lOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
Zvežemo jihl To je bil znan harambaša ') Nikodij in še jeden njegov tovariš.
„Daj zdaj tudi onega tretjega! Andrija! Pripelji ga sem!" zakriči Tima.
„Katerega tretjega?"
„Onega, kateri je stražil", odgovori Tima. „ Privezal sem ga za slivo pod oknom, a gospodov sluga pazi na njega . . . Vaš Audrija!" reče obrnjen k meni.
„Pasja vera, Tima! Drugi kraljevič Marko!"
Celi ta čas stoji Živkov zamišljen in ne gleda v nikogar. Potem pogleda Tirno, pa zopet pobesi oči in stopi pred njega. Obraz je obrnil k Tirni, ali ni povzdignil očes:
„Timo, brate ... ne jen se. Hvala ti, kakor bratu! Ta ... veš ... kaj ?"
Solze mu stopijo t oči:
„Ta ... ako hočeš, pobrativa se . . . iu ta . . . pobljabiva se!"
Tima ne odgovori nič, samo obriše i rokavom od srajce usta in poljubila sta se.
Zdaj ao začeli vsi hraliti Tirno in mu se čuditi, a Zivko je puhal v žrjavico, da bi i prhavi-eami natrosil Tirni ranico na glavi.
') Harambaša = poveljnik roparjev.
„Ej, zdaj nas moraš pogostiti, Tima", pravi pisar. ,Zdaj bodeš dobil onih dveito zlatov, ko si Tjel Nikodija."
Timo nekaj speče, ko je to začul. Hitro pogleda Stano, potem zarudi do ušes in pride v tako zadrego, da je hotel ravno skozi vrata uiti.
.Stoj! Kam boš ušel?" vzklikne Zivko, kateri je do sedaj razpuhaval žrjavico in ni čul pisarjevih
besed. .Ali misliš tako oditi iz moje hiše?" * *
*
Se že svita. Boparje so zvezali še bolj in so jih odpeljali r ječo. Žganje se toči kakor voda, a Zivko in Tima sta se razgrela, ter se vedno objemala.
.Vedel sem jaz, dragi, za tebe ... da seveda!
Ti ne veš! . . . Al' si jak. A Stana? Kakor dete
i t
ko se zjoče za igračo, in jo potem dobi. Obraza sta zarudela in sta vlažna kakor breskva, kadar rosa na
njo pade, očesi se svetita in se radujeta."
* *
*
O Veliki gospojnici videl sem na sejmu Timo z Zivkom in Stano a materjo. Staaa je imela robec na glavi. Cul sem, kako je rekel Tima Živkovi materi .neno"! ')
*) „N«nau tako kličejo po nekod Srbi — mater.
Moški korak.
Razvijaj barjak, ti Miloš vojvoda.
Narodna pesem.
Iz Srbije došlo je danes zjutraj nepričakovano poročilo o državnem prevratu. Kralj Aleksander, ki bo še-le dne 14. avgusta dopolnil 17. leto, je prošlo noč dal zapreti oba regenta in se proglasil za polnoletnega in sestavil novo ministerstvo. Vojaki so mu prisegli in mir, v katerem se je vse vršilo, nam priča, da umeva srbski narod junaški nastop svojega kralja in ga — odobruje. V mladih letih je mladi kralj marsikaj hudega skusil. Bazpor mej njegovimi stariši je kaj neugodno vplival na njegove osodo. Uprav zato je dozorel in Be skazal t mladih letih — junaka, ki ljubi pravico in svoj narod; skazal se je — celega moža.
Njegov korak sicer ni povsem ustaven, ali bil je potreben, da se reši Srbija velike nevarnosti. Kakor je znano, sta regenta, da ee le sama ob-držita, bila poklicala liberalno ministerstvo proti volji naroda. Liberalna vlada se je poslužila vseh, tudi najsurovejših sredstev, da dobi liberalno večino. Najpoprej se je bil začel boj po občinah, da se dob4 liberalni župani, kateri bodo potem vplivali pri volitvah ca vlado. Dobri so bila vladi vsa sredstva, da le doseže svoj namen. Večkrat je že le odločevala pest,, ker Be je narod upiral nasilju in krivici. Zastonj so bili vsi ugovori sodišč. Vladi niti pravosodje ni bilo več nedotakljivo. Že pred občnimi volitvami se je bil boj mej pravosodjem in vlado, mej pravico in silo.
Kako brezobzirno se je postopalo pri volitvah, to se niti povedati ne d&. Tudi o tem v inozemstvo neso došla natančna poročila, ker je vlada znala preprečiti, da svet resnice ne izvč. Ko je le pro-pala, je svoj poraz prikrivala. Brez pravega uzroka je kar razveljavila več radikalnih volitev in razpisala nove. Toda vse to ni pomagalo do večine. Ko pridejo poslanci v Beligrad, pokazalo se je, da je vlada v manjšini.
To pa vladne stranke nikakor ni oviralo, da bi se ne vedla, kakor bt bila v večini. Kar zašel je jeden iz njene srede starostno predsedstvo in imenoval zapisnikarje. Privolil pa ni, da bi se sešteli poslanci in se konstatovalo, da vladni pristaši nemajo večine. Sklenjeno je že bilo naprej, da se toliko radikalnih volitev uniči, da se dobi liberalna večina.
Radikalei videč, da ne najdejo pravice, bo osta-vili skupščino. Vladna večina je pa kar zborovala ' dalje, da si po postavi ni bila več sklepčna. Baz* veljavljala je radikalne volitve in klicala v zbornico ; nevoljene liberalne protikandidate. Z jedno besedo, 1 z nogami je teptala vso ustavo. Tako je dobila večino. Ker sicer radikalci neso hoteli vstopiti v skup* ščino, bi bilo treba po vsej deželi mnogo novih vo-, litev. Vsled nepostavnega postopanja vlade je bil narod silno razburjen in bati se je bilo vstaje. V nevarnosti ni bila le sedanja vlada, temveč tudi prestol Obrenovičev in 8 tem obstanek mladega kraljestva. Bevolucija se je obetala.
Iz teh zmešnjav pa ni bilo druzega izhoda, kakor ta, za katerega se je odločil mladi kralj. Zato se pa kot prijatelji srbskega naroda veselimo njegovega koraka. Od nove vlade pa pričakujemo, da napravi kmalu postavni red v deželi in povsod pomaga pravici do veljave in s tem povzdigne narod in državo.
Politični pregled.
:	V L j u b I j a n i, 14. aprila.
i
Ministerake premembe. Zadnji čas se je mnogo govorilo o tem, da grof Tasffe odloži ministerstvo notranjih stvarij in se jeden Po!jak pokliče v ministerstvo. Ministerstvo notranjih stvarij bi prevzel gališki namestnik Badeni, ali pa sedanji trgovski minister markiz Baquehem. V tem slučaju bi postal trgovski minister Poljak Szczepanovrski.
Češko driavno pravo. Neki mladočeški poslanec se je izrekel, kakor poroča neki češki list,
da s češkim državnim pravom ae bode nič. Mladočehi se bodo še kesali, da so se tako daleč spustili v to stvar, iz katere se jim sedaj ni lahko izmotati. Najbolje bi bilo, ko bi Mladočehi obračali vso svojo pozornost socijalnim in gospodarskim stvarem. Po mnenju tega poslanca naj bi poslanci češki kar popustili državno pravo. Seveda pametnejše bi bilo, da Mladočehi češkega prava ne popuste, temveč čakajo, da pridejo ugodne razmere za izvršenje državnega prava. Tako dolgo pa naj skrbd za narodnogospodarske in socijalne stvari, da narod ostane v gmotnem oziru krepak in sposoben za politične boje. Seveda kar zatajili Mladočehi češkega državnega prava ne bodo, ker jih bode vedno na to pravo spominjal narod sam.
Mladočeška politika. Ze večkrat so Mladočehi pokazali, da neso resni politiki. Tako tudi pri prvem branju predloge o osnovi novih sodišč. Njih napaka ni toliko v tem, da so prišli s svojim predlogom. Vsaka stranka ima lahko v kaki stvari svoje mnenje, in tako tudi mladočeška. Samo svojega mnenja bi ne bili smeli zagovarjati jedino z napadi na veleposestnike in Staročehe. Bavnokar so povabili veleposestnike in Staročehe k posvetovanju o skupnem postopanju, potem pa taki napadi. Na ta način ne bodo dosegli nobenega zbližanja čeških strank. Mladočehi bi vendar morali računati z razmerami. Brez veleposestnikov nikdar v deželnem zboru ne dob^ večine in so torej zavezani, se ž njimi pogoditi, če nečejo se zavezati naravnost z nemškimi liberalci. S samim zabavljanjem si pa ne bodo pridobili nobenih zaveznikov. Naposled utegnejo s tem le to doseči, da se veleposestniki odločijo za nadaljevanje češkonemške sprave. V tem slučaju bi se točke dunajskih punktacij lahko izvršile, razven pre-membe volilnega reda, ki bi bila Cehom v korist. Vidno je torej, da postopanje Mladočehov mora biti v škodo češkemu narodu.
Konservativna atranka na Ogerskem. Sedaj v ogerskem državnem zboru ni nobene prave konservativne stranke, in to je krivo raznim žalost-
LISTEK
111. Roparji o pravem času t
.Sest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevič, poslovenil Ivan Novoselc.
(Dalje in konec.)
.Daj mi samo to sekiro!" pristavi Timo. .Njihove pištole so tukaj na zemlji." Bes so tri ali čtiri pištole ležale na tleh.
Tima se napoti, da bi odprl vrata, ali so podprte. Vzdigne sekiro c desno roko, in z nogo vdari po vratih, katere so odletele. V tem hipu zagrmi Btrel iz sobe; krogla odnese Timi kapo in zleti v strop. Vsi smo pozabili, da je na zidu v sobi visela druga pištola Zivkova, katera je roparjem ravno dobro prišla.
.Naprej zdaj, bratje!" kričal je župaH. .Naprej, ti pisar, ti imaš puško!"
Roparji so se hoteli še braniti vkljub pisarjevi dvoeevki, ali ko Tima zamahne s sekiro, vržejo od sebe sablje in se vdajo.
V zidu so bili že t noži skopali luknjo, da smo ie malo čakali, bili bi nam ušli!
Naročnino in oznanila (inaerate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ae ne sprejemajo.
Vrednlitvo je v Semeniških ulicah L št. 2, L, 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/i6. uri popoludne.

V Ljubljani, v petek
F* poŠti prejeman velja: Za oelo leto predplač&n 15 fld., za pol leta 8 fld., i» četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr.
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za poi leta 6 fld., za četrt leta • fld.. (a en mesee 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
14. aprila 1893.
Letnik XXI.
A0&
/V
nim prikaznim v sedanjem ogerskem parlamenUrr uem življenju. Vladna protieerkvena politika je pa probudila konservativne elemente, da sq spoznali, da je treba organizaeije. Sedaj se Bnuje posebna konservativna stranka, kateri bode vodja Ferdinand Zichy. V to stranko vstopita tudi Asboth in Ladislav, Szapary.
Buska vlada, proti Slovakom. Po Rusiji krošujari vsako leto več Slovakov, nekateri pa vežejo piskre. Ruska vlada pa baj£ namerava jih iztiravati, pod pretvezo, da so avstrijski ogleduhi.
Nove volitve za nemški dridvtti zbor bodo v juniju. Toliko je sedaj neki gotovo, da bo nemški državni zbor razpuščen, ako odkloni vojaško predlogo. Dosti upanja sevčda ni, da bi pri novih volitvah vlada dobila večino.
Armensko vprašanje. V Armeniji se poslednji čas gode razni neredi. Mohamedanei napadajo kristijane, kateri pri sodiščih ne dobd pravice. Ce se pritožujejo, jih pa zapr6. Sedaj je kakih 2000 kristijanov v ječah. Blizu Erzeruma so nedavno mohamedanei umorili tri Armence. Sodišče je oprostilo vzlic jasnim dokazom vse krivce. Ko je pa potem bil umorjen Turek, so pa kar 80 kristijanov zaprli. Angleška vlada zaradi tega misli predlagati, da se skliče konferenca velevlastij, ki se posvetuje o armenskih zadevah in pred vsem stori vse, da Turčijo pripravi do tega, da v Armeniji izvede reforme sklenjene na berolinskem kongresu.
Irsko vprašanje. V spodnji zborniei vleče se na dolgo debata o irski samoupravi. Kakih šestdeset govornikov samo od opozicije pride bajd še do besede. Vidno je, da opozicija sknša z dolgimi govori razprave zavleči, ker nima potrebne večine, da bi predlogo zavrgla. GlaVni govor se suče okrog ulsterskih protestantov. Zaradi njih naj bi se po mnenju konservativne stranke pustilo na Irskem vse pri starem. Liberalni in irski govorniki 80 pa dobro dokazali, da se za Ulsterce ni bati. Ulsterski prote-stantje so le pretveza, za katero se skrivajo vsi drugi povodi. Veselo je pa, da je v zbornici vsaj do sedaj mej obema irskima strankama še lepa sloga.
Melinitna afera. Kakor Be kaže, pride še do velikega škandala. Turpin trdi, da je bil vojni minister Freycinet poslal k njemu v ječo sekeij-skega načelnika Lagrange-a de Lagre, kateri se je ž njim pogajal, da ga pomilostl, ako se zaveže, da bode molčal. Freycinet sedaj sam ne oporeka, da bi Lagrange ne bil v ječi, temveč le trdi, da je sek-cijski šef delal na svojo roko, kar sevčda ni prav verojetno.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani, 11. april«.
(Konec.)
Mestni odbornik Hrasky poroča za stavbinski odsek o določitvi cest na obeh straneh preložene Tržaške ceste do železniee in o razdelitvi občinskega sveta v tem delu mesta na stavbišča. Omenja, da je mestna občina že prodala nekaj posestva, da se zazida in zakrije zid nunskega samostana nasproti .Rudolfinumu" ; nadalje želi stavbena družba kranjska
Zmislim se in ga vprašam:
„Čuješ, kdo je ta Tirna, in kakov človek je to?"
»Mirna in poštena daša", odgovori glavar. Rodom je iz Srema in je tam služil pri vojakih, dokler mu ni neki madjarski častnik preklel svetca rackega '). Tirna je častnika s kopitom od pnške v
prsa sunil, pa v Srbijo pobegnil."
* *
*
Mrači se, a kolo se vedno živahniše zaigrava. Tima ima snknene nogaviee in jermene na epankih, tako prepletene, kakor Zivko. Pleše in ploska z rokama.
Svet se riva, ngete in dere. Vzdignil se je prah, da te kar duši. Cvrči pečenka, pokajo pištole, razbijajo se kupiee, piska se na diplah, dišijo medene potice, a odobrovoljen Zivko pod šotorom hvali svojega svaka.
.Ta korenjak bode prijel za golo sabljo Seveda ... Ni se rodil on, kateri bi njega v kozji rog vgnal .... Ni ... . nego . ."'. Pravi Srb ... . Seveda ....
') Madjari imenujejo Srb« porogljivo .rac", kakor pri nas Nemci Slovenca .bindiier".
tu nadaljevati nje stavbe in napraviti kotažni odde- ( lek, ker je od nemškega viteškoga reda knpila lep kos zemlje za stavbišče proti tabačni tovarni, in da oglašajo že kupci za stavbišča, katere bode mogoče v tem delu prodati mestni občini. Na podlagi tega naj se določijo sledeče nove eeste:
■ I. 1) V nadaljevanju rizalitne ptoge (Risalitflucht) prednega pročtelja deželnega muzeja .Budolfinum"-a jedna 12 metrov široka cesta naravnost držeča do podaljšane nunske ceste;
4 2) podaljšanje nunske ceste, da bode 12 me-trot Široka tudi onostran Laltermannovega drevoreda do železnice;
3)	podaljšanje Efjavčeve ceste v širokosti 12 metrov od tovorne ceste do železnice in do .vile Treo";
4)	jedna nova, 12 metrov široka cesta na severni strani Korzikovega posestva;
5)	podaljšanje od kazine vodeče, 14 metrov široke ceste od tovorne ceste do železnice;
6)	podaljšanje-Enafeljnovih ulic do železnice;
7)	te od 2. do 6. navedene paralelne tekoče ceste naj 12 metrov široka cesta prečrta (durchque-ren), in sicer od Korzikovega posestva počenši naravnost na navedene cestne črteže tekajoča, odkoder bode ta ceBta peljala ob železuični progi do sedanjega rondeau-a v Lattermannovem drevoredu v prvem delu. Na navedenem izhodnem kraju naj bode osrednja zveza cest, od katerega naj bi peljala 12 metrov široka cesta naravnost (navpično) do ograje c. kr. tabačne tovarne, in druga ravno tako široka cesta do železniškega tira južne železnice in se stekala tam istotako v 12 metrov široko, poleg železnice vodečo cesto.
II.	Kar bode po izpeljavi teh navedenih cest stavbenih prostorov, smejo se zazidati le s takozva-nimi vrtnimi hišami.
III.	Da se prodajo ti stavbeni proBtori, naroča se mestnemu magistratu, da izdela podrobni črtež tega razdeljenja mestnega posestva in istega javno proglasi. Obrok za nakup teh stavbišč se ne omeji, vendar pa imajo isti, ki želijo kaj kupiti, sami denarno ponudbo za stavbišče naznaniti, ob jednem pa predložiti mali črtež, kakim načinom nameravajo zazidati stavbeni prostor, ki ga žete kupiti od mesta.
17. Prostor, ki ježi mej stavbenim prostorom, namenjenim za »Narodni dom", in železničnim tirom, ki kaže poljgon, se ne sme zazidati, nego tam se ima narediti park.
V.	O ponudbi kranske stavbene družbe, katera ponuja za mestno posestvo, katero bi naravno, ko se podaljša Erjavčeva cesta, njej moralo pripasti, in za katero nudi 1000 gld., se bode sklepalo še le tedaj, kadar bode mesto ljubljansko pridobilo za premestitev ceste od južne železnice potrebni svet, in se mestnemu magistratu naroča, da prične nemudoma razprave z južne železnice vodstvom o tej zadevi.
VI.	Razkosanje stavbenega prostora, katerega je kupila gospa pl. Čaber od mestne občine, in kateri se je pozneje predložil, odobri se le s tem pogojem, da bodo vse hiše imele jednako visočino, da bodo imele tako fasado fronte proti poslopju muzeja „Rudolfinum"-a, da bodo fronte treh hiš jednake, kakor bi bile le dve, in da se bodo dvorišča in vrti vogelnih poslopij proti tovorni cesti in srednje hiše proti poslopju .Rudolfinum"-u zagradili le ali s sta-ketami, železno ali živo ograjo, nikakor pa ne z zidovjem.
V glavni razpravi vpraša podžupan Petričič, ali se je skrbelo pri toliko novih cestah, ki se hočejo vstvarjati, tudi za potrebne mitnice, da vžit-ninski davek ne bode škode trpel?
Poročevalec odgovori, da doslej ne, ker odsek smatra to kot nalogo magistrata.
Mestni odbornik dr. S t ar i nasvetuje, ker je baje mestni stavbeni urad z deli preobložen, naj se najame kak geometer, da črtež razdelitve tega novega oddelka mesta podrobno izdela.
Dr. vitez Bleiweis je mnenja, naj bi se stvar hitro odločila, ker kupovalec gosp. Benedikt želi že letos zidati.
Mestni odbornik Kune pa pravi, da ni treba posebnega zemljemerca za to delo; to lahko stavbeni urad sam izvrši.
Mestni odbornik Pire pa se poteguje za mestni stavbeni urad, češ, da je z delom preobložen.
Mestni odbornik vitez Zitterer ieli, da bi se vsa zadeva kar danes dognala, naglašaje, koliko bode g. Benedikta veljala napeljava gramoza, katerega bode treba do tisoč v6z, poleg tega Še drenaža ;
, naj mestni zbor kar danes izreče, da zahteva 5 do ,6 gld, za kvadratni seienj, da se bode vsaj pričelo zidati. Dosti posnemovalcev bode našel prvi stavbenik.
Mestni odbornik dr. Star i pases tem predlogom nikakor ne strinja. Že se. je v javnosti pred-bacivalo mestnemu zboru, da mestni svet preceno prodaja. Temu se je treba izogibati. Kdor več po-nndi in lepše zgradbe stavi, ta naj ima v nakup stavbišča.
Zupan Grasselli konštatuje, da je stavbeni UWl zjdolom -preobložen, in da je že sam ukazal, naj se vzame v službo pomožna moč, a ni je bilo dobiti.
Mestni odbornik Ravnihar je mnenja, da bo po novem črtežu za te ceste popolnoma izginil prvi oddelek Lattermannovega drevoreda, katero bojazen je že, kakor vidi danes, opravičeno izrazil.mestni odbornik Valentinčič, ko se je razpravljala stavba novega deželnega gledališča.
Poročevalec H r a s k y trdi, da ta del drevoreda ostane še lahko za nekaj časa.
Župan Grasselli pa pravi, da je samo ob sebi razumno, da bode moral izginiti s časom.
Pri glasovanju sprejm6 se zgolj le predlogi stavbinskega odseka, vsi drugi, tako tudi Zittererjev, se odklonijo, le dr. Star^-ta nasvet obvelja, da se v službo za izdelovanje tega črteža najame začasno nova tehnična moč.
O ponudbi Valentin Zeschko-vih dedičev gled4 nakupa njihovega posestva v Dolgih ulicah poroča za stavbinski odsek dr. S tarč. Leta 1887, ko so se potrebovali prostori za šolsko zgradbo I. mestne šole, zahtevalo se je za to zemljišče 69.603 gld., danes pa 90.000 gld.
Ker bi bilo treba za vrejenje cest nakupili še hišo v Kolodvorskih ulicah za 10.000—15.000 gld., bilo bi to posestvo za mesto neizmerno drago, kvadratni seženj po 8 gld. 46 kr. Ker «vet po odstra-njenju deželne bolnišnice ne spada mestu, kakor se misli, nego g. Gorjupu, kateri je isto kupil, mesto pa nima denarja, nasvetnje poročevalec, naj se ponudba odkloni, kar obvelja brez ugovora.
O prizivu hišnega posestnika g. Terpotca, da ne bi smel mestai magistrat določevati stavbene črte in nivel za hišo, katero hoče tik Trpotčevega posestva sezidati stavbeni mojster Filip Zupančič, poroča mestni odbornik vodja Subie, naglašaje, da to po stavbenem redu mestnemu magistratu pri -stoji, na kar se pritožba odkloni.
Po nasveta mestnega odbornika Kunca za policijski odBek sklene se, da se naročita še dva vozička za škropljenje nlic iz Knanstove tovarne na Dunaja, da se odstranijo neprimerni sodi in dovoli za to 800 gld.
O lekarniških troških za uboge poroča dr. vitez Bleiweis. Znašali so leta 1892 svoto 682 gld., dosti manj, kakor prej, zato, ker so vsi zdravniki ljubljanski previdneje zapisavali recepte, za kar jim izreka mestni magistrat zahvalo, in ker je prevzela okrajna mestna blagajniea za ljubljansko mesto precčj bremena. Račnn se odobri in potem se javna seja sklene.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. aprila.
(Keramična ali lončarska strokovna Sela.) Vodja keramične šole v Dičinu na Češkem Lorene Lhotta biva že nekaj dni odposlan od Učnega ministra tukaj, da si ogleda domsčo lončarijo na Kranjskem in preiskuje ali bi se splačalo pri nas napraviti keramično strokovno šolo, v kateri bi se naši lončarji učili izdelovati lepšo in finegšo posodo, kakor jo izdelnjejo zdaj. Dne 6., 7. in 8. t. m. biva! je v Dolenji vasi pri Ribniei ter je ogledoval v dražbi g. državnega poslanca kanonika K. Kluna lončarstvo, s katerim se pečajo vse štiri vasi dolenjevaške fare, namreč Dolenjavas, Prigorica, Rakitnica in Blata s Kotom, pa Nemškavas in Lipovec fare Ribniške. Opazoval je lončarje, katerih je v omenjenih vaseh s pomočniki vred čez 300, pri izdelovanju raznotere posode; ogledoval je dotičeo orodje, izmed katerega ga je posebno zanimal kolovrat, ki je jako različen od njih, ki se rabijo v severnih deželah; preiskoval je glino, katere .se nahaja tam šest različnih vrst; zanimal se je za uačin, kako glino pripravljajo za razno posodo, za peči, v katerih posodo ožigajo, za svinjec s katerim jo pocinjujejo, za mlin, v katerem svinjec, meljejo. Ogledoval je tudi delavnice, kjer se izdelnjejo domače in finejše peči in
tsevi za vodovode ter poizvedoval, kam in po kateri «eni posodo iu peči prodajajo itd. Ker ondotni lončarji rabijo tudi kočevsko glino, peljal se je 7. t. m. v Kočevje, da ogleda tamošnji svdt, kjer hoče, kakor pripovedujejo trebovljska premogokopna družba napraviti lastno keramično tovarno, da porabi glino, ki jo izkopujejo delavci pri odkopavaaju premoga. Naposled je nakupil raznotere posode za avstrijski muzej na Dunaju in za sostavo svojega poročila do učnega ministerstva, ter je seboj vzel tudi kosove raznovrstne gline, surove in obdelane, da jo kemično preiščejo na Dunaju. Kraj in ljudje so nanj napravili dober vtis iu po njegovi sodbi je Ribniška okolica pripravna za tako strokovno šolo, kakoršna je bila v Dičinu, kjer se ima pa zdaj opustiti.
V torek, 11. t. m., je ogledal Schnabelnovo kameninsko tovarno v Kamniku, kjer mu je zlasti dopadala ondotna belkasta glina, iz katere si upa izdelovati jednake reči, kakor jih izdelujejo v keramični šoli zuojmsfci na Moravskem. Od ondot obiskal je Komendo, Mlake in Moste, in se za ondotno lon-čarijo zanimal prav tako, kakor prej v Dolenjivasi. Danes popoldne se iz istega namena podž. v družbi ravnatelja tukajšnje lesno - obrtne strokovne šole, g. Subica, v Šmartno pod Šmarno goro, in jutri ga spremi cesarski svetnik Murnik v Krško, Kostanjevico in Št. Jernej na Dolenjskem, da si ogleda tndi ondotno lončarsko obrt. Ako mu dopušča čas, pojde prihodnji teden tudi še v Ljubno na Gorenjskem, kjer se tudi nekaj ljudij peča z lončarijo. Gospod L h o 11 a se je na svojih potih prepričal, da se naši ljudje prav zel6 zanimajo za keramično obrt, zato smo prepričani, da njegovo poročilo do učnega ministerstva ne more biti drugačno, kakor ugodno. Želimo le, da bi se jednako toplo z&njo zanimalo tudi učno ministerstvo in nam napravilo lončarsko strokovno šolo, katero so naši zastopniki v deželnem in državnem zboru že čestokrat priporočali vladi.
(Trgoviniki minister) markiz fiacquehem je pričel prošlo nedeljo v Trst, da si ogleda razne javne gradnje in podjetja: novo luko, javna skladišča, čistilno smrdljivega olja i. t. d. Minister je stanoval pri baronu Keineltu, predsedniku trgovske zbornice tržaške. Laški listi so se v eno mer uorčevali iz ministra, da je pri gostijah in obiskih potratil neprimerno več časa^ nego pri tem, za kar je prišel.
(Umrl) je v Heluanu blizu Kajire č. g. Alojzij Urban, duhovnik iz lavantinske škofije, po daljši, mučni bolezni, star 27 let. Pokojnik je že dalje časa bolehal na prsih; zdravil 6e je po raznih krajih ; prošlo zimo je šel prebit v Afriko. Naj v miru počiva !
(Z Gorij) se nam poroča, da je vpokojeni čast. g. Primož Zemva nevarno zbolel. Se priporoča v molitev.	'	J
(Glas izmed občinstva.) Po vsi Ljubljani se zdaj pridno, po sredini in predmestjih, mestna ulice in ceste škropijo, le prebivalci Kurje Vasi nismo te sreče deležni, dasiravno enako drugim meščanom visoke davke iu doklade plačujemo. Na tej strani mosta se staknejo tri eeste skupaj, po katerih se vozi vse navskrižem, kar provzročuje toliko prahu, da se ga kar celi oblaki vzdigujejo. Milo gledamo v tem prašnem dimu škrofilce ki se ne meneč za nas vračajo domov. Prosimo slavni magistrat naj blagovoli nekoliko se ozirati tudi na ta del mesta. Tudi mi bi bili ladi deležni dobrote, da bi se še mimo nas kedaj prišne ceste poškrofile, da bi nam ne bilo treba toliko prahu srkati. Ako je to drugim meščanom nezdravo, gotovo tudi nam ne more biti t korist.
(.lažna železnica) ima v 14. tednu t. 1. prejemkov 882.535 gld., torej za 77,661 gld. več nego vlani v taisti dobi. — Bilanca za minolo upravno leto bode dovršena stoprav tekom tega meseca, -vendar dunajski listi že zdaj poročajo, da je čisti dobiček v minolem letu zaostal za celih 200.000 gld. proti onemu prejšnjega leta.
(Laiko vino.) To leto se je že iskrealo na Beki 150.000 kvintalov laškega vina. Vedno vel ga gre v Bosno in Hereegovino.
(Srbske želje) so jako krotke, kakor ]e znano. V svoji ljubeznivosti ne zahtevajo sedaj ničesar več, nego, da se Srem loči od Hrvatske in da ee ustanovi posebna srbska Vojvodina. Zato hočejo v kratkem sklicati velik shod, ki bo seveda tudi s r b s k i. Sedaj menda že ni več n e - e r b s k e stvari ua svetu. Saj sami pojo: .Nebo je plave srbske boje, u njo m prebiva srbski Bog i srbski andjeli u njom dvore — Srbina Boga svog." Nebo, Bog it angeli so tedaj ie zdavoej po-
srbljeni; zaduji čas je pa, srbski pesnik Zmaj Jovan ' Jovanovic v pesmi .Srbskej deci* v 1. št. .Djače", | lista za mladino, posrbil eelo kadilov vonj. Vprašuje ' namreč, kako je slavila sv. Sivo: „Je 1' te, da je 1 dobri popa — Svetim žarom glagolao? Je 1' te. da je tamjajen tada — Najsrbskije mirisao?" O šovinizem, kako si smešen!	;
•(Nemščina nemškntarskih županov.) »Slovenski Gospodar" piše: Od neke občine v Radgoni imamo tole pisauje v rokah: »Certifikat. Womit von seite der Gemeindevorsteung bezeigt und Bestetiget wird das Maria Ketisch Keuschlerin iu Murberg Neusatz Schon 8egs Jahre ihiren Hausse in Velpach ist." 1
—	Kaj ne, da je to lepo rečeno? In taka nemščina i se našim c. kr. uradnikom bolje dopada, kakor v lepo donečem našem slovenskem jeziku pisana pisma.
(Nesreče pri streljanju.) Na Pohorju je Veliko : soboto mladenič Janez Robič streljal z možnarji. Neprevidnost ga ie onesrečila; smodnik v možnarju, ki ga je z železnim klinom nabijal, se mu vname ; in mu odtrga kazalec leve roke, dva druga prsta pa mu vrže iz sklepov. Revežu je odtekala kri iu
—	velikonočni ponedeljek je — umrl. — Na Str-mecu pri Leskovcu na Štajerskem je velikonočno nedeljo neprevidnemu strelcu odtrgal strel jedno roko in na drugi dva prsta. — V Pohorju pa je streljajoči mladenič nastrelil mimo gredočo žensko Velike sobote dan.
(Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) C. g. Anton Borsečnik, stolni vikar v Mariboru, je dobil župnijo Sv. Trojice v Gorenji Pol-skavi; č. g. Ludovik Hudovernik, kaplan pri stolni cerkvi v Mariboru, je postal stolni vikar; č. g. Jakob K a č i č , korvikar pri stolni cerkvi v Mariboru, pa kaplan pri isti cerkvi. C. gospod Franc S i m o n i č , kaplan pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah, pride za korvikarja v stolni cerkvi v Mariboru ; č. g. Franc C e r j a k , kaplan v Rušah, gre k Sv. Benediktu v Slovenskih goricah in č. g. Anton Cestnik, kaplan v Staremtrgu pri Slov. Gradcu, ptide v Ruše.
(Neva brizgalnica.) Iz Komende, dne 12. aprila: Po večletnem napora posrečilo se je našim vrlim možem, priti do zaželenega vspeha. Že prejšnji občinski odbor se je trudil, a sedanji dosegel svoj namen. Dne 6. t. m. namreč so iz Ljubljaue briz-galnieo pripeljali. O njeni koristi in potrebi mi pač ni treba govoriti, o tem smo vsi prepričani. Vsaj je r&vno to prepričanje spodbujalo k vztrajnosti skrbne može, da se niso strašili precejšnjih troškov, dobro ved6č, da se le-ti pri sedanjih pogostih požarih obilno povračajo.' Brizgalnica je izdelana po najnovejši metodi. Veleznana g. Samassova tvrdka se je potrudila in nam izročila močno, fino, smem reči elegantno delo. Za sedaj pripada k njej 150 metrov sesalnih cevij in stane z vsemi pritiklinami vred precej nad 1100 forintov. Sieer velika svota toda na lepe obresti naložena. Nove reči se hitro poskušajo, in tako seveda nismo mogli nove brizgal-nice dolgo pri miru pustiti. Že v nedeljo popoludne smo imeli priliko, videti prvo poskušnjo. Iz potoka Pešate napeljale so se sesalne cevi navkreber čez pokopališčno ozidje pred farno cerkev. Z močjo je voda udarjala na eerkev, župnišče in šolo. Prvo skušnjo je dobro prestala. Kdo bi se bil mislil, da jo bo treba že drugi dan ponavljati, v resnici gasiti. Pri požaru na Klancu — o katerem ste že poročali
—	bila je takoj na mestu. Z njeno pomočjo se je ogenj omejil in kmalu zadušil. Naj bi ta nenadni slučaj naše vnete može in fante še bolj spodbudil, da v kcatkem storijo še drugi korak, da osnujejo gasilno društvo. Vso drugo ceno ima brizgalnica v izvežbanih rokah. In da se bo to zgodilo, porok nam je vrli župan v |Kapljivasi, g. Andrej Mejač . ml. in neutrudni odbornik gosp. Janez Drešar. Na njuno prizadevanje in resno podpiranje drugih smo dobili brizgalnico, dobili bomo tudi požarno brambo.
—	Še nekaj imamo Komenčani na srcu, Za sedaj | samo opomnim. Ze lansko leto so višji gospodje hodili po komenskem holmcu in nekaj ugibali. Pač smemo radovedni biti — ker to je velevažna zadeva za Komendo — kaj so neki uganili za našo bolnišnico. Zakaj se vse tako počasi prede ? 1 Pa o tem drugokrat.	—k.
(O pokojnem Blažekoviču), bivšem dalmatinskem namestniku, ki je danes tedeu nmrl, piše „Kat. Dalmacija". O pokojniku nobeden ne more reči kaj slabega v Dalmaciji, ker ni poznal osvete in prepira in je bil mirne, b|age, ljubeznive narave. Mnogo j dobrega ni storil, a samo zato ne, ker ni mogel: vzlasti niso uvaževali njegovih besedij; ko se je na-
rodno nezadovoljstvo vedno bolj kazalo, se je odpovedal raje, nego bi gledal neprilike, katerim ne more pomagati. Pokojnik je bil mnogo let v Dalmaeiji še pred namestnikovanjem za Rodida. Po narodnosti je bil Hrvat iz Oseka, rojen 1. 1828. Bog mu daj večni mir!
(Konknrz) je proglasilo c. kr. okrožno sodišče na imenje trgovca Antona K1 i n c a v Dvoru. Slednji je pa pobegnil, a se ne v6 kam.
(Mali zvon je počil) pred kratkim na Igu. Že včeraj smo poročali o jednaki nesreči s Krke. V obeh slučajih je velika sreča, da sta bila zvonova zavarovana proti razpoki pri vrli .Unio catholica".
(Ogenj.) Na Gornjem Selcu blizu Ponikve se je vnelo dne 7. aprila ob polu štirih popoludne. Štirim posestnikom je do mala vse zgorelo. Do 20 tisoč je škode. Za/arovani so bili le trije. Dva dui kasneje je pogorelcu Belak-u umrla žena vsled pre-stauega strahu. Zažgali so že zoptt — otroci.
(Prepovedane knjige.) Deželno sodišče v Ljubljani je po nasvetu državnega pravdništva prepovedalo nastopne, na Nemškem tiskane knjige: „Hat die Orthodojie recht?" — ,Von der Dreieinigkeits-lehre u. der Gottheit Jesu.". — .Die Liebe ohne Kinder." — in sicer radi kaljenja vere, javnega miru in reda.
(Hrvaški nradni list) »Narodne novine" ima vse preje, nego značaj mirnega, objektivnega uradnega lista. V neslužbenem delu se telovadijo razni dopisuni in zabavljajo Hrvatom in vsemu, kar je poštenega onitran Sotle. Na Hrvaškem je tako vse mogoče. Sedaj pa ravno javlja »Hrvatska", da se skupljajo celo nekateri iz vladne strani in zahtevajo, naj se sedajni urednik odstrani. Bog jim daj srečo in — pamet!
(Za častnega občana) je izvolil dne 12. svečana t. I. občinski odbor v Polšniku g. I. Jeretina predsednika okrajnega cestnega odbora, iz Gradca poleg Litije.
(Spomenik Gundnliču), nepozabnemu dubrov-niškemn pevcu .Osmana" se odkrije še letos meseca julija.
(Dvorni parnik sultanov) se je pred kratkim potopil blizu Dolma-Bagdže. Utonil je kapetan in 40 ljudij ž njim.
(Koze) se že kake tri mesece pasejo po Belo-krajini. Tako se nam poroča iz Suhorja, da je v tej samo 1560 duš broječi fari umrlo od novega leta že 35 ljudij, med temi najmanj 15 za kozami. Šola, ki je bila vsled nalezljive bolezni od Božiča prenehala, se je po Veliki noči zopet otvorila. Vrnite se skoro že zopet zdravi časi!
(O strašnem hudodelstvu) v primasovi palači v Budimpešti, o katerem smo ob kratkem že sporočili v ponedeljskem listu, danes dostavimo, da je dobil ranjeni tajnik dr. Medard KohI z nožem pet ran, tri v prsa in dve nevarni v trebuh. Najnovejša zdravniška poročila trdijo, da ni več nevarnosti za nesrečnega zvestega in požrtvovalnega primasovega tajnika življenje. Primasu dohajajo od vseh stranij čestitke, da je bil rešen is očitne smrtne nevarnosti. Sam cesar in papež izrazila sta mu svoje sočutje* Po Ogerskem se praznujejo zahvalne slnžbe božje. — Napadovalec odpuščeni primasov kletar se zove Mihael Csolics (Colič) in je star 40 let. Odpuščen je bil po njegovi izpovedbi, ker je bil dal 300 steklenic finega vina uradnikom, ki so popisavali rajnega primasa imetje. Opisuje pa se — celo od žene — kot lahkomišljen, drzen in silovit človek, ki jo je večkrat pretepal in ji ni dajal niti potrebnega živeža. Pozabiti pa ni, da je sedanji primas sklenil svoja obširna posestva dati v najem, ko jih je prejšnji sam obdelaval. Take spremembe zadenejo seveda vselej mnogo oseb. — Velikodušnost prima-sova se kaže v tem, da je takoj ukazal odkazati Čoličevi ženi in otrokom mesečno plačo in prvi rok ji je tudi že poslal. — Colič ne kaže nič kesanja, sam priznava, da je hotel primasa umoriti. Zdravniki ga opazujejo, če ni morda slaboumen.
Društva.
(Veselica.) Iz Ajdovščine 10. aprila: Tako krasne veselice Ajdovščina še ni imela v svoji sredi, kakor pretečeno nedeljo. NaSa mlada ženska podružnica sv. Cirila in Metoda hotela je zbrati somišljenike k prijetni zabavi za malo vstopnino društvenemu namenu v korist. Že program nas je ka| mikal. Deset točk razuovrstnega podučnega iu zabavnega gradiva koga bi ne vleklo in večino dela prevzele so udi nje same! Zato je bila dvorana društva .Edinosti* natlačeno polna same inteligenc« domače in iz okolice. Ce tudi je trajalo vse dobro
dve ari io pel in je vladala hud« sopara po sobah radi goječe, vendar je občinstvo radostno vstrajalo do konoa, točko za točko vesele sprejelo in pohvalno odobravalo. Gospa denarničarica — duša naše podružnice — pričela je vspored s pozdravnim govorom. Bil je nagovor bolj kratek, a jedrnat, na-vduševalne besede šle so ji res iz srca, zato ji je vse čestitalo na izbornem začetku. Da na takem programu, kakor ga je gospa govornica načrtala, zjedinimo se vsi, tu je koueč vsacega prepira, v tak namen radi žrtvujemo svoje duševne sile in ne strašimo se materijalne podpore. Na taki podlagi delujočim vspeh ne bode izostali Že ta prvi večer naklonil je družbi sv. Cirila in Metoda okoli 100 gld., za malo Ajdovščino in njeno okolico gotovo nepričakovano velika svota. Igranje na glasovirn bilo je mojstersko izpeljano. Primeroma težka koncertna piesa se je prav prijetno glasila na dragocenem glasovirn. katerega je blagovoljno prepustil za ta večer^vodja tukajšnje predilnice preblagorodm gosp. Hohn. Ko je občinstvo zahtevalo še enkrat, dodali ste igralki bolj veselo poskočnico. Tudi samospev in igranje na dvojne citre prestnečilo nas je. Nismo pričakovali, da se glasba goji s takim veseljem in navdošenostjo. Eiektrizoval je posebno dvospev Mendessohnov ta sopran in alt. Prijetnemu elegič-nemu sopranu pozna se dokaj šole in krepki moški alt ga je lepo podpiral. Če tudi so morali točko ponavljati, slišali bi jo bili radi še v tretje, a sopara v dvorani in pozna nra želeli ste kmalu konea in igra je še ua vabilu, katero že vsak radovedno pričakuje. O naših diletantih bi ne upam veliko govoriti, ker bi mi lahko kdo oponašal: samo hvala, nič druzega. A kako gladko se je vse vršilo, koliko smeha so vzbujali nekateri prizori, ve le oni, ki je bil navzoč. Novo ustanovljeni moški zbor ajdovski imel je tri točke v vsporedu. Klasična in težka skladba Foersterjeve BPjevajmo" je najbolj ugajala, morali so jo ponoviti. Gotovo je napredek v slovenski glasbi, da smo se dvignili nad navadne domače pesmice in občinstvo tudi kaže, da glasbeni okus želi in ve ceniti tudi kaj bolj težkega in umetnega. Vemo, da so vsi sodelovalci imeli mnogo truda in požrtvovalnosti za tak koncert, a prepričani smo tudi, da so bili z vspehom gotovo zadovoljni in ob enem poDlačani za naporno delovanje. Ker se jim je začetek tako sponesel, nai bi nas razveselili vsaj dvakrat na leto s takim programom in prepričani naj bodo. da tako delajo za blaienje srCa in pravo omiko našega naroda, gotovo v duhn naših zaščitnikov sv. Cirila in Metoda.
sterstvo je tako-le sestavljeno: Du-kič je prevzel poleg predsedstva učno ministerstvo, Fr a n a s o v i č v o j-sko, polkovnikStankovič ministerstvo javnih del, Vujic finančno, Mi-loševič narodno - gospodarsko in Milosavlj evic ministerstvo notranjih stvarij. Ravnokar je izšla kraljeva proklamacija. Vse seje mirno izvršilo.
Beligrad, 14. aprila. Proklamacija proglaša, da kralj, vzgojen v tradicijah dinastije Obrenovičev, ima dolžnost, služiti srbski državni ideji. Narodno življenje se mora mirno razvijati pod varstvom ustave. Sedaj so pa bile v nevarnosti državljanske pravice, ljudsko zastopstvo je bilo ponižano, zatorej pa nesem smel odlašati, da naredim konec temu neznosnemu stanju. Od danes prevzamem oblast v svoje roke. Proklamacija končuje se z besedami: Živio narod! Aleksander I. Dne 1. aprila.
Beligrad, 14. aprila. Mesto je v zastavah. Radikalni in naprednjaški listi naj-prisrčneje pozdravljajo kralja. Regente in ministre so dopoludne izpustili. Prisega uradnikov in vojakov se je po vsej deželi gladko izvršila. Razsvetljava se pripravlja.
Dunaj, 14. aprila. „Politische Corres-spondenz" poroča se iz Belegarada. da je ministerstvo vnanjih stvarij prevzel Andrej Nikolič, bivši učni minister v Pašičevem ministerstvu. Naznanil je že vnanjitn zastopnikom Srbije, da je za polnoletnega proglašeni kralj že prevzel kraljevo oblast in jim naročil, da naznanijo to in pa sestavo vlade vladam, pri katerih so poverjeni. „PoI. Oorr." pristavlja, da je srbski poslanik na Dunaju že spolnil to svojo nalogo.
Sof^a, 13. aprila. Preiskava proti metropoli tu Klemenu je končana. Klemen pride pred redno meščansko sodiš&e in zatorej ni treba pogajanj z eksarhom.
Florenoa, 13. aprila. Kralj Humbert se je pripeljal, obiskat kraljico Viktorijo.
Florenca, 13. aprila. Princ bolgarski in princezinja Klementina sta zjutraj došla. Princ je šel v vilo Pianora in se povrnil zvečer.
J stStter; Haschak, Filz, Sohidloj, Kary, Mflller, Knecht, Lan-graf, trgovci, rf Dunaja. — Dušak, trgovec, iz Budimpešte. — Pučelik, trgovec, iz Budojevic. — Baron Berg, graščak, iz Mokronoga. — pl. Obsreigner, logarski nadiornik, s Snežnika.
—	Doljan, restavratčr, iz Zagreba. — Sohiffrer iz Tržiča. — Tscliinkl iz Kočevja — Bayer iz Trsta. — pl. Schneider in Herman iz Gradca.
Pri Utoni*: Pitschman, Bruck, Steiner, Herlich, trgovci, z Dunaja. — Piscber, trgoveo, iz Budimpešte. — Darnen, trgovec, it Oognac-a. — Gokjschmied, Pretner, Koiak iz Trsta.
—	Sajovic, kotelir, iz Kranja. — Schlager z Gorenjskega. — Kraus iz Celovca. -- Laznik, župnik, iz Polhovega Gradca. — Nemanjič, duhovnik, z Vrha. — Stiaany iz Kamnika. — Vu-kanovič, jurist, iz Zagreba. — Radulovio, posestnik, iz Banjaluke.
Pri bavarskem dvoru: Bauer, trgovec s konji, iz Kaisersdorf-a. — Berlič, žnpnik, iz Boh Bele. — Strel, šivilja, iz Kranja. — Junc iz Ljubljane.
Umrli so:
11. aprila. Marija Becker, stotnikova žena, 54 let, Frane Jožefa cesta 9; vitiura cordis. — Anton Rape, usnjar, 29 let, Kravja dolina 11, jetika. — Frančiška Rehn, davkarjeva vdova, 83 let, Gospodske ulice 14, mar asm us senilis. — Elizabeta Južnič, gostilničarjeva vdova, 74 lot, Florjanske ulic« 32, carcinoma uteri.
13. aprila. Frančiška Andolšek, gostija, 84 let, Stari trg št. 21, plučnica.
Vremensko sporočilo
z lepim vrtom, njivami in senožetl. Hiša je nova, v najlepšem kraju v Bkofji Loki, pripravna za krčmo, kupčijo, pa tudi za penzijoniste. — Več se izve pri lastniku Franou FaJkar-Ju v Skofji Loki št. 19,	189 3-2
12. aprila
Pri Maliiu: Salzer, dvorni svetnik; Poperl. inžener Helm, uradnik; Tschag. oporna pevka; Pohl, kapelnik; Lad
Ravnokar izšla je knjižica
V soboto, dne 15. aprila, dopoldne ob 10. uri
otvorjeuje razstave 206
Študija slovenskih verskih razmer. Spisal: Liga + 53.
Ponatis iz „Slovenca"
Pojasnnjuča predavanja o tem velezanlmlvem umotvoru bodo natančno ub nastopnem času:
Dopoldne od 10. do 11. ure. Popoldne ob 3., 4., 5. in 6. uri. "Vstopnina.: I. prostor 30 kr., II. prostor 20 kr. 3KJT Otrool ln vojaki od narednika nižje plačajo polovico.
Komad 12 kr., po pošti 15 kr., na 10 komadov jeden povrhu Dobiva s« -v „KatoliSki Bukvami''.
4# srečke dunajske parobrodne družbe . .	141	gld,
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	20	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	„
Salmove srečke, 40 gld........, 69	„
Windischgraezove srečke, 20 gld. ....	74	.
Ljubljanske srečke ...,...•••	22	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.' . .	155	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. «t. v.	2950	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	—	„
Papirnih rubeljev 100 . . • ...	126	„
Dni 14. aprila.
Papirna renta 5%, davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . ikcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri........
Napoleondor (20 fr.).......
Tesarski cekini .........
Nemških mark 100 .......
Dn6 13. aprila.
Ogerska zlata renta 4% .	. .
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4* državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860.. 100 .gld. . .
Državne srečke 1. 1864,, 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ , - - , 4", % I Kreditne srečke, 10U gld. ... 8t. Genois srečke. 40 gld.......

I HVni*mii*t Zanesljiva lnformaolja o stalno UiaiJ jlTlt,! l/UI • obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Svčti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina * poštno pošiljatvijo vred gld. 2 60.	Menjarnična delniška družba „M ER€U1 INolIztilt it. 10 Dunaj, Miriahilfirstrusi	B"	jfcST Ventnl ttaavetl *£S za dosego kolikor moč visokega obrestovanja pri najpopolnejši varnosti naloženih glavnic. ■
		7(1.	
Iidajarelj : Dr. Ivan lanaiii.	0 iKovorui vredni -: Andrej Kaltn.		Tia« . KaMniK* 't'if«c»inr' « i,.tM>|i*ivi.