M. P. Nataša: V album.                                          29
slušam" in dobil sem v odgovor: „Le poslušaj pa priden bodi!" Nihče ni mislil na to, da bi se na takem prepihu prehladil, in morda se tudi nobenkrat nisem, kajti predno se nisem odpeljal v šolo, nisem bil nikoli bolan, to so mi večkrat pravili.
Naj bo dovolj tega, saj vobče to ne more zanimati, toda meni bi se videlo, da nisem vsega povedal o burji, ko bi bil zamolčal, kar mi je za vedno ostalo v spominu in česar sem se dolgo vrsto let vselej spominjal, ko sem pogledal na to okence. Živo se te muzike tudi spominjam, kadar se peljem ob burji mimo telegrafskih drogov. Domalega vsak ima drugo muziko. —
(Dalje prihodnjič.)
V album.
B. S. K.
Tam v samostanu.
TTT
.Lam v samostanu belem               Molitev in misel sveta,
zaprla sem mlade dni,                 in sanje o srečnih dneh —
a srca, svobodne volje,               priplaval za solzo blestečo
zakleniti možno ni!                     na lice je sladki nasmeh . . .
Molitev, post in pokora,             Brezskrbni dnevi mladosti
kesanje, ne vem zakaj . .  .        odšli so mimo nas, In skrita ljubezen v srcu,            in v zlatorumenem polju
ah, hkratu pekel in raj.               zorel je žitni klas.
Obvaruj te Bog v pokoju, o tihi samostan, pozdravljeno mlado jutro pozdravljen moj novi dan!
Moj novi dan . . .
I
z dalje prihaja naproti                Ne ve za dneve mladosti,
meni pomladni dan,                    kdor sanjal o sreči ni,
rodi ga srebrno jutro                  saj v popju sniva cvetje
iz samih rož in sanj ...           in vesna ga prebudi.
O sanje dekliške! Molitve           Saj v popju sniva cvetje.
svete ve ste izraz:                      Iz rahlega snu je vstal
radost, smehljaj v očesu             polbledi cvet ob žarkih
in v srcu pesmi glas!                 iz snežnobelih tal . . .
30                                         M. P. Nataša: V album.
En solnčni poljub z vedrine! — In v srcu se prebudi ljubezen, družica mila jasnih, mladih dni . . .
Ljubezen, družica mila . . .
Večer... Pod nebom trepeče    Pokoj v očeh ? — Nemara!
v tihoto hladni zefir . . .        Nebo v očeh ti leži . . .
To diha vesoljna zemlja         In straži ti tiho srečo:
tja v tihi nočni mir . . .         Ljubezen mladih dni. —
Sorodna nebo in zemlja,        O saj vsemir neskončni
in večna sorodstva vez . . .      giblje neznanska moč
In srce človeško! Kaj svetega   in seli se v srca sorodna
ti imaš od nebes? —             tak tiho, mimogredoč!
"V
f
Sorodna srca . . .
sorodnih strunah sami           In prosijo melodije
akordi se prebude                   polne vibriranja
in dihajo tihe pesmi . . .        pesmi veselih glasov,
Iz strune v struno zvene.        in ne umiranja! —
V sorodnih srcih sama ljubezen se porodi . . . in prosi . . . prosi življenja dolgih, jasnih dni!   —
Naj prosim življenja? . . .
ri zibelki moji so stale               In druga : „Na strune srebrne!
sred tihe polnoči                         Izvabljaj akorde iz njih
in srečo prorokovale                   in poj v trenutkih veselih
mi rojenice tri ...                     in urah prežalostnih!".—
De prva: „Čuj, dete! Ne plakaj!   In tretja resno dostavi: Otreti si solz ne znaš! . . .        „Kaj naj prorokujem ti jaz? Počakaj, v življenju počakaj        Od jutra do večera in redko se nasmehljaš!" —      ti bo prekratek čas." —
M. P. Nataša.