskega ozemlja o nadomestilu v obliki kroga političnih in strateških pozicij v polumeru 2000 km okoli Sueza.
"In kar je najhuje," nadaljuje "Ordre", "tvega Velika Britanija z vztrajanjem pri svojih zahtevah celo prelom mednarodnih razgovorov. V Libiji, v Palestini kot v Grčiji in Julijski Kranjini, ji nadaljevanje začasne vlade ne more prinesti škode, kajti vojaško je dobro v sedlu in upa, da je ne bo mogel nihče več vreči iz tega sedla."
List zaključuje: "Kdo bi mogel po vsem tem zanikati kontinuiteto, povezanost in trmoglavost britanske zunanje politike, ne glede na vlado, ki jo vodi. Ip tako more še vedno! vztrajati pri tej politiki, saj1 je tudi ona soodgovorna za! nestabilnost in trpljenje sveta, j če ni mogoče ustvariti miru?"
V planinah
ZGODBA — Spisal Stanko Canjkar
MALI OGLASI
Pohištvo naprodaj
Proda se pohištvo za jedilno sobo, v dobrem stanju. Za informacije poklčiite KE 2788.
(178)
"Zakaj niso uspeli. .."
Pariški list "Ordre" je 18. maja objavil na prvi strani članek pod .naslovom: "Zakaj štirje niso mogli uspeti." V članku poudarja, da deluje britanska diplomacija s polno paro, da bi organizirala močan strateški obroč okoli Sueškega pre-kopa^ tega križišča treh kontinentov.
"To je velik načrt" nadaljuje "Ordre," "ki ga je prišel g. Bevin zagovarjat v Pariz. To je tudi globlji vzrok za neuspeh konference' štirih zunanjih ministrov."
"Navidezni cilj je bila mirovna pogodba z Italijo. Dejanski cilj pa. je bil predvsem izboljšanje oporišč britanskega imperija na Sredozemlju. Dode-aknez, Libija, Trst, narodnostno načelo, pravica kolonij alnih narodov do svobode? Pojdite no! Južna Tirolska je Aemška In vendar ni usoda te dežele naletela na noben ugovor."
List nadaljuje s prikazovanjem politike Velike Britanije / Cerenajki, Sudanu, Palestini, na Cipru, prehaja nato na Grčijo in pravi: "Tukaj se vse ve-,;ti skladajo,. Politika v Grčiji je v rokah Vel. Britanije, ki bo >stala tam vsem viharjem in plimam na vkljub. V vojaškem >ziru je Helada na najboljši po-
da postane resnična trdnjava pod britanskim vodstvom, /sa pristanišča so v rokah mornarice Nj. brit. veličanstva."
"Izpraznimo Avstrijo, pravi Byrnes. Izpraznimo Bolgarijo, namigne Bevin svojemu ruskemu tovarišu. Toda komu je v Londonu kdaj koli padlo na um, da bi govoril o evakuaciji Grčije?"
"Britanski utrdbeni krog na .Sredozemlju gre od Malte preko afriških in vzhodno azijskih obal in preden se zaključi, mora preko Jadrana in Italije. Tu je naprej Albanija. Albanija nima dovolj krotke vlade, vsaj za državo, katere obale prevladujejo na Otrantskirp prelivom. Zaradi tega! je potrebno na pol prekiniti diplomatične 'odnošaje ter izvajati trgovski in prehranbeni pritisk."
"Ordre," dalje poudarja: "Kar se tiče Trsta, mora biti ;o pristanišče na skrajni točki Jadranskega morja odprto anglosaškim mornaricam. Tukaj postane okorelost .Britanije nepopustljiva. Čeprav je Trst naravno izhodišče Srednje Evrope iz italijansko večino v mestu, ki pa je, če pogledamo na celotno pokrajino, komaj kaj več kot neznantna majšina, vendar ne sme po lodonskem stališču v nobenem primeru pripasti Jugoslaviji. Gospodarskih argumentov za to tezo
1 udi za otroka. Samo igranje	vi je vendarle prevara. Otrok ve, da njegov soigralec ne živi v istem svetu. Igra se z njim, ker	ji Je to poseben način razgovora,	vi Otrok ve, da mu je treba neke-	S ga močnega varstva, nekega	11 Pribežališča, ki ga igra sama	k< nikoli ne more dati.	D "Gospod sodnik, kdaj boste	m zopet prišli k nam na Pohor-	je je?"	ži
"Prihodnje leto, če se ne	sc
zgodi kaj posebnega."	ni
"Da ne boste pozabili ..."	n;
"Ne bom. Upajmo, da ne	d;
bom."	Ir
g<
Tako lepo mineva čas. Pot V se nič več ne dviga. Kmalu m lj°sta stopila v gozd, ki je zad- m straža pred planinskim do- bt kamor sta namenjena, ki 5ar nehote postane korak po- bc casnejši. Taka bližina je neka m |'ahla navzočnost. Dozdeva se hč ;'> da si že doma. Zakaj bi hi- m
Ti gozdovi so vendar sa-, m° prostrana veža one skrom-1 jc Planinske neselbine.	! T
'Kaj mislite, gospod sodnik, pi bo gospodična huda-, ker ji N !»isva nič povedala da greva čf v Vitanje?"
, res, to vprašanje vseka-0r čaka na neko rešitev. Go- či sodnik je že nekajkrat po- sa na to, pa je vedno našel k< I ak izgovor, da mu ni bilo tre- se Ja Povsem jasno odgovoriti. „ "Mendst ne," pravi negotovo. k< bova že kako izgovorila." ''Ce bova znala. Kaj pa naj se rečeva?"	pi
"Vse bova po pravici poveda-la- Ali ne?" "To že." •	vc
Pred kočo je več ljudi kakor llavadne dni. Saj je nedelja, G ^f« prostosti za tiste, ki sicer m posebno svobodni.	0]
Gospodične Helene ni videti, d; ^°dniku je nekam nerodno. fenoči in danes zjutraj je bil v< ; Ves zagledan v,neko igro z ot- h r°kom, ki ga je hotel znova za rr Prijatelja. Sedaj pa ne mo- V le najti pravega razloga za to k. gmotno pot. Ali bi ne mogli ]ti vsi trije? Težko, otrok bi s< Se dolgočasil. Pa je to dovolj Za izgovor? Posebno še, ker b 3e nedelja. Morda je mlada Gospodična iskajla kako mož-\ »0st, da pride ta dan v kraj, p •ler je cerkev? Na to je goto- d v° Vse premalo mislil. Sicer ž Pa • . Toda ta malomarni iz- n g°Vor mu je zoprn, še preden b Se_ Je zavedel njegove hladno- v Čudno, to, tu je dekle noče s kjti več zaprto v neki pozab- s 'Jeni kamrici srca, kamor člo- r Vek le redkokdaj stopi.	'J
Počasi gresta proti domu. c rudnik se ozira po ljudeh, ka-*°r da nekoga išče. Otrok je j 2 j^1,. morda zaradi utrujenosti.' ^'č ni znancev. Nikogar ni i ^ba posebej pozdraviti. Gre- i v kuhinjo, kjer ju veselo i prejmejo.	'
I
Na stopnicah sreča Anica j: 8°spodično Heleno, * "O, ti £ Anica? Kje si pa bila?"
. Otrok je bolj plašen, kakor Je to njegova navada.
"V Vitanju . . Z gospodom s°dnikom . . ." "Je bilo lepo?" Otrok se rahlo čudi. Saj gospodična ni videti nevljudna. ]Wda pa le nima sodnika ta-hudo rada.
"Da, zelo lepo je bilo . . ." "Kje sta bila? V gostilni, v kovini . . ?"
"Najprej sva bila v cerkvi, ^otem tudi v trgovini in v gostilni."
"Ali si sedaj utrujena?" "Nekoliko že." "Boš malo počivala?" "Bom."
Gospodična Helena drži nje-roko v svoji in ji gleda v °ci. Nič zavisti ni v tem po-^edu in tudi žalosti ne. Vse ie dobro. Vsaka beseda je po-trdil0 prijaznosti in razume-
Hiša naprodaj
V Maple Heights, O. 6 sob zidana, velik lot, dvojna garaža, furnez na plin, beneški zastori, vse preproge, 4 leta stara. Pokličite ali se zglasite pri nas Tisovec Realty 1366 Marquette Rd. pri 55. St. in St. Clair EN 4936
(179)
Peč naprodaj
Naprodaj je peč za gretje na premog, lahko geje 3 sobe. Pokličite med 4 in 7 zvečer EX 1102._ (179)
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
SE SPREJME
Tudi izkušeno žensko za pecivo	;
Delo je v čisti, zdravi okolici
Morajo razftmeti in govoriti angleško
Učiteljica. — WAC Sgt. Catherine Russ iz Denton, Texas, ki ima 20 let izkušnje v tem poklicu, je načelnica Sole okupacijskih čet v Berlinu v Nemčiji. V šolo se je vpisalo 136 otrok, med katerimi je sedem narodnosti.
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo
$29 za 40 ur dela na' 'teden'
Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone Company
soba 901 700 Prospect Ave.
Omije tla in stene, ne da bi jih opraskal. Povošči in jih posvetli. Počisti prahu tla, preproge, strope itd.
Oglejte si jih in kupite pri
Službo dobi
ženska asistentka pri zobozdravniku ; mora znati slovensko ali hrvaško. Naj javi svoje sposobnosti pismenim potom ter pošlje na American Home Pub]. Co. 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, 0. "Box 10." (178)
Za hišna dela
ženska dobi delo za splošna hišna opravila; ob četrtkih in nedeljah prosta. Lep nov dom na Heights. Samo 1 otrok v družini. $25 na teden. Pokličite YEUowstone 6786.	(180)
Pisarniško delo
Delo dobi dekle za splošna pisarniška dela; plača tekom učenja ; delo 5 dni v tednu. Pokličite HE 5708.	(180)
Službo dobi
Sprejme se asistentko za zo-bozdravniški urad; graduanti-njo višje šole, čedne zunanjosti, ki zna nekaj slovenščine. Dr. Garbas, 6411 St. Clair Ave.
(178)
Horwood Appliance & Furniture
6104 ST. CLAIR AVE.
John Susnik
Računovodja, avditor in davčni svetovalec naznanja odprtij o svojega urada na
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA
Rudolph Hočevar
MALI OGLASI
Furnezi
Novi lurnezi za premog, plin, olje. Korko vodo ali paio.
Resetting $15 — Čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. — EN 0487
Govorimo Slovenko (x)
* * * * *
POSOJUJE DENAR
\
članom in nečlanom na zemljišča in posestva po K% obresti
brez kake provizije alibonusa
^r ^k ik * k
ki je nas za vedno zapustil dne 10. septembra 1943.
Tri leta je že poteklo, kar Tvoja pot se je končala, vsem v spominu, si ostal in v^veselju večnem se raduj
Žalujoči ostali:
D and S Service
poprava pralnih strojev 5408 Homer Ave. EN 7849 — HE 6347
JOSEPH in MARY HOČEVAR, starši: PRANK, brat.
Cleveland. O. 10. sept. 1946.
Dva lota naprodaj
Naprodaj sta 2 lota na Mohican Ave Vsak je 55 čevljev širok in 110 čevljev dolg. Za informacije pokličite REdwood 0392.	(178)
INSURANCE AGENCY
PRANCES ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD
Primerno stanovanje
Vsaj z dvema spalnicama, išče urednik Glasila KSKJ. Najraje bi stanoval več ali manj blizu svojega urada, ki je nad uredništvom Ameriške Domovine. Štiri osebe: sam, žena in dve hčerki višješolki. Pokličite HE 3912.	(x)
Pozor, veterani!
Na 74. cesti blizu St. Clair Ave. sta naprodaj 2 hiši po 2 družini, ena spredaj, ena za-dej; se lahko razdeli v dve parceli; jako moderne hiše. Zglasite se na 6704 St. Clair Ave. ali pokličite KE 4963.
V BLAG SPOMIN
11. OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKOLI POZABLJENE HČERKE IN SESTRICE
Alice Bencin
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na
ki je v cvetju angeljskcga življenja . zatisnila svoje mile Oči 10. septembra 1935.
Ljuba hčerka, draga sestra, prezgodaj si ločila se od nas, zapfistila mater in očeta in dva brata žalostna.
Zaklad ljubljeni si bila. v cvetu življenja si nas zapustila, a Tvo.i spomin ves lep živi, med nami bo do konca dni.
351-53 NORTH CHICAGO STREET
Vse delo garantirano Mi pridemo iskat in
pripeljemo nazaj. Pod novim vodstvom Točna postrežba.
ST. CLAIR APPLIANCE CO.
7502 ST. CLAIR AVE. EN 7215
JOLIET, ILLINOIS
Popravljamo ure
Postrežba v 7 dneh. Mi ne ugibljemo, mi popravimo, da boste zadovoljni.
Frances Jewelry Store 15701 Waterloo Rd. Tel.: KE 7075
(x-Oct. 4)
Žalujoči:
JOHN in ANGELA BENČIN, starši JOHN in STANLEY, brata. .
Cleveland. O., 10. sept. 1946.
DEKLETA IN ŽENE!
Za fine Sterling suknje, sute ali kožuhe, direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu na Will-Call, pokličite-
BENNO B. LEUSTIG
1034 ADDISON RD.	ENdicott 3426
vaj oče dobrohotnosti.	n>
IV	rj
Gospodična Helena je v svo- ki ji sobi. Ve, da se je sodnik si vrnil, a se mu noče pokazati, d; S svojo nevoljo si ni prav na te jasnem. Ne more spoznati, ka- k< ko je z njenim čustvovanjem, ti Dozdeva se ji, da bi se na tega mladega moža ne mogla prav je jeziti. Srečen človek! Vse B življenje bo imel svobodo. Pov- je sod bo imel .dolžnike, zato se p< nihče ne bo upal hudovati nad m njim. Vse bo smel narediti, ne da bi svoje simpatije zaigral, ni In če bo potreben kakšen za- ci govor, mu bo vse šteto v dobro, še Vsaka srtiešna malenkost bo p< mogla razložiti še tako veliko al nevljudnost. Ne, iskala ga ne n< bo. Naj pride sam in pove ni kar hoče. Trudila se bo, da ne n< bo kazala užaljenosti. Gotovo ir mu je taka .malenkostna mu- !e havost zelo zoprna. In ravno malenkostna ne sme biti.	v
Poldan je. Ljudje prihaja- / jo k obedu in sedajo za mize. ni Tudi gospodična . Helena je jc prišla. In sodnik seveda tudi. .*t Njuna miza je pogrnjena in j€ čaka.	>5
"Že nazaj ?"	ji
Gospod sodnik je nekoliko za- n čuden. Mislil je, da bo moral sam začeti z razgovorom. Ka-kor poprej otrok, stika sedaj V sam za znamenji nevolje.	.n
"Že. In vi, gospodična, ka- st ko ste prebili ta predpoldan?"
"Hvala, saj je šlo. Včasih b se malo dolgega časa kar lepo ni prileže."	m
Za spremembo, kajne?" L "Da, za spremembo . . 'člo- ui vek ima čas. za razmišljanje." G
"O čem pa ste razmišljali?" Gospodična Helena čuti, da po- .S menjajo te besede prvi drobec k« opravičila. Sedaj lahko pove, ol da ji ni prav, kar se je zdodilo. r;
"O čem? Mislim, da sami jc veste. Pa bom vendar poveda- n la. Hotela sem vedeti, zakaj z; mi niste zaupali, da greste v vi Vitanje. Mislila sem, da sem se I i kaj zamerila."	n
"Ali naj povem, da je ta mi- 'o sel povsem neosnovana?" ii
"Ne, ni treba. Vendar sem bila nekam žalostna."	"
"Zakaj le?"	ti
"Vedela sem, da ste hoteli v J prvi vrsti k maši. Anica in vse g drugo je bila šamo dobra re- p žija. Zaradi tistih malenkosti rj mi ni bilo hudo. Vem zelo do- n bro, kako je ta otrok zavzet za r vas, in verjemite mi, da mu to s srečo res privoščim. Sama po c sebi se mi je ta vaša pot z ot- v rokom zdela čudovito lepa. \ Težko mi je bilp zaradi nečesa s drugega . . ."	i
"Tako? Sedaj pa res ne ra- c I zumem."	j
' "Saj sem vsega sama kriva, I . a vendarle. Tako malo ste mo- ■ ■ gli spoznati moje -mišljenje, i Skoraj nič nisem povedala o sebi. Vi ste meni zaupali mnogo več. Zadnje ste si pridr-i žali."
"Ve<ino manj razumem." i "Verjamem. Čez nekaj trenutkov bo vse čisto jasno. Go-f vorili ste mi o svojih simpatijah in o svoji veri." i "Kaj sem si potem pridr-žal?"
"Vprašanje, kako je z menoj. - Zadnje zaupanje, če hočete, t. Vem, da ste v teh stvareh straš-no obzirni. Sicer poveste vse. V tej najnitimnejši zadevi pa " ste neznansko skromni. Niste v mogli spoznati, kako izpolnjujem svoje verske dolžnosti, zato i. me tudi fiiste vabili s seboj." >- Mlada profesorica je njegovo misel prav dobro izrazila.
"Saj veste, da imam rad svobodo," pravi sodnik nekam preveč zamišljeno.
"Vem. Vaše verovanje je po-3- stednja, najbolj zavarovana v dragocenost vašega mišljenja, a- S tem ne razsipavate. Zato tuše di nisem mogla biti nevoljna o- na vas."
e-	(Dalje prihodnjič)
POPRAVA RADIJEV LEDENIC PRALNIK0V ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
JOHN ZULICH
Du Fold -Floor lop
$5.95
L POTOM, Jit
1027 E. 185th St.
KE 6612
K. S. K. JEDNOTA
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
DELO DOBIJO
VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO
r I
Poslednji dnevi Pompejev
ROMAN

Glavk se je krepko pripravil za bližajoči se levji napad.' Svoje blesteče majhno orožje. je držal visoko v desnici v sla-, bi nadi, da ga zasadi z dobro! pogojenim sunkom (kajti vedel je, da bo imel časa le za en sam sunek) morda skozi oko v možgane svojega ljutega sovražnika.
Ali sledilo je neizrekljivo začudenje po amfiteatru; kajti lev ni maral niti opaziti navzočnosti zločinca. Ko je skočil iz klete, je hipoma obstal, vzdignil visoko v zrak in srkal zrak vase, a nato je zopet naglo skočil naprej, pa ne proti Atencu. Polagoma je korakal po areni, obračajo veliko glavo z bojazljivimi in zmedenimi pogledi na vse strani, kakor da išče izhoda za beg. Večkrat je skušal preskočiti pregrajo, ki ga je ločila od občinstva, in ko se mu je skok ponesrečil, je otožno zarjul. Ni bilo opaziti na njem znaka besnosti ali lakote; rep je vlačil po pesku za seboj, in ako je včasih pogledal proti Glavku, je takoj zopet boječe okrenil glavo drugam. Naposled se je cvileč, kakor da je obnemogel v brezuspešnih poskusih za beg, splazil nazaj v svojo kletko in tiho legel na tla.	i
Prvotno začudenje občinstva vsled takega vedenja leva se je spremenilo kmalu v hudo jezo zaradi tolike strahopetnosti, in ljudstvo, ki je kolikor-toliko sočustvovalo z Glavkovo usodo, je obžalovalo samo sebe zaradi svojih prevaranih nad in pričakovanj.
Editor je zaklical čuvarju: "Kaj je to? — Vzemi kopje, suni leva ven, potem zapri kletko!"
Ko se je čuvaj pripravljal, sicer nekoliko bojazljivo, še bolj pa začuden, da bi izvršil to povelje, je zadonela od enega vhoda v areno glasno vpitje, nastala je tam velika zmešnjava in nepopisen hrup. — Vse oči so se začudno obrnile tja, odkoder je prihajal šum; ljudstvo se je umikalo, in hipoma se je prikazal pred klopjo senatorjev Salust, razkuštranih las, brez sape, ves razvnet in napol obnemogel. Hitro je pregledal ves prostor.
"Spravite Atenca proč od tam!" je zaklical — "hitro! — on je nedolžen! — Zgrabite pa Arbaca, Egipčana, — on je morilec Apecida!"
"Ali si ob pamet, Salust?" je vprašal pretor in vstal.^ — "Kaj pomeni ta silovitost?"
"Spravite Atenca proč! — hitro! sicer pade njegova kri na vaše glave! Pretor, tvoje življenje jamči za njegovo pred cesarjem! Tukaj je mož, ki je bil priča umora Apecida. Prostor! — Umaknite se! — Pompejsko ljudstvo! vsako oko naj se upre v Arbaca! — Tamkaj sedi! — Prostor — za svečenika Kalena!"
Kalen je bil bled, medel, pravkar iztrgan smrti vsled lakote, z globoko vdrtimi očmi; vodili so ga do one vrste, kjer je sedel Arbac. — Njegovi rešitelji so mu dali v naglici nekaj hrane, ali kar je še bolje držalo njegove slabotne ude pokonci, je bila osveta. . "Svečenik Kalen! — Kalen!" je kričala druhal. — "Ali je on? Ne -r~ to je mrlič!"
"On je svečenik Kalen," je dejal pretor. "Kaj nam imaš povedati?"
"Arbac iz Egipta je morilec Apecida, svečenika Izide; te oči so videle njegovo dejanje. Iz ječe, v katero me je vrgel, so me bogovi rešili gotove smrti za lakoto, kateri me je izročil, da ne izpričam njegove-
ga zločina! — Odvedite Atenca
proč — on je nedolžen!"
"Zato ' torej," je dejal Pan-za, "se ga lev ni dotaknil! — Čudež! — čudež!"
"Čudež! čudež! je ponavljalo ljudstvo; — "oprostite Atenca — vrzite levu Arbaca!"
In odmev je nesel to vpitje z griča v dolino, z obrežja po morju; "vrzite levu Arbaca!"
"Odvedite Glavka proč," je dejal pretor, "ali stražite ga še. Bogovi delajo danes čudeže."
Ko je izgovoril pretor te besede, je zadonel od nekod radosten vzklik — bil je to ženski glas, ki je električno prešinil vse občinstvo — kajti bil je ganljiv — bil je svet ta ženski glas! — in vse ljudstvo je sočustvovanje ponavljalo vzklik iski-enega veselja.
"Mir!" je zaklical pretor,— "kdo je tu?"
"Slepa deklica Nidija," je odgovoril Salust, "ona je rešila Kalena iz njegove temne ječe in Glavka smrti."
"O tem pozneje," je dejal pretor. — "Kalen, svečenik Izide, ali dolžiš Arbaca, da je umoril on Apecida?"
"Dolžim ga!"
"Ali si sam videl zločin?"
"Pretor — s temi očmi —"
"Dovolj za zdaj — ostalo na drugem mestu in ob drugem času. Arbac iz Egipta, čul si obdolžitev — ti nisi še govoril —kaj moreš odgovoriti?"
Vse oči ljudstva so bile uprte v Arbaca, ki je prišel že zopet k zavesti in prve zmedenosti ob prihodu Salusta in Kalena. — Med kričanjem: "vrzite levu Arbaca!" je sicer trepetal in pobledel. Ali kmalu je dobil zopet svojo hladnokrvnost in popolno zavest. Ponosno je zavračal besneče poglede neštetih, vanj uprtih oči, in odgovoril je tudi zdaj s svojim mirnim in samozavestnim glasom: "Ta obtožba, pretor, je tako nesmiselna, da bi bila komaj vredna odgovora. Moj pr-'vi obtožitelj je plemeniti Sa-i lust — najboljši Glavkov pri-jatelj! — drugi je svečenik — spoštujem njegov poklic in njegovo oblačilo — toda, ljudstvo pompejisko! — Kalenov značaj ni neznan — je skop in pohlepen po zlatu. Pričevanje takih mož je lahko kupiti. Pretor—jaz sem nedolžen!"
"Salust," je dejal pretor, "kje si našel Kalena?"
"V Arbacevi ječi."
"Egipčan," je dejal pretor in nagrbančil čelo, "ti si se os-melil, zapreti svečenika v ječo? — Zakaj?"
"Cuj me," je odgovoril Arbac, ki je mirno vstal, čeprav I se mu je čitala na obrafcu ne-'mala zadrega. — "Ta mož je j prišel k meni in. mi grozil z , enako obtožbo, ako ne odkupim i njegovega molka s polovico (svojega imetja. Vse moje lepe j besede so bile zaman, — Mir! j — ne dovolj ute, da mi svečenik [sega v besedo! — Plemeniti (pretor in ljudstvb pompejsko! —Tujec sem v tej deželi — nisem si bil svest nikakega zlo-' čina, toda obtožbe in pričevanje svečenika bi me utegnilo pogubiti. V svoji zmedenosti sem ga vodil do kleti, iz katere so ga osvobodili, pod pretvezo, da so moji zakladi tam skriti. Sklenilsern, da ga pustim tamkaj toliko časa, dokler ni odločena usoda resničnega morilca, ko bi se mi ne bilo več treba bati svečenikovih groženj ; dalje nisem imel ž njim nikakega zlega namena. Morda sem pogrešil — ali kdo med vami ne bo odobraval, da je bila umestna skrb samoobrane? (Dalje prihodnjič.)
Naznanilo in Z,ah*Oala
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem prežalostno vest, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede našo ljubljeno in nikdar pozabljeno mater in staro mater
1884 Trances Curk 1946
ROJENA STEKLASA
Blagopokojnica je po daljši bolezni, sprevidena s svetimi zakramenti za umirajoče, za vedno zatisnila svoje mile oči dne 9. avg. 1946, ob 4:10 zjutraj, K vepnemu počitku smo jo položili dne 12. avg. iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih na Calvary pokopališče.
Doma je bila iz vasi Prelesje, fara Št. Rupert na Dolenjskem, kjer zapušča mnogo sorodnikov. Ob času smrti je bila 62 let stara.
Tem potom si štejemo v dolžnost, da se iskreno zahvaljujemo v prvi vrsti vsem sorodnikom, ki so nam bili v pomoč tekom bolezni ljubljene matere kot tudi v dneh naše žalosti. Zahvalo naj prejmejo: Mr. in Mrs. John Steklasa in družina, Mr. Frank Stekla-sa ml., nečak pokojne, ki je prišel iz Kanade, Mr. in Mrs. Louis F. Kirsch, Mr. in Mrs. Jack Turk in družina, Mr. in Mrs. Geo. Turk in družina, Mr. in Mrs. Fr. Ipavec, Mr. John Beber.
Najlepšo zahvalo izrekamo vsem onim, ki ste položili krasne vence h krsti blagopo-kojne, kar je bilo v dokaz vaše spoštovanje do nje, nam pa v veliko uteho. Zahvalo izrekamo sledečim: Mr. in Mrs. John Steklasa, Mr. Frank Steklasa ml., Mr. Vinko Steklasa, Mr. in Mrs. Louis F. Kirsch, Mr. in Mrs. Jack Turk in družini, Mr. in Mrs. George Turk in družini, Mr. in Mrs. Frank Ipavec, Mr. John Beber, Bailey Meter Production Dept., Mr. in Mrs. L. Bertonaschi, Mr. Leonard Bosco, Mr. in Mrs. Budd Carr, Mr. in Mrs. John Centa, sledečim klubom in oddelkom Cleveland Graphite Bronze Co.: Credit Union, First Aid Dept., Foremen's Club, Old Guard, Athletic Club, Waltonians, Development Lab., Personnel Dept.; Mrs. J. Davidson, Mr. in Mrs. Frank Gerchar, Mrs. John Gornik in družini, Mr. in Mrs. W. A. Greenwald, Mr. in Mrs. Frank Gruden, Mrs. Theresa Gruden, Mr. in Mrs. Joseph Hren, društvu Ilirija št. 56 SDZ, družini Kaitis, družini Klanac, Mr. in Mrs. Frank Knafels, Mr. Joseph Marzlikar st., Mr. in Mrs. Joseph Marzlikar ml., Mr. in Mrs. Anthony Korošec ml., Mr. in Mrs. Joseph JCraiger, Mr. in Mrs. Lad Krejci, Mr. in Mrs. Louis Krivačič, društvu Lipa št. 129 S. N. P. J., Mr. in Mrs. Louis F. Novak, Mr. in Mrs. Podrzaj st., Mr. in Mrs. Dick Proudfoot, Mr. in Mrs. Joseph Rejman, Mr. in Mrs. Frank Rejman, Mr. in Mrs. James A. Slap-nik ml., družini Sturzenberger, Mrs. Ann Valtman, Mr. in Mrs. Homer Zion, Mr. in Mrs. Anthony Zupančič, Mr. Rudolph Zur pančič in družini, ter sledečim sosedom, ki so skupno darovali za prekrasen venec in sv. maše: Mr. in Mrs. Pavcan, Mr. in Mrs. Babic, Mr. in Mrs. Urbiha, Mr. in Mrs. Hanibal, Mr. in Mrs. Makolia, Mr. in Mrši. Korošec, Mr. in Mrs. Sustar st., Mr. in Mrs. Sustar mL, Mr. Frank Sustar, družini Pozelnik, družini Sire, Mr. in Mrs. Cevka, Mr. in Mrs. Pajk, Mr. in Mrs. Zbasnik, Mr. in Mrs. Znidaršič, Miss Eleanor Znidaršič, Mr. in Mrs. Lokar, družini Bogovich, družini Goegge, Mr. in Mrs. Podrzaj, Mr. in Mrs. Krivačič, Mr. in
Mrs. Turkman, Mr. in Mrs. Piks, Mr. in Mrs. Gregorac, Mr. in Mrs. Sega, Mr. in Mrs. Frank Alich, družini Skully, Mrs. Langenfus Mr. in Mrs. Mramor, Mr. in Mrs. Bart Alich, Miss Esther Jelenfc, Mr. in Mrs. Mlakar, Mr. in Mrs. Auth, Miss Beck, Mr. in Mrs. Brezar, Mr. in Mrs. Poklar, Mr. in Mrs. Jancigar, Mr. in Mrs. Fabian, družini Trcek, Mr. in Mrs. Hoceyar, Mr. in Mrs. Zupančič, Mr. in Mrs. Walters, Mr. in Mrs. Duilo, Mr. in Mrs. Kikel, Mr. in Mrs. Kodrič, Mr. in Mrs. Engert, Mr. in Mrs. Centa, Mr. in Mrs. Legan.
Našo prisrčno zahvalo izrekamo sledečim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše blagopokojne: Mr. in Mrs. Joseph Bfedriarczyk, Mr. Henry Bednarczyk, družini Bogovich, družini Brezar, Mr. in Mrs. Budd Carr, Mr. in Mrs. Joseph Centa, Mr. in Mrs. Frank Faletich, Mrs. Anna Garvas, Mrs. John Gornik st., Mr. in Mrs. Frank Gramc, Mr. in Mrs. Val Grecza-nik, Mr. in Mrs. Joseph Grgas, Mrs. Theresa Gruden, družini Harris, Mrs. Josephine Hro-vat, Mr. in Mrs. Walter Iliff st., Mr. in Mrs. Walter Iliff ml., Mr. in Mrs. John Ivančič, Lorain, Ohio, družini Ivančič, E. 61 St., Mr. in Mrs. John Javornik, Mr. in Mrs. Anton Jer-šan, Mr. in Mrs. J. Kievets, Mr. in Mrs. Louis F. Kirsch, Mr. Anton Jaksetich, Mr. in Mrs. John Koblek, Miss Margaret Klanac, družini Klun, Mr. in Mrs. Frank Knafels, družini Kodrich, družini Koporc, Mr. in Mrs. Frank Kramer, Mr. in Mrs. Louis Krivačič, Mr. in Mrs. Edward Lampert, Mrs. Mary Langenfus, Mr. in Mrs. F. Leskovec, Madison, O., družini Levstik, družini Ludvik, Mr. James Luzar, Mr. in Mrs. A. Malensek, Mrs. L. J. Mandel, Mr. Clyde McKeon, Mr. in Mrs. A. Meklan, Mr. in Mrs. Joseph Menart, Mr. in Mrs. Victor Miklavž, družini Misič, družini Mramor, družini Mrhar, Mrs. Mary Palčič, Mr. in Mrs. John Pate, Mr. in Mrs. A. Perse, Mr. in Mrs. Lawrence Petkovšek ml., Mrs. Theresa Petkovšek, Mr. in Mrs. Joseph Pikš, Mr. in Mrs. John Podrzaj st., Mr. John Podrzaj ml., Mr. Edward Podrzaj, Mr. in Mrs. John Polin, Mrs. Antonia Prebil, Mr. in Mrs. A1 Regal, Mr. John Renko, Mr. in Mrs. Ralph Ricksecker, Mr. in Mrs. Joseph Salehar, Mr. in Mrs- Anthony Selan, Mr. in Mrs. Jack Se-rak, Mr. John Simončič, Mrs. A. Skander, Miss Jean Skander, Miss Anne Skully, Mr. Edward Skully, Mr. Herman Skully, Mr. Frank Skully, bratu pokojne Mr. Frank Steklasa st., bivajoč v stari domovini, ki je potom svojega sina tukaj daroval za sv. mašo,
Mr. in Mrs. John Steklasa in družini, Mr. in Mrs. Frank Strogin, Miss Iva Trska'n, Mr. in Mrs. Jack Turk in družini, Mr. in Mrs. Anthony Urbas, Mrs. Mary Verbic, družini Wen- • zel, Mrs. Mary Zajc, Mrs. Mary Zalar, Mr. in Mrs. Frank Zobec, Mr. in Mrs. Louis Zorc ter Mr. Frank Zupančič.
Iskreno zahvalo naj sprejme kvartet Glasbene Matice, ki je zapel v srce segajoče žalostinke pokojni v spomin ob krsti; dalje Mrs. Frances Selan od društva Ilirija št. 56 SDZ za ganljiv govor v pogrebnemu zavodu ter vsi, ki so se udeležili molitve skupno z članicami od podr. št. 25 SŽZ, ter Mrs. Mary Otoničar, ki je vodila molitev; Mr. Andrej Skerl od društva Lipa št. 129 SNPJ za ganljiv govor ha pokopališču ter vsi omenjeni društvi za vso pomoč in tolažbo.
Hvala lepa sledečim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu: Mrs. J. Davidson, Mrs. Joseph Hren, Mr. Edward Kaitis, Mr. Louis F. Kirsch, vozniku Mr. Louis Krivačič, Mr. Edward Lampert, Mr. Louis F. Novak, vozniku Mr. Edward Podrzaj, Mr. Anthony Selan, vozniku Mr. Edward Skully, Mr. George Turk ml., vozniku Mr. Rudolplh Zupančič ml., in vsem društvom, katerih je bila pokojnica članica.
Našo globoko zahvalo izrekamo sledečim, ki so drago mamo obiskovali v njeni bolezni, jo tolažili in bodrili ter ji delali krat-kočasje, da je lažje prestajala bolečine: Mrs. Theresa Gruden, Mrs. Podrzaj, Mrs. Mary Langenfus, Mrs. Frances Selan, Mrs. Mary Turk.
Hvala lepa tudi Mrs. Mary Langenfus in Mrs. Mary Znidaršič, ki ste nabirali prispevke pri sosedih za skupni venec in za sv. maše. Enako najlepša hvala Rev. Baragi in Rev. Tomcu od cerkve sv. Vida za obiske v času bolezni in za podeljene sv. zakramente, kot tudi Rev. Tomcu za opravljene pogrebne obrede v pogrebnemu zavodu, cerkvi in na pokopališču.
Najlepša hvala tudi pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sinovi za izborno urejen pogreb in vsestransko postrežljivost in pomoč v ža-% lostnih dneh. Hvala tudi pogrebcem ter vsem, ki ste pokojnico spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Ako smo slučajno izpustili ime katerega, ki je na en ali drugi način nam pomagal in prispeval ter izkazal svoje sočutje, prosimo, da nam oprostite ter izrekamo toplo zahvalo vsem za vse.
Ljubljena, zlata mamica! Ura je odbila i ek Tvojega življenja. Tesno nam je bilo vsem, ko si poslednjikrat dihnila, v naša srca se je naselila neizmerna bol, saj smo izgubili naš najdražji zaklad — našo nadvse ljubečo mater, ki nam je stala ob strani skozi naše življenje. Usoda je hotela, da je nehalo biti Tvoje zlat6 srce, in zdaj počivaš v grobu hladnem, kraj svojega življenjskega druga, ki je odšel v večnost pred Teboj. Spomin na Vaju, draga roditelja, fcomo ohranili med nami na vekomaj, s tolažbo v srcih, da se enkrat zopet vsi skupaj snidemo na kraju večnega miru in blaženstva — tam, kjer ni ne bolečin in ne muk.
Počivajta v miru—snivajta sladko!
Žalujoči ostali:
VALENTINE, EDWARD, FRANK, STANLEY in VICTOR, sinovi FRANCES, poročena Zorc, hči JACK ZORC, zet JENNIE, BERNICE, in MARGARET, sinahe LARRY, vnuk FRANCES MARIE, vnukinja
Cleveland, Ohio, dne 10. septembra 1946.
i&fts::