Inserati se sprejemajo in volji tristopna vrsta: i kr., če se tiska lkrat, i v o 1A ii n n >> - " 16 n u ,i n ^ •» uri večkratnem tiskanji se tena primerno smanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovanm pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspediciia r.a Starem trgn h. St. 16 Političen lisi za slovenski u aro Q. Po pošti prejeman velia - Za eeio leto . . 10 gl. — kr. ih pol leta . . b .. — ., ta četrt leta . . „ 60 ,, V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. na pol let« 4 ,, 20 ,, ' ta četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiijau velja 60 kr. več na leto. 1 Vredništvo je na Bregu hišna štev. 190. Izhaja po trikrat na teden in tict-r v torek , četrtek in soboto. : 5 • V- V £ l ' :] o (: :ji f fr 0 M 1 i fef 'pip Svetemu Očetu Piju IX. clne o. Junija 1877. verni Slovcnci. Al morja silnega je to šumenje ? Al ljutih je viharjev glas ? Al tamnih je oblakov to gromenje, Ki stresajo nebeški pas V Drob zemlje tresejo znabit topovi, Drvijo v vojsko zemlje se rodovi ? Tak morje ne šumi in ne vetrovi; Ni groma to, ni topov strel; To ljudstev zemlje radostni glas6vi, Navdušenih je src odmčv, Ki se od Severja na .Jug razlega, V Zaton od solrtčnega Izhoda sega. Se ljudstva v boj krvavi ne drvijo, Orožje v rokah ne blišči. Ko Modri k jaslim v sveti Rim hitijo, Kjer slavljeni stoluje Pij. Darujejo darove mu izbrane, Poklanjajo mu srca zvesto — udane. Svetu narodom se Slovenski druži, On — veja debla velkega — V katoljški veri vedno Bogu služi Sin verni Stola svetega. Slovenija ko hrast in trda skala Je v veri pravi zmeraj trdna stala. Vesljar na morju, potnik v tamni noči Ozira se na svitlo luč: Tak gleda ona v zemlje borbi vroči Na Te, ki nosiš raja ključ; Na Te, o Pij, ki pot nam kažeš gori, Kjer bivajo nebeških duhov kori. Ozira na Te se, ki paseš čedo Prej malo, zdaj vesvoljni svet: Z izgledom vodiš ljudstva in z besedo Let dolgo vrsto petdeset. Narodom luč, na svečnik si postavljen, V britkostih nepremagan, Papež slavljen. Ozrf se Pij na vdane Ti Slovence, Ki danes za Te molijo; Ki krog prestola vijejo Ti vence, In k nebu glasno kličejo: „Olirani Bog predragega nam Pija, Dok cerkvi sveti zmage dan zasija! K aH nam danes radost misel tužna, Mrači britkost leti! obraz : Jetnik je Papež, cerkev sužna — Usliši Bog molitve glas ! Iz spon Pastirja, cerkev sveto reši, In zmaja, ljutega v brezdno treši!" .lan*'/ Bile. Pij IV. petdeset let Vladika sveti. „In ko je bilo petdeset dni dopolnjenih, so bili vsi skupej na tistem mestu. In vstal je nanagloma z neba šum, kakor prihajočega silnega piša, in je napolnil vso hišo , kjer so sedeli. In so se jim prikazali razdeljeni jeziki kakor ognja, in je sedel na njih slehernega. In so bili napolnjeni vsi s svetim Duhom, in so začeli govoriti v mnogoterih jezikih, kakor jim je sveti Duh dajal izgovarjati." Dj. ap. II, 1—4. Kar se je godilo o prvih binkoštih v novem zakonu, to se nekako ponavlja o binkoštih naših veka XIX. Petdeset dni (godin) t. j. let je dopolnjenih, kav je sedanji Kristusov namestnik in Petrov naslednik, Pij IX., vprav binkoštno nedeljo — tedaj 3. junija — postal vladika ali škof katoliške cerkve, in prihodnjo nedeljo — jutri — obhajali bodemo radostni po katoliškem svetu ta god, in kakor so bili tedaj skupaj vsi aposteljni, so te dni in bodo na tistem mestu — v llimu — skupej apostoljski nasledniki in drugi poslanci iz vsega sveta, tudi iz Slovenije. Tudi za Pija IX. je vstal z neba šum kakor prihajočega silnega piša, in je napolnil ves svet, posebej vso cerkev katoliško. Prikazali so se razdeljeni jeziki kakor ognja ali ognjeni po narodnostih jako si nevarni in med seboj sovražni, toda po Piju IX. se v vseh mnogoterih jezikih zediuvajo v veri in ljubezni, da v svetem Duhu oznanujejo vsak v svojem jeziku velika dela božja. Kakov takrat v Jeruzalemu , bivajo sedaj v llimu bogaboječi možje iz vsakega naroda, kteri jc pod nebom, verski vzajemnosti v spričevanje: Napuha duh jezike razdeljuje. Nebeški duh v ljubezni jili združuje. lil. Množica je strmela takrat in se čudila, češ, uiso li vsi ti Galilejci? In eni so zavzeti povpraševali: Kaj hoče to biti; eni pa so se posmehovali: Sladkega vina so ti polni. — Prav tako se sedaj eni — brezverci — čudijo, češ, niso li ti psovani ultramontanci — katoličani, in kaj romajo in čemu? Pijani so in v preživi domišljavi se skazujejo, pa jih hoče skoro miniti , pravijo drugi, posmehovaje se nam vernikom. Zgodilo se je, kar je bilo napovedano po Joelu preroku, je povzdignil svoj glas Peter z euajsterimi, in to je: „Izlil bom od svojega Duha na vse meso, in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere; in — dal bom čudeže gori ua nebu, in znamnja doli ua zemlji, kri in ogenj iu dimnato soparico. Solnce se bo spreobrnilo v temo, in luna v kri, preden pride dan Gospodov, veliki in častitljivi." — Tako oznanuje tudi sedaj Pij IX. v sprelepi edinosti, s škofi vsega sveta večne resuice , in reči se sine, da glas njegov poprijema vse narode in vse stanove in da se je razširil do pokrajin sveta. Znamnja so se godila, kar vlada katoliško cerkev veliki Pij IX., in nihče se ne bo mogel izgovarjati, da ni nič slišal o velikem in častitljivem dnevu Gospodovem. Kdor koli bo klical v ime Gospodovo bo otet, kazalo se je takrat (Dj. ap. II, 20); ravno to se kaže sedaj, in veljalo bode, kadar pride Gospod in od ljulike razloči svojo pšenico. V potrjenje, da so letošnje binkošti naše res nekako podobne prvim binkoštim apostolj-skim, služi naj tudi dopis romarja našega Slovenca: Iz Kima. 27. maja. Že proti enajsti uri se je danes nepretrgana vrsta romarjev pomikovala proti Vatikanu. Predno je bilo vse v redu, da so po vrsti bili postavljeni vsi, kteri so imeli kaj izročiti, odbila je ura pol ene. Dvorana je bila skozi in skozi polna, bilo nas je okoli 1000. Resnično prelepo število romarjev iz vseh stanov, iz duhovenskega in svetovnega, od knezov do priprostega kmeta. Na čelu te trume stal je kardinal Schvvarzen-berg. Bili so tukej zbrani v edinosti in v ljubezni do svetega očeta iu do sv. katoliške cerkve vsi narodi Avstrijanski: Srbi dalmatinski, Tirolci, iu drugi Nemci, Čehi, Madjari, Slovenci, Ilrvati, Poljaki, Rusnjaci, Italijani. Ko je bilo po! ene preč, prinesejo svetega očeta na nosilu ter postavijo na vzvišeno mesto spredej v dvorani pod prestolom. Vsi vtihnejo in sveti Oče najpoprej pokleknejo in pomolijo, po tem pa sedejo na svoj prestol, obdani od mnogih kardinalov. Zdaj poprime kardinal Sclnvarzenberg besedo ter latinsko nagovori sv. Očeta, in jim v imenu vse trume vdanost do rimskega stola izreče posebno v teh prebritkih časih, ter jih zadnjič prosi svetega blagoslova. Na to položijo vsi, kteri so imeli kaj izročiti, po vrsti kakor so bili klicani, svoje darila iu adrese. Glede adres opomnim le to, da jih je bilo mnogo in kardinal Sclnvarzenberg sam jih je prinesel 8, izmed kterih je bila najlepša od družbe vednega češčenja presv. R. Telesa, ktere platnice so bile vse prepolne pre&razih žlahtnih kamenčkov, ktere je bil lastni kardinalov brat nabral in jih je njegova gospa -platnicam vdelovala. Ko je bilo vse to dokončano, jamejo sv. Oče govoriti in sicer po laški. Glas je pri njih starosti močen, čist in prav umeven. Veseli me, pravijo, Vas v tolikem številu viditi iz avstrijanskega cesarstva. Avstrijansko cesarstvo je od začetka veliko storilo zoper revolucijo in pohvalili so v tem Avstrijance prav močno; pristavili pa so, da je v zadnjem času nekoliko odnehalo od tega svojega poklica. Revolucija, puutanje je delo framasouov, kar vi sami spričujete, kteri ste v tolikošnem številu tukaj, da revolucija ni spiritus populorum temuč spiritus revolutionariorum. Omenili so na to previso-cega praznika presvete Trojice ter nas vzbu-jevali v vojski stanovitnim ostati rekši: Pugnate cum serpente antiquo et ([uidem fortiter in unitate fidei. — Bili so pa tako ginjeni, da se jim je vidilo, da se solz prav težko zdržujejo, in pristavili so, da nas in vse naše iu nam priporočene z največim veseljem blagoslovijo: Klevo debileni dexteram meam et benedico vos in nomine Patris et Filii et Spiritus saneti, — in vsi pričujoči so zaklicali: Amen. — Naj se zgodi! — Pri tej priložnosti je Avstrija zopet pokazala, da zamorejo edini biti vsi njeni narodi, če se tudi ločijo po deželah in jezicih. Ker smo otroci svete katoliške cerkve, ktera nam veleva svojega bližnjega ljubiti kakor sam sobe in drugim vse dobro privoščiti, ne pa drugih ua pr. Slovanov pritiskovati na steno. Bili smo tedaj pri tem zaslišanju zašto pani vsi narodi avstrijski in sicer so bili vmes tudi nekteri v narodni svoji obleki, akoravno sem slišal, da so si Ilrvati, Madjari in Tirolci izprosili še posebna zaslišanja, ktere bodo menda imeli vtem tednu. Zarad prevclicega števila bili smo tako na tesnem, da marsikteri svetega očeta še vidil ni. Jaz sem jih vidil dobro, in moram le to pritrditi, kar sem že večkrat slišal, da imajo nekaj posebnega v svojem obličju, v kterem se izrazuje vsa njih blaga duša. Resnično čudež sedanjega stoletja so ; pri tolikošnem preganjanju vendar taka neomahlji-vost. Bog je ž njimi in le tako nam je mogoče spoznati Pija IX. Vsa Slovenija kliče z vsemi druzimi o narodi. Bog živi, Bog ohrani Pij IX. Avstrija in vzhodno vprašan,jo. Ta predmet je sicer že toliko premlet, obravnavan in na vse kraje pojasnjen, da bi moral že dolgočasen postati, ko bi ne bil tako nujne važnosti, da se ga časnikar izogniti ne more. Avstrijska zunanja politika podobna je sedaj stanju bolnika, kteremu različni zdravniki različna zdravila priporočajo, on pa se ne more odločiti, kteremu bi verjel, ter nobenega zdravila ne sprejme, prepuščaje svojo osodo času in naravi. To je politika popolne odpovedi, popolne nedjavnosti. Enako se ladija, ktera je zgubila jadra in krmilo, prepušča milosti božji in srečnim vetrovom ne vedoč, ali jo burja vrže na skalovje, ali jo pa prinese v gostoljubno zavetje. Je li to srečen položaj? Kdo bi zamogel to trditi! Iu če ni srečen, kdo je temu kriv? Največ je kriva osnova, konstitucija države same, to je, ne konstitucija (vstava) v ožjem, ampak ona v širjem pomenu besede, ker ni ene same vlade, ker ni ene same volje, ker ni edinosti v njej, ob enem pa tudi so-stava države, ki je zmes toliko v sedanjih okolišinah nasprotnih življev. Če bi ne bilo Madjarov, dala bi se za silo še neka edinost skrpati, vsaj nasproti Turčiji; kajti Nemci, čeravno niso sovražniki, vendar tudi večinoma niso prijatelji Turkov, in tako bi bila zveza z Rusijo mogoča. Odkar so pa Madjari na enkrat Turke za svoje brate oklicali ter preslavljali jih v Pešti, odkar so se tako odločno postavili naspj^oti Rusiji, od tega časa državi ne ostaja druzega, kakor mogočni vpliv madjarski iu njegove posebne pravice popolnoma potlačiti, ali pa spustiti se v boj zoper Rusijo, ali pa slednjič čisto nevtralni ostati. Prvo je težavno, drugo je nevarno, tretje je protinaravno. Tri čaše ponuja Avstriji osoda, naj si izbere sama, ktero izmed njih hoče izpiti. Vsaka čaša je napobjena z drugo pijačo, pa vse tri pijače so grenke, nobena ni prijetna; Avstrija bi se najraje odkrižala vseh treh, pa to ue gre, eno mora izpiti, naloga ministra zunanjih zadev pa je, da izbere tisto čašo, ki bo državnemu telesu najbolj ugodna, če je tudi najbolj grenka in zoperna za vžitek. Ima li naš zunanji minister dovolj modrosti in dovolj dobre volje, da bo državi pokazal pravo čašo? To je velevažno vprašanje za Avstrijo. Andrassy je Madjar, in bi rad služil dvema gospodoma, svojemu narodu in skupnej Avstriji. Nemogoče je, da bi se toliko zatajil in Madjarom tako izneveril, da bi nasvetoval prvo čašo, to je, potlačenje madjarskih želja. Kaj pa, ko bi ravno to za Avstrijo edino pravo sredstvo bilo? Govorilo se je že o odstopu Andrassy-a, in po tem, kakor smo avstrijski položaj narisali, ne bi bilo to nič čudnega. Vendar je malo verjetno, da bi se to vresničilo: madjarski vpliv je prekrepek postal v državi, on je prerastel že vpliv nemški, njega uuičiti, napravilo bi take homatije in tako zmešnjavo v državi, da bi bila na zunaj' vsaka akcija nemogoča, ker bi notranja kriza povžila vse moči. Avstrija bi najraje prijela za tretjo čašo, iu ostala nevtralna. S tem pa se politično popolnoma odpove vsakemu vplivu na iztoku kakor se je morala odpovedati vplivu na za-padu v Nemčiji in Italiji. Ona se ne bo več prištevala velevlastim evropejskim in njen razpad je prej ali pozneje gotov. Če tako pride, Slovani tega ne bodo krivi, ker vedno priporočajo prijateljsko zvezo z mogočno Rusijo in boj zoper Turčijo. Z bojišča. Turški prijatelji čedalje bolj obupujejo. Komaj se je vojska začela, že štejejo Rusi pet važnih zmag, namreč pridobitev turške trdnjave Bajazid , uničenje velike ladije , „Lutfi Djelil'-, pridobitev trdnjave Ardahan z 82 topovi, vstajo iu nezadovoljnost v Carigradu, in slednjič se poroča uničenje druge velike ladije turške pri Braili. Nasproti tem peterim uspehom imajo Turki samo enega pokazati, da so vzeli Rusom malo trdnjavico Suhum-Kale in od tod raznetili ustajo Abhazov v Kavkazu. Turkoljubi in Turki sami so zgubili že vse upanje do zmage, kar pričajo dogodki v Carigradu, kjer razkačeno ljudstvo tirja odstop ministerstva, odstavljcnje Muktar paše in nekteri celo odstop sultana. Dobro je, ako se sedaj spominjamo baharij turkoljubnih časnikov madjarskih, dunajskih in angležkih, kakor so se oglašale pred vojsko. Da bo Rusija tepena, o tem niso dvomili; niso mogli pre-hvaliti junaštva turških vojakov , in „N. fr. Presse" začela je celo že zazlagati „koran11 (turško vero) in je zelo hvalila izreke Mohamedove in njegovo modrost; na Dunaji začeli so že otrokom pri porodu turška imena dajati in vse je kazalo, da vsa Evropa v kratkem postane mohamedanska (se ve, da le v smešni vrtoglavosti fanatičnih turkoljubov). Razgreta fantazija turkoljubov videla je v duhu milijone Moliamedancev vreti v boj za sveti islam iz Azije in Afrike; boječi ljudje videli so že turške konje na reki Reni napajati, in Ruse bežeče iz Azije in od črnega proti ledenemu morju. Kak pogled pa se kaže sedaj ? V Aziji, kjer šteje ruska vojna komaj kakih 150.000, vidimo, kako podijo Turke nazaj iz mesta v mesto, kako posedajo okraj za okrajem. Turki, ki so kljubovali pri konferenciji vsem evro-pejskim državam, ki so s svojo „sveto vojsko" grozili vso Evropo vničiti z ognjem in mečem, tisti Turki zdaj javkajo in rentačijo nad svojimi ministri in generali, ker se samej Rusiji ne morejo ustavljati. Rusi pred „sveto vojsko" in pred zelenim praporom Mohameda uemajo nič strahu, ampak veselo napredujejo, Turki pa so začeli spoznavati, da niso tako strašni kakor so si sami domišljevali. Koran ima izrek: „morite zavoljo Boga"; to razlagajo Turki tako, da je treba požigati in moriti nevernike , ter z ognjem in mečem podjarmovati narode, da se skaže, da je Mohamedova vera prva in edino prava na svetu. To so Mohamedanci iz začetka tudi vedno delali v polni meri, ter so res le z mečem svojo vero tako daleč rszširili. Tudi sedaj se sklicujejo na ta izrek, ter opravičujejo z njim vse grozovitosti nad kristjani. Pa Bog jim je prepustil v oblast le nezveste narode v Afriki iu Aziji, kjer so se pa kristjani ohrabrili, morali so tudi Turčini spoznati, da je Kristus veči od Mohameda; iz Španije so bili pregnani, in sedaj bodo pregnani tudi iz balkanskega polotoka. Uničena in zdrobljena bo njih moč, da bodo jasno spoznali, da Mohamed nič ne premore, in da kdor za meč prime, bo z mečem končan. Sami so se sklicevali in se še sklicujejo na meč, toraj naj odloči meč ! Mnogim se Turki smilijo, ker se jim sedaj slaba godi; pa prišel je zanje le plačilni dan, ki nobenemu ne izostane. Bili so nekdaj orodje v božjih rokah, s kterim je Bog strahoval in kaznoval sebi nezveste narode; orožje je svojo dolžnost storilo, in se zopet vrže na stran. Ko so Turki v svoji silovitosti razsajali in divjali, se jim ljudje niso nič smilili, in če bi imeli dandanes še moč, kakor je nimajo, zdihovala hi vsa Evropa pod njihovim jarmom, kakor zdihujejo Bulgari, in mi bi se Turkom prav nič ne smilili, ker po njihovi misli še ljudje nismo, ampak psi (gjavri). Nekteri se zopet sklicujejo na to, da je turška oblast kristjane vendar le trpela in da so posebno katoličane pri miru pustili; toda vzrok temu ni strplji-vost turška, ampak njihova slabost v zadnjih časih in strah pred evropejskimi državami; v socijalnem oziru pa je bil Turku tudi katoličan le pes, in pred turškim sodnikom ni imel nobene pravice. Pri takih nazorih in dozdevni ošabnosti turški je jasno, da sc orientalno vprašanje drugače rešiti ne du,, kakor z mečem , in kdo bi Srbiji zameril, ako še enkrat v boj stopi, da bo zmaga bolj gotova? Turkoljubi, in tisti, katerim se Turki smilijo , pravijo, da bi to ne bilo prav in pošteno, če bi Srbija brez uzroka zopet pričela vojsko. A to so prazne marne in neumne čenče. Zakaj so pa Turki brez uzroka planili na Evropo, zakaj so brez uzroka ugonobili grško, bulgarsko in srbsko državo, zakaj so brez uzroka prihrumeli toli-krat na Hrvatsko, Kranjsko, Štajersko, Ogersko; zakaj so tu požigali, ropali, skrunili, morili, ljudi v sužnjost odganjali; zakaj so tlačili iu mučili Srbe in Bulgare skozi štiri sto let? Ali ni to dovolj uzroka za vojsko zeper barbara? Ali sc more sploh pri Turku o mednarodnem pravu govoriti, ki se ga sam ni nikoli držal, ter je davil otroke in starce, moril in požigal kakor besen brez vsacega ozira na mednarodne pravice in vojne zakone? In kaj bi bilo , če Turek zmaga? On bi vničil in podjarmil Srbijo in Rumunijo, Evropa pa, nesložna in brezznačajna, kakoršna je, bi mu tega dosti ue branila; saj je hladnokrvno in samopridno gledala, kako je Turek sramotno gospodaril skozi štiri sto let. Zato pa tudi Srbija in balkanski kristjani nimajo ravno vzroka hvaležui biti zapadni Evropi in ozirati se na njene želje. Sicer pa, hvala Bogu, reč tako dobro stoji, da Rusija ne potrebuje srbske pomoči; že sedaj so Turki vsi obupani, in vendar glavna ruska armada ob Donavi še ni bila v ognji. Kaj še le bo, če Rusi prekoračijo reko in Turke v Bulgariji potolčejo? Rusov je vsaj dvakrat toliko, imajo boljše vojake, boljše generale. Turkom služi samo nekaj starih trdnjav, ki pa pri sedanjem vojskoval-neni načinu nimajo posebne važnosti. Rusi jih bodo menda samo z vojaki obstavili, in naprej proti Carigradu marširali. Kje so sedaj tiste laži, da imajo Rusi ogljeu prah namesto smodnika ; da se ruski vojaki vojske boje, da so ruski magaziui prazni, da Rusija nima denarja, in da nikjer ne more posojila dobiti itd.? Tu se pač vidi, da ima laž kratke noge! Kaj pomagajo zdaj Turku vse te laži? One mu le škodujejo: kajti Turki so te pravljice verjeli, iu le zato so si upali, kljubovati sklepom konferencije; da bi bili resnico zvedeli, uiorda bi se bili o pravem času vdali, kar bi bilo gotovo bolje za nje. Tudi ,.prijatelj" Anglež je Turku na škodo, kajti na njega zauašaje se, našla je porta pogum za vojsko, in v sili jo je John Buli zapustil! Ker je povodenj na mnogih krajih spodkopala železnico, se armada podonavska silno počasi naprej poiniče, in se zarad tega od oudot ne sliši nič posebnih novic. Rumunija je oklicala popolno neodvisnost dežele in ue zahteva sicer nobenih novih dežel, pač pa razdejanje turških trdnjav ob Donavi, ki so za obstanek Rumunske jako nevarne. Turški vojni svet priporoča, da naj se zasede Srbija, ker bi prišla vojna Turška v veliko zadrego, čc bi Rusi pri Kladovi prekoračili Donavo. Tega pa Srbija najbrže ne bo dovolila iu s Turkom raje zopet pričela vojsko. Iz Bosne se poroča, da so vstajniki Turkom vzeli neko strelnico pri Topoli in jo razdejali. Turki so zgubili 30 mož. Suleiman paša jo bode te dni mahnil proti dužki soteski ter skušal prodreti do Nikšičev in preskrbeti jih s potrebnim živežem. Turkom še neprijetnejša poročila pa dohajajo iz Azije. Govorilo se je sicer, da so Turki zopet osvojili Ardahan , kar pa ni res, posadka ardahanska je marveč vsa razpršena in Rusi so se iz Oltija pomaknili do Tuste. Ker je vsled tega Erzerum v nevarnosti, pomaknil se je Muktar paša pred Rusi nazaj, da bi Erzerum branil pred sovražnikom, pa je žc odstavljen in se bode moral celo zagovarjati pred vojuo sodnijo. Tudi Kars je v veliki nevarnosti. Prebivalci se silno boje, da bi Rusi ne streljali v mesto in posadko silijo k bitvi, ker se hočejo Rusom sicer prostovoljno vdati. Ker so Turki vse vojake že poslali na bojišče, priporočal je veliki vezir, da bi se varstvo mesta carigrajskega izročilo narodni gardi vnanjih prostovoljcev pa veljavnih turških podložnikov. V Bukareštu pa se celo že govori, da Turčija Rusiji že ponuja sklenitev miru in je pripravljena odstopiti Bulgarij o in plačati okoli 200 milijonov gld. vojne odškodnine. Da se mora Turčiji res slaba goditi, priča najbolj to, da angleški listi že govore o delitvi Turčije, ter naznanjajo, da si bo pri tem slučaju tudi Angleška vzela tisti del, kterega najbolj potrebuje, ter ga z vso silo tudi branila proti celemu svetu. Slabo se tedaj mora goditi Turčiji, če jo že zapuščajo njeni najboljši prijatelji. Kaj treba posebno našim županom po kmotili pa (udi drugim našim rodoljubom vedeti za prihodnjo volitve v deželni /lior Kntiijski. C. kr. deželna vlada Kranjska je že odločila, da volitve IG poslancev, ki jih volijo kmetske občine, bodo 7. dne malega srpana (julija), — volitve 10 poslancev, ki jih volijo mesta, trgi in zbornica kupčijska bodo 10. dne julija, — volitve 10 poslancev velikega posestva pa 14. julija. Do volitev poslancev samih je tedaj še dobrih 5 tednov. Al dovolitve zaupnih (volilnih) mož, ki si jih kmetske občine izbero, da potem oni volijo poslanca v deželni zbor, je le še malo dni. Po sedanji postavi je namreč pri volitvi poslancev dvojni razloček: veliki posestniki, mesta in trgi pa zbornica kupčijska volijo kar naravnost svoje poslance v deželni zbor, — kmetske občine pa ue volijo kar naravnost poslancev, ampak one volijo naj prej zaupne može in ti še le gredo potem poslanca volit, in zato se ti zaupni možje vsake občine imenujejo volilni možje; oni so tedaj prav za prav volilci poslancev. Po takem gre poslanec kmetov skozi dvojno reščeto: kmetje namreč, ki po postavi imajo pravico občinski odbor (soseskine može) voliti, volijo izmed sebe najprej in to v malo dneh zaupne (volilne) može, in ti bodo, kakor gori rečeno, šli k okrajnemu glavarstvu 7. dne meseca malega srpana poslanca volit. Iz tega je razvidno, da od pravih volilnih (zaupnih) mož je odvisna srečna volitev poslanca, zato je treba, da volitev na drobno razložimo. Kako se volijo volilni (zaupni) možje i Volilna postava v 29. ukazuje to-le: Okrajno glavarstvo v vsakem okraji naroči vsacemu županu, naj mu pošlje imenik volilcev svoje občine, ki so pri zadnji volitvi občinskega odbora imeli pravico voliti odbornike. Tu pa po §. 15. volilne postave velja ta-le določba, da v občinah, kjer so trije voleči razredi, volijo vsi tisti sose-ščani, ki spadajo v prvi in drugi voleči razred, — v občinah pa, katere nimajo 3 vo-lečih razredov, volite pa le prve 2 tretjini volilcev, ki največ zemljiškega ali kakega druzega direktnega davka na leto plačujejo; le-sem se prištevajo tudi tisti ljudje, kteri imajo po svoji osobni lastnosti v občini volilno pravico. Ko je županstvo cesarskemu okrajnemu glavarstvu predložilo ta imenik volilcev, določi po §. 29. glavarstvo in potem naznani županstvu, koliko volilnih (zaupnih) mož ima izbrati vsaka občina posebej. Postava pravi, da na vsacih 500 prebivalcev se voli en volilen mož. (Župani pa tudi drugi rodoljubi, ki so imeli že opraviti z volitvami v deželni zbor, vedo že, koliko tacih zaupnih mož je bilo poprej v občini). Kedar jc pa (po §.30) okrajno glavarstvo prejelo imenik soseščanov, ki imajo pravico izbirati volilne (zaupne) može, določi okrajuo glavarstvo dan, uro iu kraj, kjer se bodo volili volilni možje, in pošlje k volitvi svojega komisarja, ki vodi volitev, pa vse to mora okrajno glavarstvo o pravem času županstvu naznaniti, da župan soseščane, ki imajo pravico voliti, povabi, da pridejo zaupne može izbirat. Ob dnevu volitve pregleda (§. 31.) komisar imenik volilcev, potem ga potrdi, da je prav sestavljen, pa tudi potrdi, da so se volilci res sklicali. Županstvo z okrajnim komisarjem se imenuje volilna komisija. Predsednik komisije ima (po §, 38.) volilcem razložiti, kako se bode glasovalo iu glasovi preštevali, pa jim tudi povedati, da vsak volilec naj voli može po svojem lastnem prepričanji brez ozira na kako zamero po svoji vesti in najbolji vednosti r.a korist svoji občini. — Vsak volilec pove, kedar na-nj vrsta pride, toliko imen, kolikor je treba volilnih (zaupnih) mož voliti. — Izvoljen je pa tisti za volilnega moža, kdor je dobil čez polovico glasov pričujočih volilcev. — To so poglavitne določbe postave, po katerih se mora županstvo z volilci ravno tako držati, kakor okrajno glavarstvo in njegov komisar. Naj si jih tedaj županstva in volilci vsi dobro vtisnejo v glavo, da se zoper postavo ne greši od nobene strani. Ker potem naši bralci postavo poznajo, treba, da jim zdaj še marsikaj druzega na srce položimo. V vsaki občini ali volilnem okraji je treba napraviti volilni Odbor, to je, ali 4 možje ene občine ali lare se spogovorijo in sklenejo, vzajemno in složno delati pri volitvah. Zato ni treba nobenega gosposkinega dovoljenja. Ta domači volilni pododbor stopi v zvezo z glavnim odborom, ki se osnuje v Ljubljani, in ostane ž njim v zvezi tako dolgo, da so volitve pri kraji; on tudi vzame vso volilno reč v svojo roko in začne srčno brez strahu delati, vsaj mu postava to dopušča in je dolžnost vsacega rodoljuba , ki ga je volja pošteno delati za „vero, dom, cesarja." V teh zborih se najprej sklene, kteri zaupni možje se bodo za volilne može izbrali. To je pri volitvah v kmetskih občinah najbolj imenitna in poglavitna stvar, zakaj volilni možje odločujejo, ali bode zmaga naša ali ne. Če imamo zanesljive, zvedene in poštene volilne može in ti vsi pridejo k volitvi poslanca, je volitev poslanca potem igrača. Oni se ne dado premotiti, ne prestrašiti, ne podkupiti nikomur; oni stojijo trdno kot skala in ostanejo mož beseda. Zatorej prerešetajtc vse volilce cele občine ali fare in izberite si tiste za volilne može, ki so se že pri prejšnih volitvah držali kot poštenjaki in korenjaki, take pa, ki so jo vam že zvili in se skazali za figa može, ali take, ki so druzih misli , pustite pri miru in ne jemljite jih za volilne može. Vsaj se tacih mož, ki imajo sreč za sosesko in ki njene težave in potrebe poznajo, ne manjka v nobeni občini. Med te pa v prvo vrsto spadajo večidel duhovniki, zatoraj jo boste najbolje zadeli, ako tudi nje volite za volilne može. Kakor se voli več ali manj volilnih mož, naj sc tudi ozir jemlje na to, da niso volilni možje samo iz ene vasi, ampak iz več vasi cele[občine ali soseske. Ko je vse to prerešetano in sklenjeno, potem se zapišejo vsacemu volilcu imena tistih mož, ki so se izbrali za volilne može. Tak listek se da vsacamu volilcu naše stranke. Nazadnje si volilci v roke sežejo in zaobljubijo, da pridejo na dan, ko se bodo volili zaupni (volilni) možje, vsi od prvega do zadnjega ob pravem času in na odločeno mesto. Zato je pa tudi sveta dolžnost vsacega župana, da vsacemu volilcu gotovo napove dan uro in kraj volitve, da je nihče ne zamudi. Verjemite, prijatelji, da od nasprotnikov ne bode manjkal nobeden ; pomislite, da so te volitve prva stopinja do zmage! Opominjajte in pokličite svoje sosede in pojdite vkup na volilno vojsko! Tem opominom dodajamo še prošnjo tole : Kdor ima ,,Slovenca" ali „Novice", naj jih da brati koj družim, ki jih nimajo, da spoznajo važnost volitve volilnih mož in po tem spoznanji storijo svojo dolžnost. — Kaj je pozneje treba vedeti in storiti, kedar pridejo volitve poslancev za kmetske občine, trge in mesta ua vrsto - kar se bode godilo še le čez mesec dni — to povemo še le drugi pot. Izbiranje zaupnih mož, kteri dobijo nalogo voliti poslance, je zdaj pred vsem prva in poglavitna reč. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani, 1. junija. AvKtrijKlii škofje so papežu za petdesetletnico poslali adreso, v kteri krepko in z vso odločnostjo povdarjajo, da se hočejo vedno potegovati za prostost in samostalnost sv. Očeta. Adreso je kardinal Sclnvarzeuberg 26. maja izročil sv. Očetu, in dunajski „Vater-land" jo je 31. maja razglasil v latinskem in nemškem jeziku. Tudi mi jo bodemo skušali v slovenskem prevodu podati svojim bralcem V K'r»ni so bili 29. t. m. vsi češki listi konfiscirani. Vsled sklepa čeških deželnih poslancev je namreč načelnik narodnega kluba dr Rieger g. Aksakovu, predsedniku slovan skega odbora v Moskvi, poslal pritrjilno adreso, ktera je pa policijo tako zbodla, da je kon-fiscirala vse češke liste, ki so jo objavili namreč: Politik, Pokrok, Čeh, Norodny Listy, Brousek in Posel s Praby. Adresa je bila že 6. maja odposlana in je srečno došla v Moskvo. Iz lluež so pri sprejemu avstrijskih romarjev 27. maja, o kterem poroča naš dopis, naj bolj pripravljeni. Za nas je sedanji čas res jako neugoden za volitve, ker je naš kmet ravno zdaj naj bolj zbegan. Visoki davki in zaporedoma slabe letine storile so ga nekako mlačnega, da na vse pred misli kakor na volitve. Ima polno hišo otrok, pa malo kruha; dela noč in dan, pa si pomagati ne more; ima še kak rep v |hlevu, pa ta ni več njegov; še novino, ki je še v božjih rokah, je že zdavnej zastavil; res žalosten stan in ni mu zameriti, da se z volitvami dosti pečati ne more, posebno, ko mu upniki vedno gledajo na prste in pogostoma zapovedujejo: ,,Tega in tega imaš voliti, če med drugim tudi rekli, da hočejo po dogovoru Sne" —. s kardinalom Sclnvarzenbergom na Češkem S Če bi se vršile volitve v dobri jeseni, bili vstanoviti še dve škofiji. 30. maja so v po-1bi tudi naši volilci srčnejši, in naša zmaga po sebni avdijenci sprejeli hrvatske romarje, k kterim so govorili o posebni skrbljivosti papežev za narod hrvatski, čigar trdna vera je še večja, kakor hrabrost njegova. „Tudi oni hočejo za Hrvatsko kaj storiti in so prvega njenega pastirja sprejeli v prvi in najboljča-stitljivi zbor sveta". Ni tedaj nobenega dvoma, da bode v prihodnjem konzistoriji 21. t. ni. nadškof zagrebški Mihalovič imenovan za kardinala svete rimske cerkve. %r turški zbornici je alepski poslancc malem delovanji bolj zanesljiva in bolj gotova. Vidimo, da so tudi to prevdarili naši nasprotniki in mislimo, da bo to glavnejši vzrok zborovega razpuščenja, kakor pa puhli izgovor, da se bodo zdaj bolj volitev vdeleževati mogli, kakor v jeseni, ko so volilci doma. Da zahajajo Kočevarji proti jeseni na tuje, slišali smo že večkrat, da bi iz drugih krajev Kranjske tako zahajali kani gospodarji, nam do zdaj ni bilo znano in zato se nam izgovor, da v jeseni ni volilcev doma, zdi puhel in umeti ne mo- Dalje v prilogi, -"atjfl Priloga ,Slovencu" šl.ev. 59. "gJi remo, da bi se morala večina Kranjske ravnati« rajši pritrjujem novi: „Rom sehen und noch po Kočevarjih. Naš kmetje zdaj bolj reven leben' ! Zdelo se mi je pa, da je krščansko živin plah, kakor sicer, vendar je še nepopačen,| Ijenje v njem veliko bolj živo, kakor v Bolo-bistrega uma iu za pravo vnet; ne dvomimo!uiji, kajti skorej po vseh cerkvah, v kterih sem toraj, da bi se tudi tukaj ne dal pridobiti za pravico in se je trdno držal, ko se mu reč razjasni. Nasprotna stranka delala je že dolgo časa, da bi si pridobila privržencev. Naša sveta dolžnost je, ako uečemo izdajice naroda biti, odpirati ljudem oči, pojasnovati jim, zakaj da pri volitvah gre, da volijo prepričavno in ne slepo. Iloditi hočemo vselej postavno pot, agitovati vselej pa pametno in očitno. Nasprotniki bodo na nas gledali pisano, a zato se ne zmenimo, saj storimo le svojo dolžnost. Omikanejši mikati moramo manj vedne in prepričani smo, da bodemo gotovo tudi zmagali, če bomo ljudstvu odprli oči. Saj bi bilo vendar sramotno, da bi se med nami tujec šopiril in nad nami gospodovati hotel. Zdaj imamo narodno večino v zboru iu to si moramo zavarovati tudi v prihodnje, porabiti hočemo vse pomočke, ktere uam dajejo postave kakor prostim državljauom avstrijskim. Pri uas je res, ako smo zaspani nevarno, da bi sovražnik ne prišel in med našim spanjem ljulike vsejal, ali hočemo budeti iu vse mogoče storiti, da zmaga stvar pravična. Oe bi pa tudi nam bila osoda neugodna, da bi sili propadli, ne bodemo se kcsali, tolažili se bomo, da smo storili vsakteri svojo dolžnost in ko nas bode sodila zgodovina, sodila nas bo častno; ne vstrašimo se tedaj, če bi tudi morali zarad tega trpeti kake žrtve, saj tega smo Slovenci že vajeui. Mreže nasprotnikov so tukaj dobro nastavljene; govori se, da mislijo tukaj od nasprotne stranke kandidirati : Vesteneck, višnje gorski baron Tauferer in neki v njih rogo tro beč kmet; zmage se že gotovo nadejajo, i upamo, da delajo račun brez krčmarja. Oe Bog da iu sreča juuaška, prestrigli jim bomo njih mreže; saj ue potrebujemo druzega kakor reč še ob času pojasniti. Poslužuje naj se to raj vsak svoje državljanske pravice iu dela naj neumorno, da izbero že v prvih volitvah može, poštenjake, da ne bode potem pri drugih volitvah nobenega ciucanja, da si bomo tedaj zmage gotovi in da pokažemo, da tre banjski okraj za narodno stvar ni še zgubljen Da bodemo pa tem ložej prepričavno in složno delovali, naj bi se trije zaupni kandi-datje precej določili. Na delo tedaj vsak svojem delokrogu, proč z vsim strankarstvom in vso ošabnostjo, pokažimo, da smo v bistve nem edini. Iz lliina. 20. maja. Srečno došel sem v večno mesto. Vlak, s kterim sem se ime odpeljati iz Loreta, je bil zopet pripeljal 200 francoskih romarjev raznih stanov. Pot do Foggia mi je bila do zdaj najbolj prijetna, ker vedno drži železna cesta tik morja, ktero se igra v najrazličnejih modrih barvali od najbolj svetle do naj temnejše. Povsod vidiš ribčev ki se trudijo iu mučijo, in poljedelcev, ki zemljo res rajsko obdelujejo, da rodi žlahtne sadove južnih krajev. Vidil sem na tem potu tudi že zrel oves, ječmen, kakor je zrela tudi druga zelenjad, ki se pri nas dobiva k večemu pr vrtnarjih. Iz Foggia do Neapolja se mi pa dozdeva, da je zemlja bolj pusta, tedaj tudi ni tako lepo obdelovana; večkrat vidiš le ve like prostore polne ječmena, kar se pa pr Neapolju zopet spreminja in se ti Italija v vsej svoji naravni lepoti zopet pokaže. Neapolj sam po mojih mislih nikakor nima tako lepe lege, da bi mogel glede njega pritrditi star prislovici: „Neapel sehen und sterben"; bil, se je spovedovalo, čeravno je bil delavnik. Bilo je tudi pri posameznih svetih mašah precej vernih in, kakor je bilo viditi, iz višjih stanov. Tudi imajo po cerkvah šmarnice, in sicer podobe Matere Božje se ue zaljšajo na navadnih altarjih, temuč blizo velikega ti je narejen in sicer, da me lože umeš, rečem spet altar, kteri obstoji iz samih stopnjic notri do vrha, kteri pa nima menze, da bi se moglo maševati ua njem. Na stopnjicah je vse polno lepo zloženih rož v predrazih posodah. Na obeh straneh teh stopnjic stojijo velikoročnati svečniki in vse ti je krasno in umetno z belim in rudečim damastom združeno v prestol Marijin, podoben altarju. Prišel sem v cerkev, kjer so bile šmarnice ob 12 opoldne. Bila je cerkev vsa polua ljudi iu tudi ob 1 ,t dveh, ko je bilo opravilo dokončano, sem vidil gospo-dičiue še klečati pri spoveduici. Ko sem bil podal se še v Pompeji in si ogledal ondotne razvaline oproščene vezuvovnega jepela in peska iu omiloval osodo tistkratnega ljudstva vdauega poganstvu, kakor spričujejo tempeljni Jupitra, Venere itd., sem zapustil Neapolj prav rad, ker tukaj ti je šum iu vpitje po cestah in ulicah zarad neštevilnih voz in ljudi takošen, da človek, ki je miru navajen, sc tega ropota tako hitro navaditi gotovo ne more, da bi se mu mogel priljubiti. Med Neapeljnom in Rimom ti stoji na desni strani visoko ua hribu imenitni iu sloveči samostan Monte casiuo vstauovljeu od sv. Benedikta. Tudi tega obiskati so me guale srčne želje, ^a postaji „Casino" tedaj izstopim iz voza in zjutraj ob 4 sem uastopil pot uied petjem tic, izmed kterih sta se skazovala najbolj slav-ček iu kukovica, ter se ediuil ž njimi ,,Lau-date Dcum ouities voluores peuuatae". Gora od spodaj gori pogledovana se ti kaže, kakor naš Kras, ali kedar si zgorej, moraš občudovati, da so menihi, ktere zdaj framasonska laška vlada zatirava, tudi iz teh zapuščenih in kamnatili krajev si naredili prelepe vrtove in polja. Akacije so stale v polnem cvetju, po kterem so si medu iskale pridne bučele in dajale od sebe tako prijetni duh, da sem ga srkal v se, kar sem mogel. V samostanu ti kažejo mnihi stare rokopise celo iz 0 stoletja 3 krasnimi iuiciali, in tudi nekaj rokopisov sv. Tomaža Akviuskega itd. Vse to razodeva modrost, pridnost iu učenost minihov, iu če ti po tem pokažejo še vse privilegije ua perga-mentu od vladarjev in drugih vstanovuikov in če ua vse to vlada vendar samostane zatira, to ni druzega kakor brutaluost. Svetemu Benediktu, kterega truplo tukaj počiva, sebe in vse svoje drage jpriporočivši sem se poslovil od Monte Gasino, ki mi bode ostal vedno v spominu ter pridši na železniško postajo, odpeljal proti Rimu, in od daleč kuplo sv. Petra za gledavši vzklical: Avel — Z vlakom, s kterim sem se peljal, se je bilo pripeljalo zopet veliko druzih romarjev vseh narodov: Angležev, Francozov, Nemcev, Amerikancev, Poljcev, Oehov, Madjarov itd. Tukaj v Rimu samem zadeueš, kamor koli stopiš, na ptujce. Daues popoldne se bomo avstrijanski romarji predstavljali kar diualu Schvvarzeubergu. Z Bogom! Domače novice. V Ljubljani 2, junija. (Zarncl r azs vitij ave mesta ljubljanskega) petdesetletnici papeževi obrnila se je bila katoliška družba do mestne gosposke, pa ni dobila za to potrebnega dovoljenja. Tudi v Teržiču so hoteli ta dan razsvetliti trg, pa jim okrajni glavar Derbič tega ni dovolil. Cesar so v Rim poslali posebnega pooblaščenca, grofa Lariša, da v imenu njihove rodbine čestita sv. Očetu; katoliškim podložnikom pa se prepoveduje razodevati svoje veselje s prostovoljnimi razsvitljavami, ki živi duši niso nevarne. Cesarjevega maršala gr. Lariša spremljata grof Sigm. Berchtold in grof L. Apponyi, in vradni list češkega namestništva (pa še marsikteri drugi!) norce brije z deputacijo vernih katalikov čeških, spoluujočih pri prestolu papeževem to, kar je najsvetlejši naš vladar storil po posebnem poslanstvu. Tako daleč smo prišli, pristavlja „0ech" čisl. 122 k temu sporočilu. (Iz seje dež. odbora 26. maja,) Predlogom pomnoženih dotičnih krajnih iu okrajnih šolskih svetov jc deželni odbor pritrdil, da se učitelj Jakob Gostiša na ljudski šoli v Treb-nem iu Janez Trselič na ljudski šoli v Čatežu, ktera čez 15 let učiteljsko službo provizorno opravljata, definitivno potrdita in da se služba 3. učitelja na ljudski šoli v Semiču podeli Krancu Keudi. — Pogorelcem ua Viču je deželni odbor odločil 500 gld. podpore iz deželnega zaklada. (Nadvojvoda Albrecht) je 29. maja ogledoval vojaštvo v Trstu; 30. maja bile so vojaške vaje pri Proseku, popoludne ob dveh pa je bila velika pojedina v „IIotel de Villeu, k kteri so bili povabljeni c. namestnik, vojaški poveljnik vojvoda virtemberški, župan d' Angeli in predsednik kupčijske zbornice. Ob 5. uri odpotoval je nadvojvoda v Gorico in ima te dni priti v Ljubljano. Gotovo ni brez pomena, da najvišji vojaški poveljnik potuje po južnih krajih cesarstva in ogleduje vojaštvo, kterega se v imenovanih krajih nahaja nenavadno veliko. Tudi dalmatinski uamestnik ogleduje tam razstavljene oddelke, kakor da bi se hotel sam prepričati, je-li vse v takem redu, da se bode vojaštvo na prvo povelje moglo vzdigniti in iti na vojsko. Govori se, da se zbere en oddelek vojne na Erdeljskem,, eden pa v Slavoniji iu da je moral zarad tega vojni državni minister iz toplic nemudoma iti na Dunaj. (Valvazorja 11. snopič), ličen kakor prejšnji, se ravno razpošilja. Sedaj so dvoje knjige dogotovljene, in tretje tudi že začete. — Prihodnji 12. snopič pa bode zopet 11. knjigo nadaljeval in imel 13 navadnih in eno veliko prelepo podobo. Vsled mnogih vprašanj nam založništvo poroča, da novi naročniki lahko še vse snopiče dobo. (Grof Barbo) se je iz Rima že vrnil v Ljubljano in odide te dni zopet ua Dunaj k državnemu zboru. Iz goriške škofije so se bili romarjem avstrijskim pridružili: Monsig. Štefan Kafol, škofijski kancelar, župnika Janez Volf in Alojzij Fabjaui, pa beneficijat Matija Kravanja. Kardinal Sclnvarzenberg je bil seboj pripeljal tudi češko deklico, ki je sv. Očetu izročila adreso otrok krone češke. (Procesija presv. ReS. Telesa) bila je jako krasna in vreme prav ugoduo, ker ni bilo ne vroče ne deževno. Sprevod so vodili veleč, knez in škof dr. Pogačar, ki bodo tudi jutri za slovesnost sv. Očeta v stolnici imeli slavnostni govor in veliko sv. mašo. (Cena mesa za mesec junij:) Najboljega kilo 50 kr., srednjega 42 kr., slabejega 34 kr.; kravje pa je po 44 30 in 28 kr. (Rusi v Aziji) so pod generalom Oklob-šievom 29. maja Turkom vzeli Samebaške vi- šave na levem krilu armade turške. Neki oddelek je imel prebivalce v Kabuleti odstriči od vojne turške in je vkljub silnim težavam zasedel važno mesto G verst (vrsta = % naše milje) od mesta Chatluderi. liusi so pri tej priliki zgubili 3 mrtve in 30 ranjencev. Muktar paša so odstavili iu ga bodo postavili celo pred vojno sodnijo, ker je imel komaj 30.000 ljudi pod svojim poveljuištvom, trdel je pa in tudi plačo pa živež dobival za G0.000 mož. (Markez d' Oto), rodom Rus, bivši ruski generalštabui oficir iu sedanji srbski polkovnik, mudii se je včeraj v Ljubljani popotovanje iz Dubrvvnika v Rusijo. Menda je hotel iti v Črnogoro, pa mu gosposka avstrijska tega ui dovolila. Razne reči. — Kat. pol. društvo v Slovenskem Gradcu bo imelo v nedeljo 3. junija zbor ua čast 50letnici Pija IX. Društveniki udeležite se zbora v obilnem številu I — Katol. polit, društvo v Konjicah obhaja III. nedeljo pobiukoštih, t. j. 10. junija t. 1. ob pol štirih popoldne, k sklepu papeževega jubileja, VI. obletnico svojega obstanka. Volil se bode društveni odbor — in kar je še imenitnejše — razlagali se bodo sklepi velikega shoda avstrijanskih katoličanov ua Dunaju. Zato vse ude uljudno vabi, tega zbora se posebno obilno vdeležiti društveni odbor. — Nagla smrt je v Radgoni 2G. t. m. zadela kanonirja J. Bukovca, doma iz Celja; konj ga je v prsa s kopitom udaril. Žalujoči tovariši so ljubljenemu slovenskemu rojaku zložili 24 gl. za slovesen pogreb. — Nesreča. Binkoštno nedeljo proti večeru se odpelje iz Celja z „mešanitn vlakom' proti Laškemu nekoliko vinjen kondukter L. Vštric „grenadirjau pod Celjem pa spodrkne iz deske, na kteri stoječ je vozne listke pre-ščipaval, pade na tla, si prebije čepino do možganov ter črez nekaj časa potem v bolnišnici umrje. Na Koroškem pa seje reservist Etlinger, bržčas nekoliko vinjen, zmotil in namesto v Celovec prišel v Grabštanj, kder se je na železnici črez šinjo vlegel. Kmalu pri-hruje vlak iz Maribora in odnese nesrečnežu levo nogo in ga tako rani, da je drugi dan človek umrl po velikih bolečinah. „Gosp." — Brandstetterjevi rud o kop i so pri javni dražbi g. dr. Radeju ostali za 1150 gld., čeravno jih je državui rudokopui svetovalec grof Beust ua 1 milijon vrednosti cenil in država na nje posodila 60.000 gld. iu naposled še Brandstetter sam ne vemo koliko dolgov naložil. — Cesar so za novo podružniško cerkev v Rakitnici, fare dolenjske pri Ribnici, darovali 100 gld. — V Celji popravljajo zvonik, ki je bil dosedaj samo 13 sežnjev, s streho pa 17 sežnjev visok I Sedaj pa bo visokost zida znašala 17 sežnjev, visokost strehe pa 11 8ežnjev. Tudi uro bode predelal g. Straub za 350 gld., ki jih bodo plačali mil. knez in škof lavantinaki, Jakob Maksimilijan, rojak celjski. Umrli s« : Od 25. do 31. maja: Špela Babka, del. ž. 48 1., za Bprideno kervjo. Lovrenc Miklavčič, del. 41 1., za vtriplj. pluč. Jakob Ceglar, kočj. o. 10 m., za Sušico. Jobana Trobec, del. o. 3 d., vsled slabosti. Janez Prcmk čuv. o. S 1,, za božjastjo. Jožef Moser, izpuščen iz posilne delavnice 20 1., za jetiko. Rozalija Petauer, mal. ž. 30 I., za jetiko. Alojzija Bogatej, del. ž, 35 1., ■/ai vnetjem možganske mrenice. Janez Virant, del. 33 I., za kervotokom. Jožef Toehler, major v pokoju 4!) 1., za vodenico. Marija Šušteršič, del 50 I., za jetiko. Matija Poderžnj, gostač 50 1. Ana Flore, gostinja 09 1., za pioblujenjem Jože Zupančič, gostač 02 1., za jetiko. Alojzij Bogataj del. o. 14 d., v sled slabosti. Auguštin Badoje, del. o. 7 d., za božjastjo. Val. Bernard del. 24 1., Maria Mlakar, podob, ž, 27., Karolina Lokardi, zid. vdove o. 7 I., vsi za jetiko. Gašper Kitar, gostač 00 1., vsled starosti. Lcuard Folgarini, del. 47 1., za vtriplj : pluč. Katra Novak, del. 55 1., vsled starosti. Antonija Fux, zravnikova žena, 3G 1.. za vtriplj, možganov. Jan. Zgonc, del. 40 1., za vtriplj. pljuč. Jak. Schineidt, cukrar 05 1., za mrtudom. Marija Fertnin, beraška, 31 1., za bramorko. Viljeluiina Nord , gostinja 07 I., vsled starosti. Peter Sombra , popotnik 39 1., za škorbutoin. Pavi Petrovčič, tlak. o. 1 d., vsled slabosti. Katra Belič, gostinja 50 1., za mrzlico. Marija Majer, miz. 0. 3 '/„ 1,, za škrlanico. Vabilo na naročto. Na občno željo odličnih hrvatskih in slovenskih rodoljubov začne v Zagrebu od 1, julija t. J. po dvakrat na mesec izhajati ilustrovan CC •r.....—v 5 ki bode donašal v hrvatskem in slovenskem jeziku, ter v njima podredjenih dialektih proizvode jugoslovanskege humora. ,,IIumoristički list1' obsegal bo 8 velikih stranij, ter velja: (I) Na Avslro-Ogerskem: celoletno .... 3 gld. — kr. polletno ... . I „ SO „ četvrtletno . . . . — „ SO „ Zunaj Avstrije: celoletno.......4 gld. polletno.......2 „ četrtletno......1 „ I)a zamoremo določit število listov za prvi natis, prosimo vse prijatelje našega težavnega iu za danešnje razmere v^levažnega poduzetja. uaj pošljejo skrajno do 25. t. m. naročnino ua Administracijo „Humorističkoga lista1' v Zagrebu Ilica br. 745. Službe išče dobro izurjen občinski tajnik, ki tako službo že več let opravlja. Zmožen je slovenskega in nemškega jezika; skaže se lahko z dobrimi spričali. Piše naj se mu z napisom J. na Mirni. Post Neudeg. (I) Dr. Henrik Pauker, korar stolue cerkve ljubljanske, tužnega srca naznanja, da je 24. maja t. I. njegov preljubljeni oče. preblagorodni gosod c. kr. namestniški svetovalec v pokoji, po dolgi bolezni previden s sv. zakramenti v 86. letu svoje starosti vLip-nici na Štajarskem umrl, kjer je bil 2G. maja tudi slovesno pokopan. Nepozabljivega svojega očeta vsim prijateljem in znancem priporočam v molitev in blag spomin. V Ljubljaui 1. junija 1877. T)'IcKrnflrii<> tO-nam«« cene 1. junija. Papirna renta 69,36 — Srebrna renta 04.60 — Zlata renta 7106. — 18601et,no državno posojilo 109 26 »Kiikin« akcij« 770 — Kraditue akcije 137.30 - London 120 60 - Sr-bro 112 10,- Ces. kr cekini 6----20- trankov 10 12 Va. Dcimratvcne cene. 1. junija, Državni fondi. Denar. Blago 6", avstrijska papirna renta .... 58.75 58.65 60,0 renta v srebru............64 45 64.50 4% renta v zlatu (davka prosta) . 70.40 70.60 Srečke (lozsi) 1854. 1..............107.— 106.25 „ „ 1860. I., celi......108 — 108.30 „ ,, 1860. 1., petinke . . . 118.— 118.60 Premijski listi 1864. 1.,............133.75 134.25 Zeiuljiščine odvetnice. Stajarske po 5"/0 ...............97,— 98._ Kranjske, koroške in primorske po 5', 95 — 96,- Ogerske po ....................73.— 74._ Hrvaške in slavonske po 5°„ . , . . 85,— 87._ Sedmograške po 5°, ............70.50 70.50 Delnice (akcije). Nacijonalne banke....... 770,__771._ Unionske banke ... .... 44.— 44.50 Kreditne akcije........135__135.25 Nižoavstr. eskomptne družbe .... 630,— 640 — Anglo-avstr. banke..............67.60 68 75 Srečke (loži). Kt-editne po 100 gld. a. v. . 159 — . '159.60 Tržaške „ 100 k. d. . 119.— 121.— 60 „ „ ., . 60.— 61,— Budenske „ 40 gld. a. v. . 28.— 30,— Salmove „ 40 „ „ „ . 36 50 37.— !>alffi-jeve „ 40 „ „ „ . 26 — 27,— Clary-jeve „ 40 .............31.— 31.60 St. Genois M 40 ,, fl ,, , 22.50 23.— Wiwliscbgriitz-ove „ 20 „ ,, „ . 23.— 24.— Waldstein-ove „ 40 „ „ „ . 21 — 22.— Srebro in zlato. Ces. cekini . . . ■............6.08 6.09 Napoleonsd'or.........10.03 10.31 Srebro....................112 30 112.40 Žitne cene preteklega tedna. (Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 3'i6/l0„ mernikov. V Ljub- V Novem- V Kranj i V Mari- V Ptuju VOrmužu V Trstu V Celovcu V Zagrebu [{ C ("• j Ijani mestu boru _gl. | kr. gl. : kr. gl. j kr. gl. | kr. gl. ; kr. gl. | kr. gl. Ur. gl. j kr. gl. | kr. ps . (hektoliter 12 15 12 50 13 — U 50 10 | 8 94 — — 10 — 9 — t senice £ meruik 3 72 3 84 3 70 3 64 3 6 2 76 — — 3 6 2 76 1? v. (hektoliter 7 60 7 90 9 42 7 - 7 20 7 80 - — 8 - 8 20 Ke 1 • (mernik 2 33 2 42 2 87 2 15 2 21 2 40 — — 2 46 2 61 . (hektoliter 6 — 6 50 5 6 5 90 6 26 5 56 — — 6 44 3 80 Jof mena (mernik 1 54 1 69 1 96 1 81 1 62 1 71 - - 1 96 1 16 ... (hektoliter 6 35 6 90 6 50 6 — 6 26 4 88 — — 7 — 5 — AJ"0 • • (mernik 1 95 2 12 2 29 1 85 1 92 1 60 — — 2 16 1 64 p (hektoliter 5 36 5 80 6 50 6 10 5 80 7 80 - — 4 46 6 80 rrol,H ' (mernik 1 65 1 78 2 48 1 88 1 78 2 40 — — I 37 2 9 T (hektoliter 6 60 6 70 7 — 6 60 6 50 4 80 - — 6 60 5 40 tursico £mernik 2 _ 2 6 2 29 2 - 2 — 1 47 — _ 1 72 I 66 „ (hektoliter 4 22 4 40 4 55 4 20 4 25 3 90 — — 3 50 3 70 uvlm • (mernik I 27 1 34 1 37 1 28 1 30 1 20 — — 1 6 1 16