NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorni urednik NT Branko Stomejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 25 - LETO 53 - CEUE, 24.6.1998 - CENA 280 SIT (19,5 HK) POTEPTANA PRAVNA DRŽAVA Demonstracije v Planinski vasi in očitici šentjursicemu županu. Vroča tema na strani 5. Izlet za tisoč tolarjev V alcdji Novega tednilca in Radia Celje »Dobrodošli doma« vas vabimo na štiri poletne izlete v mesta in vasi na Celjskem. Za izlet v šaleško dolino se lahko že prijavite. Stran 8. Čestitamo ob dnevu državnosti! Titje norci na bregu Savinje V Laškem se končuje prva kiparska delavnica. Stran 17. Poletje »za crknt« Upor strežnic v celjski bolnišnici Stran 20. POPOTNICA ZA NOV DAN Ob dnevu državnosti bodo na celjskem območju številne prireditve. Stran 2. 2 DOGODKI Popotnica za nov dan Jutri, v četrtek, 25. junija, bodo v počastitev dneva dr- žavnosti ponovno zavihrale slovenske zastave. Sloven- skemu prazniku se bodo po- klonili tudi na Celjskem, ve- čina proslav pa bo nocoj, na predvečer praznika. V Mestni občini Celje pri- pravljajo osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti v sredo, 24. junija, ob 18. uri na Glav- nem trgu. Slavnostni govor- nik bo minister za delo, dru- žino in socialne zadeve mag. Tone Rop, v programu pa bo- do nastopili člani Celjskega pihalnega orkestra in Štajer- ski rogisti. Po slovesnosti, ob 19. uri, bodo v vseh cerkvah na Celjskem maše za domo- vino, dopolnjene s kulturnim programom, ob 20. uri pa bo zadonelo iz cerkvenih zvoni- kov. V mestnem središču, na Glavnem trgu, bodo Celjani po zaključku osrednje slove- snosti lahko prisluhnili še koncertu zabavne glasbe, ki ga pripravljata Televizija Celje (tudi na sam dan državnosti) in Radio Šmarje-Štajerski val. Na predvečer dneva držav- nosti, 24. junija ob 17. uri, bo v Velenju pri lipi neodvisnosti na Prešernovi ulici tradicio- nalni koncert Pihalnega orke- stra Premogovnika Velenje. V $martnf>m nh Paki hn \t Qrp- do ob 19. uri na letnem odru pri Starem gradu ročk kon- cert. Nastopili bodo Leteči potepuhi, Kaligula, A-lama- niere, Traffic Jam in Debeli grahki. V občini Šoštanj bo- do na predvečer praznika pri- pravih kresovanje v Skornem. V občini Šmarje pri Jelšah se bodo spomnili dneva dr- žavnosti danes, v sredo, ko bodo odprli 10,5 kilometra prenovljene ceste med Mesti- njem. Sladko Goro in Pečico. Slovesnost bo pri gasilskem domu na Sladki Gori ob 19. uri. V Šentjurju so obeležili dan državnosti s torkovim slavnostnim koncertom New Swing Quarteta. Občinska proslava ob dne- vu državnosti v občini Mozir- je bo letos na Rečici, in sicer danes, 24. junija, ob 20. uri v kulturnem domu, kjer prosla- vo pripravljata rečiško kultur- no društvo in Krajevna skup- nost. V Domu II. slovenskega ta- bora v Žalcu bo proslava prav tako danes, v sredo, ob 20. uri. Praznik bo polepšal koncert Savinove glasbe, slavnostni govornik pa bo žalski župan Milan Dobnik. V umetniškem programu se bodo predstavili Simfonični orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec pod vodstvom Stanka Podbregarja, Savinjski oktet pod vodstvom Milana Lesjaka, pianistka Magdalena Navodnik, violinist Franci Rizmal in sopranistka Andre- ja Zakonjšek. V Vitanju bodo dan držav- nosti obeležili danes, v sredo, v okviru občinskega prazni- ka. Ob 18. uri pripravljajo ob- činsko proslavo, na kateri bo- do podeliU priznanja občine Vitanje, ob 21. uri pa bodo na Hrastnikovem prižgali kres v čast državnemu in občinske- mu prazniku. V Slovenskih Konjicah bodo praznik počastili jutri, v četrtek, ko bo zjutraj Planin- sko društvo Slovenske Konji- ce pripravilo družinski pohod na Stolpnik, osrednja priredi- tev ob dnevu državnosti pa bo v okviru Loških poletnih prireditev ob 17. uri. V čast prazniku bodo ob 19. uri na kmečkem turizmu Lešnar v Ostrožnem prižgali tudi kres. Praznik bodo z odprtim pr- venstvom Konjice open poča- stili tudi ribiči, ki bodo v četr- tek, 25. junija, na ribniku Jer- nejček ob 15. uri pripravili tekmovanje v lovu rib s plov- cem. Četrtkovega pohoda družin na Stolpnik se bodo udeležili tudi krajani Zreč. V Gornjem Gradu bodo dan državnosti povezali z praznovanjem 90-letnice Pa- šne skupnosti Gospodnja, ki bo jutri, v četrtek, 25. junija, na Menini. Skrb mladih za zdravo starost »Zmotno je mišljenje pre- težnega dela javnosti, da je sejem Senior namenjen zgolj starejšim ljudem. Osrednji cilj je, da bi ljudje spoznali, kako živeti vse življenje, od mlado- sti preko zreUh let, da bi bila tudi starost lepa,« je ob 6. sej- mu Senior, ki je bil na sejmiš- ču Celjskega sejma od srede do petka, dejal predsednik se- jemskega organizacijskega odbora dr. Marjan Hrušovar. Letošnji Senior so odprli z zanimivo modno revijo oblačil in opreme žalske Žane, sejem pa so ob številnih obsejemskih strokovnih prireditvah sprem- ljali tudi prikazi dela in življenja v društvih upokojencev. Tako je bilo po besedah projektne vodje sejma Slavice Kresnik veliko zanimanja za prikaze izdelovanja različnih izdelkov iz šibja in slame, na sejmišču so ženske predle volno, obisko valci so spoznali običaje Bel, krajine, slovensko čipkarstvj in tudi slikanje na svilo. Organizatorji so s sejmom, je na celjskem sejmišču zadn pred jesenskim 31. MOS, zado voljni, za prihodnje leto pa nafi tujejo še nekaj novosti. »Gledi na zelo uspešni vseslovensi srečanji upokojencev, ki jih j lani in letos v času sejma v Celji obiskalo blizu 20 tisoč upoko jencev razmišljamo, da bi pij hodnje leto v času sejma priprj vili dnevna regijska srečanj, upokojencev. Tesnejše stilii smo letos navezali tudi z dru* tvi diabetikov, tako da bi mori sejem Za zdravo življenje z na ravo lahko izkoristili tudi za pii pravo srečanja slovenskih dia betikov,« niza načrte za prihod nje leto Kresnikova. I. STAMEJČK Upokojenci, povejte svojo resnico! Predsednik Milan Kučan je upokojence pozval, naj spregovorijo o tem, kako so ustvarjali Slovenijo, da je bila sposobna stopiti na lastno pot Slovenski upokojenci - kakšnih 18 tisoč se jih je v četrtek zbralo v Celju - so tudi letos za kraj svojega vsakoletnega srečanja izbra- li atrij Celjskega sejma. Na jubilejnem 10. srečanju jim je spregovoril predsednik države Milan Kučan, za ka- terega je predsednik Zveze društev upokojencev Slove- nije Vinko Gobec dejal, da je edini državni funkcionar, ki upokojencem priznava, da je mlada država tudi plod njihovega dela in so zato upravičeni do socialno var- ne in pravne države. V preteklem letu se je v Sloveniji število upokojencev povečalo za 13.500, tako da v 431 društvih upokojencev ter 38 klubih in aktivih zdaj delu- je preko 250 tisoč upokojen- cev. »Naše aktivnosti so us- merjene v sistemsko delova- nje, kjer si prizadevamo zlasti na projektu Zdravje do leta 2000, socialnih programih ter zadnje mesece tudi okoli re- forme pokojninskega siste- ma. Upokojenci smo upravi- čeno zaskrbljeni za trdnost pokojninskega sistema, ne skrbi nas toliko za nas same kot bolj za generacije, ki pri- hajajo,« je v Celju poudaril Gobec. Kučan je upokojence po- zval, naj ne sklanjajo glav, ko poslušajo neutemeljene očit- ke o preteklosti svojega živ- ljenja, češ da je bila v vsem in ves čas sramotna za sloven- ski narod. »Povejte resnico o dobrem in slabem v vašem življenju. Da, tudi o dobrem, ki ga ni bilo malo. Obnovljena je bila domovina, ki so jo raz- rušili okupatorji. Zaživela so mnoga podjetja in bilo je do- volj dela, brez katerega ni člo- veškega dostojanstva. Otroci so se šolali in ostareli so imeli občutek varnosti. Povejte svojo resnico, kako ste us- tvarjali Slovenijo, da je bila ob osamosvojitvi gospodarsko in civilizacijsko sposobna sto- piti na lastno pot in da se danes zmore pogajati o svoji prihodnosti znotraj elitne družbe najbolj razvitih evrop- skih držav. Tudi zaradi vaše- ga dela je v sedmih letih dose- gla, da je kot država danes enakopravna in spoštovan; sogovornica v mednarodn skupnosti,« je dejal upoko jencem. I. STAMEJČIČ tj—nji Foto: G. KATIf Po uradnem delu vseslovenskega srečanja upokojencev so se številni iz okoli 18 tisoč glavi množice želeli rokovati s predsednikom države Milanom Kučanom in predsednikom Zvezi društev upokojencev Slovenije Vinkom Gobcem. Sredi julija o mejah Nedeljski poizvedovalni referendum o ustanovitvi novih občin, izločitvi nase- lja in selitvi sedeža občine je bil podaljšek aprilskega re- ferenduma. Toda tudi v nedeljo so se na volišča odpravili krajani Dob- ja, in sicer se je glasovanja udel^ilo več kot 54 odstot- kov volilnih upravičencev. Za novo občino se je odločilo skoraj 57,5 volivcev, proti pa je glasovalo 42,6 volivcev. Tudi po nedeljskem referen- dumu pa verjetno ne bo končana zgodba o Prihovi, de- lu naselja KS Rečica ob Savinji in s tem občine Mozirje. Na volišča je namreč prišlo več kot 90 odstotkov volilnih upravi- čencev, od katerih je za izloči- tev naselja iz občine Mozirje in priključitev k občini Nazarje glasovalo 52,5 odstotka voliv- cev, proti pa 47,5 odstotka. V Nazarjah, kjer so odločali, ali sprejmejo v svojo občino kraja- ne Prihove, se je pri nekaj več kot 36-odstotni volilni udeležbi skoraj 96 odstotkov volivcev, strinjala s priključitvijo Prihove. Doslej je šlo za poizvedoval- ne referendume, o končni po- dobi Slovenije, prepredeni z ob- činskimi mejami, pa bodo odlo- čali poslanci v državnem zboru. »O novih občinah bomo odloča- li ali na izredni seji ali pa bo ta točka uvrščena na začetek dnevnega reda redne seje, ki bo sredi julija,« je povedal mozirski župan Jakob Presečnik, tudi po- slanec v državnem zboru. »Od- ločanje o novih občinah bo ver- jetno komplicirano. To med drugim velja za sedanjo občino Žalec, kjer so bili rezultati refe- rendumov takšni, da bo nekaj nekomu vsiljeno. Sam ne znam točno odgovoriti, kako bomo odločali, seveda pa bo pri konč- ni odločitvi svoje odigrala tudi stroka." US Dovolilnice avtoprevoznikom CELJE - V prostorih ZŠAM Celje so prejšnji teden začeli avtoprevoznikom razdeljevati dovolilnice za mednarodni cest- ni promet. V resornem ministrstvu so razdeljevanje dovolilnic zato, da bi avtoprevoznikom prihranili pot v Ljubljano, prenesli na večje upravne enote. V Celju bo, predvidoma do konca prihodnjega tedna, 14 tisoč dovolilnic prevzelo 343 avtoprevoz- nikov z območja registrske oznake CE. (IS) »Prestavljena« parkirišča CEUE - Na parkirišču Gla- zija so pred dnevi zaradi ure- janja gradbišča za bodočo garažno hišo zaprti kar 400 od skupno 600 parkirnih prostorov. V Celju so poskr- beli za nadomestna parkiriš- ča, na območju med gradbiš- čem in bolnišnico je prostora za okoli 360 avtomobilov, še kakšnih 215 pa jih lahko par- kira pri objektih Remonta. Dovoz na obe parkirišči je po Oblakovi ulici, v naslednjih dneh pa bodo v Celju zgradili posebno dovozno cesto za gradbišče iz Ljubljanske uli- ce. Do 30. maja prihodnje leto naj bi bilo tam spet 800 parkirnih mest. (IS) Sf. 25.-24. Mi 1998 ? SNOPIČ I DOGODKI \ B Nova osebna izkaznica v sedmih dneh od ponedeljka lahko slovenski državljani zaprosijo za nove osebne Izkaznice - Stare, na jugoslovanskih obrazcih, bo I treba zamenjati v treh mesecih, slovenske pa v treh letih v ministrstvu za notranje jadeve z izdajo novih oseb- jih izkaznic zaključujejo jrojekt celostne podobe slo- /enskih javnih identifikacij- ikih listin. V vseh upravnih ■notah so začeli stare osebne zkaznice - tako slovenske, d so jih izdali po letu 1991, [Ot tiste, ki so še na starih ugoslovanskih obrazcih - zamenjevati v ponedeljek. Kol je na novinarski konfe- enci povedal načelnik Uprav- le enote Celje Damjan Vreč- (0, pričakujejo, da bo z ob- nočja Mestne občine Celje ter )bčin Vojnik in Štore v nasled- ijih mesecih zamenjalo oseb- le izkaznice okoli 40 tisoč ob- čanov. Tisti, ki imajo še stare ugoslovanske osebne izkazni- :e, morajo osebni dokument amenjati do 20. septembra, 3bčani, ki že imajo slovenske Dsebne izkaznice, pa lahko to storijo v treh letih. Za menjavo osebne izkaznice bo moral ob- odšteti 1.737 tolarjev, obli- Wno pa bodo osebne izkazni- aizdelane v velikosti plačilnih iartic, podatki na njih bodo izpisani v slovenskem in an- gleškem jeziku, na območju, kjer živita italijanska in ma- džarska narodnost, pa tudi v jezikih obeh narodnosti. Postopek za zamenjavo osebne izkaznice je zelo pre- prost; občan mora v upravni enoti, kjer je stalno prijavljen, ob vlogi za izdajo tega doku- menta predložiti še fotografijo v velikosti 3,5x4,5 cm. Lahko je barvna ali črno-bela, na do- kumentu pa bo v črno-beli tehniki. Na vlogi lahko občani tudi označijo, kako želijo pre- jeti osebno izkaznico, vseeno, ali se bodo odločili za vročitev po pošti ali osebno, bodo do- kument prejeli najkasneje v sedmih dneh. Poslej osebna izkaznica ni več obvezen osebni dokument, saj se lahko slovenski državlja- ni identificirajo tudi z drugimi javnimi listinami, izdanimi v državnih organih, torej potnim listom ali vozniškim dovolje- njem. Vselej pa morajo imeti pri sebi enega od teh treh (ve- ljavnih) dokumentov, saj je predpisana kazen za primer. da se občan ne more identifici- rati z veljavno javno listino od 10 do 100 tisoč tolarjev. Osebna izkaznica velja tudi kot poto- valni dokument za države, s katerimi ima Slovenija sklenje- ne ustrezne meddržavne spo- razume. Zaenkrat so to Italija, Avstrija in Hrvaška, Slovenija pa je tik pred podpisom ustrez- nega sporazuma z Madžarsko. Za novo osebno izkaznico lahko zaprosijo tudi mladoletne osebe - starost ni določena, ven- dar pa mora ob vložitvi zahtev- ka za izdajo osebne izkaznice zaradi identifikacije priti na se- dež upravne enote tudi otrok, za katerega starši želijo osebno listino. Otroci, starejši od osmih let, pa bodo morali zahtevek za izdajo osebne izkaznice tudi sa- mi podpisati. Veljavnost novih osebnih, izkaznic, ki jih mora upravni organ občanom izdela- ti v sedmih dneh, je za odrasle 10 let, za mladoletne osebe pa 5 let. ■■■■H IVANA STAMEJČIČ Za nove osebne izkaznice je sprejet črkovni nabor, ki ob 25 črkah slovenske abecede omo- goča še zapise v,9 tujih črkah (č, d, q, w, X, y, a, 6 in ii) POSVETU Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv listaš Šakic spet doma Dinko Šakič, poveljnik medvojnega ustaškega tabo- rišča v Stari Gradiški in na- mestnik poveljnika Jasenov- ca, je spet na Hrvaškem. 76-letnega nekdanjega usta- ša so namreč argentinske obla- sti na poziv židovskih organi- zacij in ZDA priprle aprila le- tos, ko je v nekem televizij- skem intervjuju odkrito govo- ril o svoji preteklosti. Takrat je tudi zanikal, da bi v Jasenovcu prihajalo do množičnih pobo- jev, ampak naj bi zaporniki »umirali po naravni poti«. Za- to, kot je dejal, je »ponosen na svojo medvojno aktivnost« in nima razlogov, da ne bi spal »mirno kot otročiček«. Proces proti Šakiču bo prvi te vrste v samostojni. Hrvaški, že ob od- hodu iz Argentine pa je sivola- si mož trdil, da je nedolžen in da se v svojo nekdanjo domo- vino vrača zato, da to tudi dokaže. Ob Šakičevi predaji so se spet sprožile polemike, koli- ko ljudi je zares umrlo v bal- kanskem Auschvvitzu. Neodvi- sne študije govorijo o 85 tisoč žrtvah, medtem ko Srbi trdijo, da je ta številka 700 tisoč, po mnenju židovskih organizacij pa 600 tisoč. Hrvaški predsed- nik Tudman je v eni od svojih knjig zapisal najnižjo številko - 30 do 40 tisoč žrtev. Zanimivo je, da je Šakič v Argentini vseh 50 let živel povsem normalno - pod pravim imenom in brez kakršnega koli skrivanja. Tudman se je leta 94 med obi- skom Argentine celo sestal z njim. Verjetno tudi ni naključ- je, da bo eden od Šakičevih odvetnikov najverjetneje Želj- ko Olujič, ki je pred 10 leti branil ustaškega ministra Ar- tukoviča, javnosti pa je znan tudi kot osebni odvetnik Tudmanove družine. Šakič ni edini zločinec, ki se je po vojni zatekel v Argentino, ki jo ne- kateri imenujejo kar raj za medvojne zločince. Argentin-. ske oblasti so pred tremi leti v Italijo izgnale nekdanjega na- cista Ericha Priebkeja. Mnogi pa verjamejo, da sta v tej juž- noameriški državi še najmanj dva nacista - essovca Friedrich Rauch in Erich Mueller. Zmagoslavna vrnitev Wooclwardove Rumeni okraski, torta z njeno podobo in številne ka- mere so pričakale najbolj znano britansko varuško Lo- uise Woodward v njenem rojstnem Eltonu. 20-letna »au-pair« varuška se je na- mreč po dveh letih in po zanjo mukotrajnem sodnem procesu vrnila iz ZDA. Kot je znano, je bila Wood- wardova obtožena za umor druge stopnje. S tresenjem in z udarcem ob trdo površino naj bi ubila osemmesečnega Matt- hewa Eappna, ameriškega do- jenčka, ki so ji ga v varstvo zaupali njegovi starši. Februar- ja '97 jo je sodišče na medijsko izredno odmevnem procesu (nekateri so ga primerjali kar s sojenjem O.J. Simpsonu) spoznalo krivo umora drugo stopnje, vendar je po pritožbi prizivno sodišče novembra la- ni obsodbo spremenilo v lie- naklepni uboj in na zaporno kazen 279 dni. Večino dni je odslužila že z priporom. So- dišče v ZDA pa je na pritisk staršev mrtvega dojenčka Woodwardovi prepovedalo, da bi iz tega primera kakorkoh potegnila kakšen (denarni) profit. Pojavile so se namreč špekulacije, da se je Louise z britanskimi tabloidi in nekate- rimi televizijami za velike de- narje že dogovorila za eksklu- zivne intervjuje in objavo nje- ne plati zgodbe. Kljub temu, da so prebivalci njenega rojst- nega kraja ob vrnitvi sočustvo- vali z Louise in ves čas procesa trdih, da je nedolžna, pa je bila britanska javnost ob njenem prihodu kar nekako razdvoje- na. To pričajo tudi naslovi ča- sopisnih člankov in komentar- jev »Ona ni herojinja« ali pa »Otroška morilka prvega raz- reda« (glede na to, da se je iz ZDA vrnila z letalom v prvem razredu). Holbrooke dobil sedež v ZN Ameriškemu diplomatu Richardu Holbrooku, bolj znanem kot očetu daytonske- ga mirovnega sporazuma, s katerim se je končala vojna v Bosni, je uspel še en velik met. Predsednik Clinton ga je namreč nominiral za nove- ga veleposlanika v Združe- nih narodih. Zdaj ga mora na to mesto potrditi še senat. Dosedanji veleposlanik Ric- hardson bo še naprej ostal v politiki, in sicer kot sekretar za energetiko. Po mnenju poznavalcev je to odskočna deska za morebitno kandida- turo za guvernerja države New Mexico ali pa morda leta 2000 celo za podpredsednika ZDA. 57-letni Holbrooke je si- cer res zaslovel z rešitvijo bo- sanske krize, precej pa ima tudi drugih zaslug. V diplo- maciji je namreč vrsto let; že pred 30 leti je sodeloval na mirovnih pogovorih za Viet- nam, pred tem pa je bil v letih 1966-67 posebni pomočnik predsednika Lyndona John- sona za Vietnam. S 25 leti je v ameriškem State Departmen- tu služboval kot eden najmlaj- ših pomočnikov državnih se- kretarjev. Leta 1985 je bil ime- novan za veleposlanika v Nemčiji, leta 93 pa se je Hol- brooke, sicer bankir, vrnil v podjetje Lehman Brothers. Vendar ne za dolgo, saj je že leto kasneje spet postal po- močnik državnega sekretarja. Bil je celo kandidat za Nobe- lovo nagrado za mir, v tekmi za šefa State Departmenta 1. 97 pa ga je premagala Made- leine Albright. Lastnino je treba spoštovati Zemljišča sredi kompleksov največji trn v peti žalskih razlaščencev Celjska in žalska podružni- ca Združenja lastnikov razlaš- čenega premoženja sta pred tednom dni v Žalcu znova opozorili na neizvajanje zako- na o denacionalizaciji ter os- tro obsodili nespoštovanje lastnine in predlagane spre- membe tega zakona, ki bi po mnenju razlaščencev ogrozile demokracijo v Sloveniji. »Od 40 tisoč vloženih zah- tevkov je bila rešena le dobra tretjina, zato bo okrog dvesto tisoč slovenskih razlaščencev, ki po sedmih letih še vedno niso dobili vrnjenega svojega, nekdaj nasilno odvzetega pre- moženja, pravno pomoč prisi- ljeno poiskati v tujini,« je na zboru razlaščencev dejal pred- sednik Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slo- venije Martin Jaklič. Na celj- ski upravni enoti so od skupaj 1072 vloženih zahtevkov izdali 625 odločb, od tega je bilo Vrnjenih 170 hektarjev kmetij- skih zemljišč in 520 hektarjev gozdov. V Žalcu pa so do danes s področja kmetijstva upravi- "^encem vrnili 249 hektarjev Wtijskih zemljišč in 1107 hektarjev gozdov, kar pred- stavlja 41 odstotkov vseh zah- tevanih površin za vrnitev. V Žalcu je večina zemljišč, so predmet denacionaliza- '^ije, znotraj kompleksov, mi- nistrstvo za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano pa še ved- no ni natančno opredehlo, kaj pojem kompleks obsega. Zato imajo pri reševanju vlog na oddelku za kmetijstvo in de- nacionalizacijo pri žalski upravni enoti nemalo težav. Nerešene so še vedno vse vlo- ge za vrnitev tistih zemljišč, kjer stojijo hmeljske žičnice, največ nejevolje pa je vzbudila odločitev žalskega Hmezada za oddajo 500 hektarjev zem- ljišč v zakup kmetom, tudi tistih, ki so predmet denacio- nalizacije. Po mnenju razlaš- čencev bi morah zemljišča najprej vrniti lasthikom in šele nato bi se lahko pogovarjali o zakupu. Zato od Sklada kme- tijskih zemljišč zahtevajo, da vsem letošnjim najemnikom zemljišč, ki so predmet dena- cionalizacije, izda odločbo, da prihodnje leto zakup ne bo več mogoč, ker bodo te parce- le vrnjene denacionalizacij- skim upravičencem. Od celjske in žalske upravne enote zahtevajo vrnitev parcel izvirnim lastnikom še letos. Po njihovem mnenju gre v pri- meru kompleksov zgolj za problem tehničnih izpeljav, zato ne morejo biti izgovor za nevračanje, poleg tega pa ne razumejo, zakaj je Sklad kme- tijskih zemljišč dal zemljišča v upravljanje kmetijskemu kombinatu pred zaključkom denacionalizacije. Neizvaja- nje zakona in načrtno zavlače- vanje vračanja premoženja po mnenju razlaščencev pomeni kršenje ustave in človekovih pravic. Zato so slovensko vla- do znova pozvali, naj nemu- doma pospeši izvajanje zako- na o denacionalizaciji, saj se- demletno načrtno zavlačeva- nje vračanja premoženja po- meni nasilno omejevanje gos- podarske pobude razlaščen- cev in s tem kršenje ustave. Po njihovem mnenju je neu- staven tudi tako imenovani Bavčarjev predlog za spre- membo zakona o denacionali- zaciji, zato so Slovensko ljud- sko stranko znova pozvali, da v celoti glasuje proti predvide- nim vsebinskim spremembam zakona. Če se zakon o dena- cionalizaciji ne bo začel pos- pešeno izvajati, se bodo raz- laščenci, kot so sklenili v Žal- cu, po pomoč obrnili na med- narodno sodišče v Strass- bourg, saj so prepričani, da bo vsakršno nadaljnje zavlačeva- nje izvajanja zakona lahko imelo velike posledice tudi pri vključevanju Slovenije v evropske in evroatlanstke po- vezave. SERGEJA MITIČ SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI LAŠKEGA Pred nami je obletnica dne, ki nas je še ne tako daleč nazaj združil in povezal v čaščenja uresničitve davnih želja mnogo rodov Slovencev po samostojni in suvereni državi. Prav ta mejnik v naši zgodovini nas zavezuje k spominu zaslužnim in ohranitvi lastnega narodnostnega značaja, ki nas je obvaroval skozi čas in rmm priboril mesto pod soncem, kjer smo sami svoj gosgodar Temu v čast moramo nadaljevati še bolj složni in v enotnem duhu stremljenja po resnici in poštenju ter odkritem in prijateljskem sobivanju. V lastnem imenu ter v imenu Občine Laško in Občinskega sveta Laško, vam čestitava k dnevu državnosti z iskreno željo, da bi ga doživeli v vzdušju dobre volje med svojimi najdražjimi. PREDSEDNIK ŽUPAN Občinskega sveta Laško Občine Laško Matevž KOLAR Peter HRASTEU 4 DOGODKI V Šmarju bo žur Veselje za 45-letnico domačega radia v Šmarju pri Jeišali bo v soboto, 27. junija, osrednja prireditev letošnjega občin- skega praznika, ki bo tudi uvodno praznovanje 45-let- nice šmarskega radia. Gre za najstarejšo lokalno radijsko postajo v Sloveniji. SolnniKi slavje botio /..ičeli z večernim promenadnim kon- certom domače pihalne godbe pod vodstvom Alojza Pavlica, nakar bo slavnostna seja ob- činskega sveta ter podelitev letošnjih občinskih priznanj. Plaketo občine bo prejelo šmarsko Gledališče Bo, Priz- nanja občine Ivan Drofenik iz Hajnskega, Franc Novak, in dr. Danica Knapič-Nagode, de- narne nagrade pa Čebelarsko društvo. Godba na pihala in lutkarji otroškega vrtca, vsi iz Šmarja. Župan Jože Čakš bo predstavil pridobitve iz časa med obema občinskima praz- nikoma, med katerimi so naj- bolj ponosni na športno dvo- rano v Šmarju ter povsem pre- novljeno cesto na Sladko Go- ro. V kulturnem programu bo nastopila domača vokalna skupina Freya. Ob 19. uri bo pred KuUur- nim domom zabavno-glasbe- ni program, ki ga posvečajo 45-letnici Radia Šmarje pri Jelšah. Med nastopajočimi so ansambli Rogla, Grege Avse- nika in Ekart, Big Band šmar- skega radia ter Spidi in Gogi, v živo bo tudi del priljubljene oddaje Malo za šalo, malo za res. Pripravljajo številne na- grade za pravilne odgovore na vprašanja o Radiu Šmarje pri Jelšah-Štajerskem valu. S praznovanjem lepe obletnice bodo nadaljevali jeseni. Sicer pa bo v okviru občin- skega praznika v soboto in nedeljo še odprto prvenstvo Šmarja v tenisu, v nedeljo pa prvi pohod po vrhovih obči- ne. Pohod, ki bo v bodoče v vsako leto, pripravljajo šmar- ski planinci, ki so organizira- ni že drugo leto, vodi pa jih Darko Bizjak. V nedeljo, 28. junija, bo v kulturnem domu (ob 15. uri) prav tako srečanje občanov, ki so stari več kot 80 let. BRANE JERANKO Terbovc skupni županski kandidat Na včerajšnji novinarski konferenci sta celjska in voj- niška podružnica SLS ter celjski odbor ZLSD predsta- vila Mira Terbovca kot skup- nega županskega kandidata za jesenske lokalne volitve v Mestni občini Celje. Miro Terbovc je direktor Uprave za obrambo Celje, si- cer tudi podpredsednik Ob- činskega sveta Mestne občine Celje. Na podpredsedniško mesto v občinskem svetu je bil izvoljen kot član Socialde- mokratske stranke, vendar je kasneje iz te stranke izstopil in se pred meseci pridružil Slovenski ljudski stranki. Kot možnega kandidata za župa- na so ga v preteklih tednih evidentirali tako v SLS kot tudi v Združeni hsti socialnih demokratov, kasneje pa sta se stranki dogovorili za skupno kandidaturo. Kot skupnega kandidata sta Terbovca že po- trdili predsedstvi obeh strank, včeraj pa sta obe stranki svojega skupnega kandidata tudi predstavili jav- nosti. IS PO DRŽAVI Maske na zaslišanju LJUBLJANA, 17. junija (Delo) - Vladna komisija za preprečevanje oškodovanja družbenega in državnega premoženja, ki jo vodi pod- predsednik vlade Marjan Podobnik, je opravila in- formativne razgovore v zvezi z afero domnevnih terjatev Liberije do Sloveni- je. Zaslišanje, ki se ga je udeležil celo liberijski am- basador v Parizu, ni dalo dokončnih odgovorov o usodi 874.000 plinskih mask, ki so v skladiščih obrambnega ministrstva. Proti brezposelnosti UUBLJANA, 18. junija (Dnevnik) - Vlada bo za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja v letu 1998 namenila 16 milijard tolarjev. Z njimi naj bi števi- lo novih delovnih mest po- večali s 34 tisoč na 42 tisoč, ohranili pa naj bi 50 tisoč delovnih mest namesto predvidenih 35 tisoč. Avtoprevozniki preklicali protest UUBLJANA, 19. junija (Delo) - Ker je vlada spreje- la večino zahtev slovenskih avtoprevoznikov, so njihovi predstavniki preklicali pro testno zaporo cest, ki so Ji napovedali za 22. junij. Vla- da je med drugim spreme- nila uredbo o cestnini za uporabo nekaterih cest, spremenila sklep o višini cestnine ter uredbo o dolo- čitvi letnih povračil za upo- rabo cest. Od pogodbenih izvajalcev Darsa bo zahte- vala, da do 15. julija v celoti poravnajo dolgove do podi- zvajalcev. Težka odločitev i UUBUANA, 19. junija (Delo) - Predsednik Milan Kučan se je ločeno posve- toval s predstavniki poslan- skih skupin, katerega od šestnajstih kandidatih naj predlaga za pet prostih mest sodnikov ustavnega sodišča. Ugotovil je, katere- ga kandidata podpira posa- mezna stranka in napove- dal, da bo svoj seznam kan- didatov poslal v državni zbor po prazniku. Razpis za tožilca UUBUANA, 19. junija (Večer) - Ministrstvo za pravosodje je objavilo raz- pis za prosto mesto gene- ralnega državnega tožilca. Konec leta namreč poteče mandat Antonu Drobni- ču, ki je zadnje čase dvig- nil veliko prahu zaradi svojega negativnega sta- Hšča do partizanstva in do praznovanja 27. aprila. Ali razpis pomeni, da z odsta- vitvijo Drobnica, ki jo mnogi zahtevajo, ne bo nič, bo kmalu znano. Vla- da je namreč napovedala, da bo kmalu uradno odgo- vorila na poslansko vpra- šanje o razrešitvi general- nega tožilca. Prvič z novim datumom Gornji Grad je po vzposta- vitvi lokalne samouprave ena prvih novoustanovljenih občin, ki se je odločila za zamenjavo datuma občin- skega praznika. Prvič ga bo- do praznovali 30.junija, ko bo minilo okroglih sedem desetletij, odkar je kralj Aleksander središče Zadreč- ke doline razglasil za mesto. Ob dvojnem prazniku bo več prireditev različnih vse- bin. Začelo se bo s predsta- vitvijo monografije Gornje- grajsko skozi čas, za katero je zgodovinski pregled me- sta z okolico od prve omem- be do ustanovitve občine spisal Edi Mavric. Ob 90- letnici pašne skupnosti Gos- podnja-Globaša na Menini planini bo jutri pastirski praznik na Menini, ki bo hkrati tudi osrednja občin- ska proslava ob dnevu dr- žavnosti. Konec tedna se bodo zvr- stile kulturne in športne pri- reditve, na skoraj dva tedna raztegnjeno slavje pa bo na vrhuncu šele 5.julija. Gor- njegrajčani bodo pripravili okroglo mizo o izkoriščanju bio mase in pričakujejo tudi nekaj ministrov, saj so za ogrevanje z lesninii odpadki vzorčna slovenska občina. Po posvetu naj bi predsed- nik vlade dr.Janez Drnovšek odprl kurilnico za sistem da- ljinskega ogrevanja, ki je le- tošnja največja naložba ob- čine Gornji Grad. Ž.Z Usposobljeni mladi vojaki V vojašnici Celje te dni zaključuje usposabljanje 17. generacija vojakov. Ob tej priložnosti so v ponedeljek pripravili zaključno slovesnost, na kateri je 45 najboljših vojakov in strelcev prejelo medalje in znake. Ob tej priložnosti so nagradiU tudi starešine stalne sestave. Bronaste medalje SV so prejeli: Dušica Bizjak, Slavko Kore- nič, Aleksander Narad in Miroslav Nareks. Priznanja 1. bataljona 82. brigade pa so dobili: zlati znak Marko Volov- Ijek, srebrni znak Srečko Skočir, bronaste znake pa Niko Cigler, Branko Robar in Matjaž Kartuš. Ob tej priložnosti je dolžnosti poveljnika brigade, ki jih je doslej opravljal podpolkovnik Vojteh Mihevc in ki odhaja v Ljubljano, prevzel podpolkovnik Ljubo Dražnik, ki je na to dolžnost prišel iz Murske Sobote. TC Kersnikova zaprta v nedeljo so za ves promet zaprli odsek Kersnikove uli- ce med križiščema z Oblako- vo in Levstikovo ulico v Ce- lju. Mestna ulica bo zaprta vse do konca julija, za ta čas pa je promet preusmerjen na vzporedno Vrunčevo ulico. Več kot enomesečna ulična zapora na Kersnikovi je po- trebna zaradi izgradnje no- vega kanalizacijskega omrež-' ja ter razširitve cestišča. Ker- snikova bo namreč poslej tu- di v južnem delu, od bolni- šnice do mesta, razširjena, z obojestrankima kolesarski- ma stezama in pločnikoma. Odgovorni v Mestni občini Celje, ki je investitor, gradbe- na dela pa opravljajo v pod- jetju CE-KA, pravijo, da ver- jetno z ureditvenimi deli na Kersnikovi v križišču z Obla- kovo še ne bo mogoče zgra- diti tudi novega krožišča. Če- prav je za to že izdelana pro- jektna dokumentacija, se je s pridobitvijo gradbenega do- voljenja zapletlo, saj so na tem območju neurejena zem- Ijiško-pravna vprašanja. Če bi v naslednjih tednih ven- darle prišlo do dogovora za odkup potrebnega zemljišča, ki je v zasebni lasti, pa se bo urejanje Kersnikove najver- jetneje zaključilo tudi z grad- njo krožišča. IS Praznik v kartuziji SLOVENSKE KONJICE - Osrednja prireditev ob občin- skem prazniku bo v nedeljo, 28, junija, ob 9. uri v Žički kartuziji. Slavnostna seja ob- činskega sveta in podelitev ob- činskih priznanj bo v torek, 30. junija, zvečer v dvorani Konji- čanka. (MBP) Z OBČINSKIH SVETOV Zlati grb tudi gasilskemu društvu SLOVENSKE KONJICE - Občinski svetniki so soglasno spreje- i li predlog, da se priznanje Zlati grb Občine Slovenske Konjice , podelijo podjetniku Mirku Satlerju in Kulturnemu društvu ■ Godba na pihala. Na pobudo Rudija Petana pa bo priznanje prejelo tudi Gasilsko društvo Slovenske Konjice ob praznovanju ^ 125-letnice gasilstva. V prihodnje bi iiaj podeljevali tudi večsto- • penjska priznanja, svetniki pa želijo natančnejša merila zal dodeljevanje občinskih priznanj. (KŽ) Urediti pogrebno službo SLOVENSKE KONJICE - Zaradi neustreznega odloka o poko- ] pališkem redu v občini Slovenske Konjice iz leta 1987 so j občinski svetniki sprejeli dopolnjen in spremenjen odlok, ki se \ nanaša samo na območje sedanje občine Slovenske Konjice. | Svetniki so ugotavljali vrsto nepravilnosti in pomanjkljivosti v i samem pogrebnem obredu. Podrobnosti o izvajanju pogrebov • bodo opredelili ob sklepanju nove koncesionarske pogodbe. ^ (KŽ) Kulturni in naravni spomeniki SLOVENSKE KONJICE - Svetniki so v drugem branju sprejeli i odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov in spomenikov obli- kovane narave. Iz predloga odloka pa so svetniki z amandma-' jem izvzeli Škalce, ki naj bi bile zaščitene kot spomeniška- kulturna krajina. Menili so, da so Škalce pred morebitnimi- posegi že zavarovane z drugimi občinskimi odloki, tovrstnoJ zavarovanje pa bi lahko onemogočilo nadaljnji turistični razvoj tega kompleksa. (KŽ) ; Za dolino sv. Janeza SLOVENSKE KONJICE - Občina bo v proračunskem letu 1998' sofinancirala izdelavo razvojnega projekta celostnega urejanja, podeželja in obnove vasi - CRPOV - za dolino sv. Janeza z Žičko* kartuzijo. Predvidoma bodo za izdelavo programa potrebovali; tri milijone tolarjev. Nekaj naj bi pridobili tudi na razpisu; ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki obljublja! tudi do 50-odstotno sofinanciranje. (KŽ) ; Šola za boljše življenje V nedeljo, 28. junija, referendum za uvedbo samoprispevka za šolo na Rečici ob Savinji Na Rečici ob Savinji so mi- nuli konec tedna izvedli zbo- re krajanov, na katerih je bi- la glavna tema nedeljski re- ferendum za uvedbo samo- prispevka za gradnjo popol- ne osnovne šole na Rečici. Na Rečici so novo šolo, ki bo veljala nekaj več kot 460 mili- jonov tolarjev, že začeli gradi- ti, končali pa naj bi jo do začetka prihodnjega šolskega leta. S samoprispevkom naj bi zbrali 60 milijonov tolarjev, občina Mozirje bo za šolO prispevala 180 milijonov tolar- jev, ministrstvo za šolstvo 210 milijonov tolarjev, s prosto- voljnimi prispevki pa naj bi zbrali še dodatnih 10 milijo- nov tolarjev. Želja po popolni osnovni šo- li na Rečici je že zelo stara, saj je šola leta 1970 postala po- družnica OŠ Mozirje, učence višjih razredov pa so prešolali v Mozirje. Z izgubo popolne osemletke je kraj vidno naza- doval, kaj kmalu pa so se zače- le pojavljati težnje po novi šo- li. Zato so pred dvema letoma odkupili župnijsko zemljišče in podrli obstoječi objekt. Z novo šolo se Rečičanom obetajo poleg izobrazbe otrok, dodatnega zaposlova- nja in rekreacije še druge ugodnosti, predvsem pa naj bi šola pomenila nov razvojni za- gon. »Rečica bo z mladimi za- živela novo, bolj obetavno živ- ljenje,« je prepričan predsed- nik KS Jože Kramer, ki je na zborih krajanov spodbujal Re- čičane, naj glasujejo za samo- prispevek. Mozirski župan Ja- kob Presečnik je poudarjal, da bi, če referendum ne bi uspel, nastopili nerešljivi problemi. Samoprispevek, seveda če bo glasovanje uspešno, bo uveden 1. oktobra letos za obdobje petih let. Zaposleni naj bi od neto dohodka, na- domestil in pogodbenega de- la odvajali 1,6 odstotka; upo- kojenci bi od pokojnin pris- pevali 1,5 odstotka; zavezan- ci, ki samostojno opravljajo dejavnost, bi plačevali 2 od- stotka od bruto zavarovalne osnove; lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov pa 6 od- stotkov od katastrskega do- hodka. Kramer zagotavlja, da se nikakor ne bosta pono- vila pretekla samoprispevka, ko so denar namesto za šolo na Rečici porabili za druge stvari. Ta samoprispevek je namreč namenjen izključno za šolo, denar se bo zbiral na žiro računu krajevne skup- nosti, svet KS pa bo vsako leto izdelal poročilo in ob- veščal krajane o zbranih in porabljenih sredstvih. URŠKA SELIŠNIK Št. 25.-24. Mi 1998 I. SNOPIČ VROCA TEMA - FEUTON 5 Poteptana pravna država Demonstracije v Planinski vasi - Očitki šentjurskemu županu Malovrhu, da podpira črno gradnjo asfaltne mešalnice Asfaltna mešalnica, ki jo gradi podjetnik Mirko Kovač v Planinski vasi na črno, je vzbudila veliko pozornost slovenske javnosti. Z grad- njo, ki je porušila odnose med vaščani, sosedi in druži- nami, nadaljuje, občina pa jo skuša legalizirati. Velikemu poslopju naspro- tujejo zlasti na treh najbližjih kmetijah (lastniki se preživlja- jo izključno s kmetijstvom), ki se bojijo, da bodo zaradi ško- dljivih vplivov propadle. Zato so nasprotniki prejšnji teden povabili na informativni sesta- nek v Planinsko vas člane šentjurskega občinskega sve- ta, župana s sodelavci, stro- kovnjake, kmetijske pospeše- valce ter novinarje. Ker po drugi plati posamez- ni vaščani ter okoličani grad- njo asfaltne mešalnice goreče podpirajo, so ti na začetku srečanja prevzeli pobudo. Skupaj z graditeljem Kovačem so zbrane povabili k ogledu velikih naprav, ki se je spre- menil v njihovo protestno de- janje. Na prizorišču se je poja- vil velik transparent z napi- som »Mi smo za razvoj kraja«, Aoman Planko iz vaške skup- flosti pa je predstavil pisni apel s 132 podpisi od blizu in daleč, ki zahtevajo od občin- skega sveta dovoljenje za po- skusno obratovanje asfaltnega mešalnice. Kot vzrok omenja- jo potrebo po novih delovnih mestih. Med ogledom asfaltne mešalnice smo lahko na sveže prepleskanih napravah, po- stavljenih po vseh inšpekcij- skih prepovedih, opazili ploš- čice z oznakami v ruski cirili- ci. Tam je prišlo do burnih be- sednih protestov najbližjega kmeta Martina Perčiča, ki stanuje le trideset metrov od mešalnice. Graditelj Kovač pa je bil videti umirjen ter brez- skrben. Gradnja prinaša nesrečo Vaščani, graditelj in povab- ljenci so se zatem preselili na sestanek nasprotnikov mešal- nice, v Perčičevo hišo. Bližnji kmet Franc Bohinc, ki ga je vodil, je takoj opozoril, da so proti spreminjanju občinskih prostorskih aktov, ki naj bi legalizirali na črno postavlje- no asfaltno bazo. Mirko Kovač jo je gradil kljub njihovim ust- nim in pisnim opozorilom, inšpekcijske prepovedi pa so obležale v predalih. Ne nazadnje, črna gradnja je v kraju povsem poteptala medčloveške odnose, hudo sprla sosede ter celo družine, Perčičevim pa grozijo po tele- fonu. Po svoje je zgovorno, da sta Perčičeva gospodinja, ki je med največjimi nasprotniki mešalnice, ter predsednik vaš- ke skupnosti Planko, ki je med najbolj gorečimi zagovorniki, sestra in brat. Planko, ki živi v drugi vasi, je zaposlen pri gra- ditelju Kovaču, tako kot tudi Perčičev sin. Povabljena strokovnjaka, ki se nista predstavila, sta zbra- nim dejala, da sta pristaša po- stopkov pravne države, da s sestankom zamujajo leto dni ter da ne moreta presoditi vplivov na okolje, saj študije podjetja Kova ne poznata po- drobno. Bohinc, ki je sestanek vodil, pa je predstavil različne zanimive podatke, ki so jih nasprotniki mešalnika prido- bili v zadnjem času. Tako je opozoril, da črna gradnja grobo posega v bliž- njo Glijo jamo, ki je tudi izvir kozjanske Bistrice in uradno varovana. Šentjurskega župa- na Jurija Malovrha, ki je obe- nem poslanec, je pozval, da je takšno dediščino dolžan varo- vati. Po predstavljenih podat- kih bi v Planinski vasi pripra- vili letno 40 tisoč ton asfalta, kar pomeni 8 tisoč tovornja- kov, k vsemu pa je treba doda- ti še 480 ton kurilnega olja. Predsedujoči Bohinc je prav tako prebral stališče Združe- nja za gradbeništvo in indu- strijo gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slo- venije, da nove asfahne baze pri nas niso upravičene. V črni gradnji v Planinski vasi pa je celo odvečna tehnološka opre- ma iz bivše vzhodne Nemčije. Nasprotniki prav tako opo- rekajo poročilu podjetja Kova, ki opravlja presojo vplivov za ministrstvo za okolje in pro- stor. Zanje je Kovina presoja sporna tako po strokovni kot vsebinski plati, ker med dru- gim ne omenja tipa strojne opreme, leta izdelave, proi- zvajalca ter tehnične doku- mentacije. Podpisnik Dušan Kresnik je diplomirani bio- log, zato menijo, da je nujen interdisciplinarni pristop. Pri vsem skupaj zahtevajo nasprotniki rušitev mešalnice po odločbi, ki jo je pristojna inšpekcija izdala februarja, graditelj pa je z delom kljub temu nadaljeval. Asfaltna džungla župan Jurij Malovrh, ki mu očitajo tiho podporo črni gradnji, je med drugim dejal, da to ni edina črna gradnja v občini. Za razliko od drugih omogoča objekt v Planinski vasi delovna mesta. Sicer pa župan meni, da je najbližje- mu kmetu mogoče izplačati rento, za občinski svet, ki naj bi obravnaval legalizacijo na julijski seji, pa ne ve, kako se bo odločil. Marija Rataj, ki na občini skrbi za področje okolja in prostora, je dejala, da so po končani javni raz- pravi potrebni še nekateri odgovori, na primer presoja zavoda za zdravstveno vars- tvo. »Župan govori, kot da se že ve, da bo gradnja legalizira- na. Zakaj ni v državi pravne- ga reda, ki bi vse to ustavil? Nihče ni odkrito ukrepal, še posebej pa moti, ker lahko ukazujejo ljudje, ki imajo ve- liko denarja. Kovačevo željo po profilu ter potrebo po de- lovnih mestih je mogoče ra- zumeti, toda zakaj mu ni ob- čina ponudila primerne loka- cije,« je bil odločen predstav- nik kmetijske pospeševalne službe Zdravko Brglez, tudi občinski svetnik. Med razpravo so se oglašali tako vaščani, ki Kovačevemu ravnanju nasprotujejo kot tu- di bolj oddaljeni, ki se zanjo vneto zavzemajo. Slednji so menili, da je izvršeno dejstvo treba sprejeti ter so se znova zavzeli za poskusno obrato- vanje. In kaj pravi graditelj Kovač? V zvezi z očitki na županov račun je odgovoril, da občina pač podpira razvoj. Meni, da asfaltna mešalnica ni črna gradnja, saj je postopek v te- ku. Na očitke o zastareli ruski tehnologiji (trdi, da je iz 1. 1989) je odgovoril, da je v Nemčiji pridobil drugačno po- trdilo. Opozoril je še, da je tudi asfaltna mešalnica v ljub- ljanskem Podutiku blizu sta- novanjskih hiš. Sicer pa je za svoj mešalnik vzel milijon mark kredita ter obljublja 35 delovnih mest. Pravi, da ima v mešalnici že 12 zaposlenih, katerih delovna mesta so ogrožena. Kovača so prekinili z med- klicem, da so v Štorah izgubili celo nekaj tisoč delovnih mest. Sicer pa so v vasi v nevarnosti delovna mesta na treh starih kmetijah, ki bi jih država morala ščititi. Pri vsem skupaj se ni mogoče znebiti vtisa, da so na občini zaenkrat bolj na strani tistih, ki se na zakone ter na malega človeka požvižgajo. —- - BRANE JERANKO JJemci nit SldUenSftem (1918-1955) 2 Kljub številčni šibkosti in opisanim ukrepom države, ki so posegali v premoženjske odnose, so imeli Nemci na Slovenskem - v primerjavi z ostalimi Nemci v državi - gospodarsko najtrdnejši položaj. V njihovih rokah je bila obsežna veleposest, bili so lastniki velikih industrijskih in (vele)trgovskih podjetij ter banč- nih zavodov, zlasti v spodnještajerskih mestih pa so bili tudi močni hišni posestniki. Že socialna struktura nemškega prebi- valstva v Sloveniji je bila daleč nad jugoslovanskim (in sloven- skim) povprečjem. Če je po popisu prebivalstva iz leta 1931 v Jugoslaviji živelo kar 79% prebivalstva od kmetijstva, 10% od industrije in obrti, 5% od trgovine in prometa in 4% od javnih služb, vojske in svobodnih poklicev, je po podatkih, ki jih je na začetku štiridesetih let zbrala nemška obveščevalna služba, kar 25,9% Nemcev na Spodnjem Štajerskem živelo od obrti, 21,7%) od trgovine, 17,9%) od svobodnih poklicev, in le 14,l%o od kmetijstva. 13,2%o Nemcev so bili delavci, 5,6%ojavm uslužbenci in upokojenci in l,6%o industrialci. Nemci na Spodnjem Štajer- skem so bili lastniki 144 industrijskih obratov, medtem ko je bilo slovenskih le 131. Seveda pa so bili v bistveno drugačnem (slabšem gospodarskem) položaju Kočevarji, ki so bili predvsem kmetje in mali obrtniki ter trgovci. Čeprav seje odnos oblasti do nemške manjšine na Slovenskem v času med obema vojnama spreminjal, so v njem prevladovali ideja maščevalnosti za vse krivice izpred prve svetovne vojne, misel na potrebo pritiska in oviranja, strah pred tem, da bi nemška stranka utegnila močno ogroziti slovenske narodne interese, torej pogledi, ki so bili neprestano v konfliktu z idejo Zakonitosti in upoštevanja narodne enakopravnosti. Zlasti v ^etih po prvi svetovni vojni je etos maščevalnosti povsem prevla- dal nad čutom za pravičnost. V času bojev za severno mejo in pogajanj na mirovni konferenci, pa v času priprav na koroški plebiscit, so se represivni ukrepi zoper nemško manjšino kar vrstiU. Za Slovence neugoden izid plebiscita in domnevno slab položaj slovenske manjšine na Koroškem, pa sta privedla do iega, da vse do konca leta 1921 Nemci na Slovenskem niso bivali nobenih političnih pravic. Nemci v Sloveniji so se lahko politično organizirali šele potem, ko je potekel opcijski rok. Oblasti so najprej dovolile politično Organizacijo konservativno in katoliško usmerjenih Kočevarjev (20. 11. 1921 so v Kočevju ustanovili Kočevsko kmečko stranko - Gottscheer Bauernpartei), ustanovitev Političnega in gospodar- skega društva Nemcev v Sloveniji pa so dovolile skoraj leto dni kasneje. Društvo, ki so ga ustanovili 1. 10. 1922 v Mariboru, sije zlasti prizadevalo za dosego primerne zaščite nemške manjšine, zlasti na šolskem področju, in za prepričevanje slovenske javno- sti, da je »duh nacionalizma« v nasprotju z gospodarskimi in civilizacijskimi nameni vsake moderne države. Prvič so se Nemci lahko udeležili parlamentarnih volitev šele leta 1923. Pri teh volitvah je dobil kandidat nemške stranke Franz Schauer v volilnem okraju Maribor-Celje 5981 glasov (6% glasov volilnih udeležencev) in bil kot predstavnik tretje najmoč- nejše stranke (čeprav le-ta ni presegla t. i. eliminacijskega količ- nika, s katerim so favorizirali velike stranke) izvoljen za držav- nega poslanca. (Kočevska kmečka stranka z župnikom Josefom Eppichom na čelu je na volitvah podprla kandidate SLS). Pri volitvah 8. februarja 1925, ki so bile v znaku hudega volilnega terorja Pašič-Pribičevičeve vlade, je nemški kandidat Schauer prejel le 4.362 glasov ali 4%o glasov volilnih udeležencev. Pri zadnjih volitvah pred uvedbo diktature 11. septembra 1927, pa se je število glasov za nemškega kandidata dr Lotharja Miihleisna spet približalo stanju iz leta 1923. Na volitvah je namreč prejel 5.790 glasov ali 6% glasov volilnih udeležencev, kljub temu pa (podobno kot na volitvah 1925) nemški stranki (zaradi elimina- cijskega količnika) ni uspelo dobiti mandata za državni zbor Še bolje kot na državnozborskih pa so se Nemci odrezali na občinskih volitvah, zlasti v spodnještajerskih mestih. Na občin- skih volitvah leta 1924 so v Mariboru dobili okoli 21 % glasov, na Ptuju 34%o in v Celju (v koaliciji s SLS) kar 41%o glasov. Pri novih občinskih volitvah v letu 1927/28 pa so v Sloveniji izvoli 105 nemških občinskih odbornikov. Absolutno večino so Nemci dobili v občini Apače, Fikšinci, Marenberg (Radlje) in Sladki vrh, precej odbornikov pa še v občinah Konjice, Kočevje, Ptuj, Rogaška Slatina, Sv. Lovrenc, Šoštanj, Vitanje in Slovenj Gradec. V Celju so bih v 32-članski občinski odbor izvoljeni štirje pripadniki manjšine, v mariborskem 41-članskem odboru pa jih je bilo le še pet. Že od samega začetka je pri odnosu slovenskih oblasti do nemške manjšine igralo izredno pomembno vlogo vprašanje koroških Slovencev. Potem ko je vlada kraljevine SHS na zahtevo ministra za uk in bogočastje Svetozarja Pribičeviča 11. aprila 1924 razpustila osrednjo nemško kulturno organizacijo Kultur- bund in je Pribičevič razpust utemeljil kot povračilni ukrep zaradi preganjanja Slovencev na Koroškem, so politični pred- stavniki nemške manjšine v Sloveniji začeli pritiskati na odloču- joče nemške politične kroge v Celovcu, da z ureditvijo položaja koroških Slovencev prispevajo k izboljšanju položaja nemške manjšine v osrednji Sloveniji. Do pravične rešitve manjšinskega vprašanja pa so poskušali priti - v skladu z načelom kulturne avtonomije, ki gaje po estonskem vzoru zagovarjala organizaci- ja Kongresi evropskih narodnosti (manjšin) - tudi v soglasja s predstavniki slovenske manjšine v Avstriji in tudi v Italiji. Zahtevo po ureditvi slovenskega vprašanja na Koroškem s kulturno avtonomijo (zlasti na šolskem področju) je vsebovala posebna spomenica Političnega in gospodarskega društva Nem- cev v Sloveniji, ki so jo nemški zaupniki sprejeli na seji društva 16. 12. 1925, januarja 1926 pa sojo poslali koroški deželni vladi,' prosvetnemu ministrstvu v Beograd ter zainteresiranim parla- mentarnim oziroma deželnozborskim zastopnikom sosednjih manjšin v Avstriji, Italiji in Jugoslaviji. V spremnem dopisu naslovnikom so izrazil upanje, da bo »moralna in idealna« podpora koroškim Slovencem odprla pot ne le za »mirno in sporazumno rešitev manjšinskega problema na Koroškem«, ampak tudi manjšinskega vprašanja v kraljevini SHS in drugih sosednjih državah. Vendar je bilo na poti do recipročne ureditve manjšinskih problemov v obeh državah vse preveč ovir in do nje nikoli ni prišlo. Aprila 1929 so Nemci v Sloveniji - v upanju, da bodo vplivali na manjšinsko diskusijo pred Društvom narodov - objavili Spomenico o položaju Nemcev v Sloveniji, v kateri so opozorili na protinemške ukrepe slovenskih oblasti po letu 1918. Pritožbe nemške manjšine v Sloveniji je avgusta 1929 podprlo tudi zvezno vodstvo Švabsko-nemškega Kulturbunda, kije v posebni spome- nici generala Živkoviča opozorilo, da oblasti v Sloveniji še vedno kršijo člena 7 in 8 manjšinske pogodbe. Ko pa je zaradi Nemške hiše v Celju junija 1930 na Društvo narodov naslovil posebno peticijo celjski odvetnik dr Walter Riebl (podprlo ga je tudi nemško zunanje ministrstvo), so se jugoslovanske oblasti, ki so prav takrat začele z zunanjepolitičnim približevanjem k Nemčiji, odločile za spremembo svoje manjšinske politike. V času diktatu- re se je tako položaj nemške manjšine tudi na Slovenskem precej izboljšal, po vstopu SLS v novo Stojadinovičevo vlado (1935). v kateri je postal notranji minister dr Anton Korošec, pa je u manjšinski politiki spet prevladal ostrejši kurs. Obnovljeni pritisk na nemško manjšino pa ni bil le posledica Slovencem »prirojenega šovinizma in sovraštva do Nemcev«, kot je rada pisala nemška publicistika, ampak tudi vse opaznejše nacifikacije slovenskih Nemcev po Hitlerjevem prihodu na oblast in njihove vedno bolj odkrite iredentistične usmerjenosti. \ Št. 25.-24. Mi 1998 GOSPODARSTVO Banka Celje razdelila dobiček Dividende bodo znašale 1428 tolarjev bruto na delnico -Trdno na petem mestu - Prilagajanja zahtevam sodobnega bančnega poslovanja Banka Celje je zadovoljna z lanskim poslo- vanjem. Ob koncu leta je njena bilančna vsota znašala 109 milijard tolarjev, kar po- meni, da je v enem letu obseg poslovanja povečala nominalno za 17, realno pa za 7 odstotkov. S takšno rastjo je še bolj utrdila svoj položaj na petem mestu med 28 sloven- skimi bankami, z ustanovitvijo bančne sku- pine s Hmezad banko in z uspešnim prodo- rom na ljubljansko in tudi druga območja izven celjske regije pa je povečala tržni delež s 5,14 na 5,21 odstotka. Tri mednarodne pooblaščene institucije so glede kakovosti poslovanja uvrstile Banko Celje v sam vrh slovenskih bank. Kot je na novinarski konferenci poudaril generalni direktor Niko Kač, je Banka Celje vse leto poslovala varno, saj je odobravala posojila le na osnovi spremljanja tekočih rezultatov poslovanja komitentov, pri tem pa je skrbela za čim večjo razpršenost tveganja tako glede komhentov, panog in teritorija. Ob stalni izterjavi zapadlih neplačanih terja- tev je znižala delež slabih terjatev s 9,2 na 8,2 odstotka. Med 2200 podjetji in zasebniki, do katerih je imela terjatve, je bilo ob koncu leta v skupino s slabšo plačljivostjo razvršče- nih 212 dolžnikov. V preteklem letu sta bili dobri tudi tolarska in devizna likvidnost banke, saj je bila ves čas na medbančnem trgu neto upnik in je izpolnjevala vse predpi- se denarno kreditne politike. Z osebnimi obiski, kakovostnimi stori- tvami in prilagajanjem po- nudbe je Banka Celje krepko povečala delež poslovanja s podjetji. Obseg posojil se je Tiovečal za 24 odstotkov, de- pozitov pa za 33 odstotkov. Pomembne rezultate je dose- gla tudi pri poslovanju s pre- bivalstvom, saj so ob koncu leta imele fizične osebe na skoraj 300 tisoč računih pre- ko 40 milijard tolarjev zbra- Pred nekaterimi ekspoziturami Banke Celje bodo že ta mesec namestili posebne bančne nabiralnike, v katere bo mogoče oddati banč- no pismo. Gre za novo obliko poslovanja, ki bo imetnike tekočih, žiro in deviznih računov rešila dolgega čakanja pred bančnimi okenci, saj bodo lahko z bančnim pismom naročali storitve, ki jih od banke potrebujejo, pri tem pa bodo provizije nižje kar za polovico. nega denarja, v letu dni pa so se njihovi prihranki povečali za dobro petino. Banka Celje je, poudarja Ni- ko Kač, z doseženimi lanskimi rezultati skoraj v celoti ure- sničila svoj pretekli srednje- ročni načrt, zato si je dokaj smelo zastavila tudi razvojne cilje do leta 2002. Razvoj je sicer naravnan tako, da bo lastnikom zagotavljal var- nost kapitalskih donosov na daljši rok, komitentom enake oziroma še boljše storitve in zaposlenim socialno var- nost, vendar takšni cilji naj ne bi omejevali banke pri bančnih povezavah doma in v tujini. Pogovori o tem že tečejo, vendar vodstvo banke za sedaj o tem še ne želi javno govoriti. Delničarji Banke Celje so na nedavnem zboru skleni- li, da bodo 46,6 odstotka lanskega neto dobička, ki je znašal 1,16 milijarde tolar- jev, namenili za dividende. Znašale bodo 1428 tolarjev bruto na delnico. Dobra po- lovica dobička ali 580 mili- jonov tolarjev bo ostala ne- razporejena, okrog pet mi- lijonov tolarjev pa bodo razdelili med člane uprave in nadzornega odbora kot udeležbo na dobičku. V skladu s petletnim raz- vojnim načrtom želi Banka Celje letos povečati svoj tržni delež na 5,8 odstotka, obseg bančnega poslovanja za 17 odstotkov, tržni delež deviz- nega plačilnega prometa pa na 5,5 odstotka. Do konca bo, je povedal pomočnik ge- neralnega direktorja Dušan Drofenik, uvedla številne novosti, s katerimi bo kako- vost svojih storitev dvignila na še višjo raven in se še bolj prilagodila zahtevam sodob- nega bančnega poslovanja. Že konec tega meseca bo Banka Celje uvedla telefon- sko bančništvo, kot prva v državi že testira tudi elek- tronsko bančništvo, prihod- nji mesec bo uvedla še banč- no pismo. Število prodajnih mest, s katerimi ima Banka Celje sklenjene pogodbe o plače- vanju s plačilno kartico Ac- tiva, se je v letu 1997 pove- čalo za 15 odstotkov, več kot četrtina mest pa je že opremljena s POS termina- li. Activo uporablja že več kot 42 odstotkov vseh imet- nikov tekočih računov, v banki pa napovedujejo, da naj bi kmalu uvedli tudi plačilno kartico iz družine Visa._ Do konca leta bo namesti- la bankomat tudi v Trubarje- vi ulici v Celju in v Ločah, v enoti na Prešernovi ulici pa bo uredila tako imenovano denarno cono, ki bo odprta 24 ur na daii. JANJA INTIHAR BAROMETER Stečaj v Bohorju Celjsko okrožno sodišče jg. prejšnji četrtek sprejelo', sklep o uvedbi stečajnega: postopka v podjetju Bohor Mestinje, za stečajnega upravitelja pa je določilo^ Mateja Kosa iz BraslovČ.; Predlog za stečaj je dala uprava podjetja, ker Bohor* ni več plačilno sposoben,- dolgovi pa so že presegli po-^ lovico vrednosti kapitalaj Vsem 288 delavcem je pre| nehalo delovno razmerje. Kovintrade deli dobicelc v ponedeljek bo skupšči-j na delničarjev celjskega pod-^ jetja Kovintrade, ki je v letu 1997 ustvaril 24,3 milijone' čistega dobička. Uprava; družbe predlaga, da bi za dividende namenih 43,1 od-; stotek dobička, preostanek denarja pa bi ostal nerazpo- rejen. Dividenda bi znašala 100 tolarjev bruto na delni- co. Elelctro Celje v izgubah Elektro Celje, ki je od 22. maja registrirano kot delniš- ka družba, bo predvidoma v začetku avgusta imelo prvo skupščino delničarjev. Druž- ba ima 461 delničarjev. Naj- večji, 93,49-odstotni delež, je v lastni države, na Sloven- sko razvojno družbo je bilo preneseno 4,82 odstotka ka- | pitala, pokojninski in odš- kodninski sklad imata 0,7 oziroma 0,65 odstotkov ka- pitala, notranji delničarji pa imajo 0,34 odstotka kapita- la. Elektro Celje je leto 1997 končalo z 2,1 milijarde tolar- jev izgube, ki je nastala zara- di delnega kritja amortizaci- je. Dobicelc za naložbe TIM Laško bo 60 milijonov tolarjev, oziroma tretjino lanskega dobička namenil za nove naložbe v posodobi- tev proizvodnje in poslovno- informacijskega sistema. Te dni bodo v tovarni končali obsežno prenovo kotiarnf na zemeljski plin. Uradna ot- voritev bo 3. julija, ko bo tudi jubilejna slovesnost ob 25. letnici Tima. ^ Cinkarna bo kljub izgubi izplačala dividende Prejšnji teden se je uspešno končala tudi prva skupščina Cinkarne Celje, ki je lansko poslovno leto zaradi recesije v Evropi in ostalem svetu zaključila z 230 milijoni tolarjev izgube. Delničarji so se dogovorili o delitvi dobička iz let 1994 in 1995, ki revidiran znaša 574 milijonov tolarjev. Za izplačilo dividend so namenili 39,74 odstotka dobička, 345,9 milijona tolarjev pa bo ostalo nerazporejeno. Dividenda za delnico bo znašala 280 tolarjjev bruto. Lansko izgubo bo družba poravnala v breme prostih rezerv. Delničarji so zavrnih predlagane spremembe statuta, med katerimi je bila tudi razširitev uprave, tako da bo Cinkarna še naprej imela le enega člana uprave, to je generalnega direktorja Marjana Prelca, prav tako pa se niso strinjali tudi s predlogom o oblikovanju sklada lastnih delnic v višini štirih odstotkov osnovnega kapitala. Za člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, so bili na skupščini imenovani dr. Ivan Eržen, Niko Kač, Bojan Šrot in Marko Vresk, svet delavcev pa je že pred tem v nadzorni svet imenoval dr. Andreja Lubeja, dr. Nineto Majcen, Ivana Poder- gajsa in Marina Žagarja. JI Petrol načrtuje večji izvoz \ Zaradi zasičenosti domačega trga bo Petrol še bolj širil svojo mrežo v državah bivše Jugoslavije - Lani 3,2 milijardi čistega dobička Slovenska naftna družba Petrol, ki je v teh dneh izda- la poslovno poročilo za leto 1997, je lani na domačem trgu prodala 2,2 milijona ton naftnih izdelkov, s či- mer je dosegla v Sloveniji 74,7-odstotni tržni delež. Ker postaja torej slovenski naftni trg za Petrol premaj- hen in ne more več pričako- vati tolikšnih stopenj rasti kot v preteklih letih, bo družba v prihodnje še bolj kot doslej internacionalizi- rala svoje poslovanje. Lani je Petrol na tujih trgih prodal več kot 195 tisoč ton naftnih izdelkov in s tem v celoti nadomestil zmanjša- nje prodaje doma, ki je bila posledica italijanskih obmej- nih ukrepov in avstrijskega tobačnega zakona. Že doslej dobro vpeljane prodajne poti v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem bo zato Petrol še bolj utrdil z vlaganjem v iz- gradnjo lastnega drobnopro- dajnega omrežja in skladišč, svoje poslovanje pa namera- va razširiti še v druge dele nekdanje Jugoslavije in ka- sneje tudi na tržišča držav Cefte. Petrol je lansko poslovno leto končal s 3,2 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je realno za skoraj polovico več kot leta 1996, v enaki meri pa se je povečala tudi donosnost kapitala. Čisti pri- hodek, ki je znašal 121,6 mi- lijarde tolarjev, se je v enem letu realno zvišal za 11 od- stotkov. Uprava družbe bo na skupščini delničarjev, ki bo konec julija, predlagala, da med delničarje ne bi razdeli- la letošnjega dobička, pač pa bi za dividende namenila del nerazporejenega dobička iz preteklih let, ki znaša blizu 3 milijarde tolarjev. Takšnemu predlogu nasprotuje vlada - država ima namreč v Petrolu 15,6-odstotni delež; predlaga bistveno višje dividende in nobenih nagrad iz dobička upravi. Za sedaj ni še nobe- nih znamenj, da bi takšen predlog vlade podpirali tudi drugi večji lastniki Petrola. Ifiiiiiiriwi-iii-ifl i„ JI Delnice Etoia so med najbolj stabilnimi Uspešno poslovanje v letu 1997 - Za dividende kar 80 odstotkov dobička Delničarji Etola, ki sodi med uspe- šnejša celjska podjetja, so pred dnevi na skupščini družbe sklenili, da bodo za dividende namenili kar 80 odstotkov lanskega čistega dobička in zmanjšali osnovni kapital. Zaradi prekapitalizira- nosti bo namreč Etol umaknil s trga 14 tisoč delnic v nominalni vrednosti 140 milijonov tolarjev. Lanski čisti dobiček Etola, ki ima blizu 4 tisoč delničarjev, od katerih ima deset največjih v rokah kar 58,3 odstotka del- nic, je znašal 263,5 milijona tolarjev. Za izplačilo dividend bo družba namenila 210,8 milijona tolarjev, nekaj manj kot devet milijonov tolarjev bo šlo za nagrade upravi in nadzornemu svetu, 43,8 milijo- na tolarjev pa bo ostalo nerazporejenih. Dividenda na delnico, ki bo izplačana 22. julija, bo znašala 767,8 tolarja bruto. Vodstvo Etola ter nadzorni svet in del- ničarji ocenjujejo, da je bilo poslovanje družbe v preteklem letu dobro, saj se je prodaja v primerjavi z letom 1996 pove- čala za 17 odstotkov, največja rast pa je bila dosežena na novih trgih, kjer doslej Etol ni bil prisoten. »Nadaljujemo s trž- nim prodorom v države bivše Sovjetske zveze, zlasti v Rusijo in Belorusijo, vrača- mo pa se tudi h kupcem na trgih bivše Jugoslavije,« pojasnjuje lansko prodajo direktor Etola Ivan Ferme. »Razveseljivo je, da se povečuje prodaja bolj donosnih programov na aromskem področju.« V Etolu je lani bruto donos na povprečno vrednost kapitala znašal 4,8 odstotka, do- nos na prodajo približno 10 odstotkov, stabilnost v poslovanju pa se je lani kazala tudi v gibanju tečaja Etolovih delnic, ki veljajo na Ljubljanski borzi za ene najbolj stabilnih na organiziranem trgu. Vodstvo Etola načrtuje letos 10-odstotno povečanje celotnega prihodka in dobička, kar bo družbi, glede na poslovne rezultate v prvih petih mesecih, tudi uspelo. Bruto donos na kapital naj bi ob enakem številu zaposlenih povečali na 5,5 odstotka. Etol bo v tem letu namenil za naložbe 300 milijonov tolarjev. Razširili in obnovili bo- do destilarno ter uredili prezračevanje v proizvodnji arom in v destilaciji. JANJA INTIHAR Dražba Zlatarne Celje bo 15. julija stečajni upravitelj celj- ske zlatarne Zlatko Hoh- njec se je po posvetu z up- niškim odborom odločil, da bo prva javna dražba tega podjetja 16. julija. Izklicna cena za celotno podjetje, to je za vse nepre- mičnine, za Avrodent, kjer dela trenutno osemdeset lju- di, in za blagovno znamko bo nekaj manj kot 553 mili- jonov tolarjev. Kupec ne bo imel nobenih obveznosti do zlatarninih upnikov. JI Šl. 25.-24. Mi 1998 1. SNOPIČ GOSPODARSTVO 3 Ekološko čistejša elektrika v šoštanjski termoelektrarni bodo jeseni letos začeli graditi čistilno napravo na petem bloku - Ekološka naložba je vredna 15 milijard tolarjev v šoštanjski termoelek- trarni so prejšnji teden zače- li s pripravljalnimi deli, po- trebnimi za začetek gradnje (Sistilne naprave na bloku pet. Graditi bodo začeli jese- ni, konec leta 2000 pa na tem bloku že pričakujejo posku- sno obratovanje čistilne na- prave, ki bo omogočila proi- zvajanje električne energije pod sprejemljivimi ekološki- mi pogoji. Vrednost naložbe v ekološ- ko sanacijo največjega bloka v šoštanjski termoelektrarni bo znašala približno 15 milijard tolarjev. V obsežni ekološki projekt so želeli vključiti kar največji delež slovenske indu- strije. V začetku marca letos so podpisali pogodbo o doba- vah in storitvah z najugodnej- šim ponudnikom, s konzorci- jem Deutsche Babcock - Rudis Trbovlje. Delež domačih do- bav in storitev bo znašal kak- šnih 9 milijard tolarjev, uvozni delež pa 5,2 milijardi tolarjev. Po besedah Jaroslava Vrtač- nika, direktorja Šoštanj ske termoelektrarne, bodo morali najeti tuj kredit v višini 8 mili- jard tolarjev, razliko, približno 7 milijard tolarjev, pa bodo morali zagotoviti iz lastnih vi- rov in državnega proračuna. Podjetje Deutche-Babcock, ki so ga skupaj s slovenskim partnerjem, trboveljskim pod- jetjem Rudis d.d., izbrah za izvajalca del, se na področju strojegradnje ponaša s števil- nimi objekti po vsem svetu. Heino Martin, član uprave Deutsche Babcock, je povedal, da je ime družbe moč najti celo v Guinessovi knjigi rekor- dov, kamor so se uvrstili zara- di rekordne izgradnje elektrar- ne s plinskimi turbinami, ki so jo zgradili v pičhh 42 tednih. Doslej so zgradiU 26 čistilnih naprav dimnih plinov. S pomočjo čistilne napra- ve, ki jo bodo zgradih v šo- štanjski termoelekrarni, bo- do več kot 97 odstotkov oko- lju škodljivih snovi iz odpad- nih plinov lahko odstranili in jih z apnencem pretvorili v sadro, ki za okolje ni nevar- na. Sadro bodo odlagali v ugreznine, ki so nastale v dolini zaradi odkopavanja premoga. Emisije žveplovega dioksida in prahu po zaklju- čenem projektu ekološke sa- nacije na petem bloku ne bo- do več presegale dovoljenih vrednosti. KSENIJA LEKIČ Nova dvorana MGA Nazarje povečuje obseg proizvodnje elektromotorjev Vodstvo mešanega podjet- ja MGA Nazarje se je odločilo za več kot pol milijarde tolar- jev obsežno investicijo. Na delu parkirnega prostora bo- do do konca oktobra postavi- li veliko proizvodno dvorano za izdelavo elektromotorjev. MGA je lani začel s trže- njem elektromotorjev, ki jih bodo v novem objektu izdelo- vali tudi za podjetje Vorvverk. Letos nameravajo izdelati več kot pol milijona elektromotor- jev, ob vstopu v novo tisočletje pa že trikrat več. Tudi zavoljo dogovorov s še enim tujim partnerjem. Gradnja novih proizvodnih prostorov za izdelavo elek- tromotorjev je že tretja večja naložba po letu 1993, ko je podjetje kupil nemški kon- cem Bosch-Siemens in v Na- zarje iz Nemčije ter Češke* preselil večino proizvodnje. Leta 1995 so postavili pro- store za razvoj, lani novo skladišče, nad bodočo proi- zvodno dvorano pa bo nad- stropje za laboratorije z opremo za trajnostno testira- nje. Od prodaje elektromo- torjev si namreč letos obeta- jo 1,2 milijarde tolarjev, na- slednje leto pa še enkrat toli- ko. V podjetju MGA so lani iz- delali 1,5 milijona razhčnih gospodinjskih aparatov. Veči- noma za tuje trge, tako da so dosegH okrog 10 milijard tolar- jev realizacije in 671 milijonov dobička. Za zadnjo naložbo so ves denar zagotovili sami. Ž.Z. V podjetju MGA Nazarje je bila ob prihodu Bosch Sie- mensa 488 zaposlenih, zdaj jih je 575, z novo naložbo pa bodo zaposlili od 50 do 80 ljudi. Ugodna letina v Podčetrtku Dobrih 20 milijonov dobička Atomskih toplic za reinvestirgnje Na skupščini delniške družbe Zdravilišča Atomske toplice so sprejeli poročilo za preteklo leto, pri čemer so dobrih 20 milijonov tolarjev čistega dobička namenili za reinvestiranje. Po poročilu direktorja Bori- sa Završnika so lani uresničili vse načrtovane naložbe. Tako so odkupili zunanji bazen Term, pridobili 5 dodatnih hotelskih sob in začeh z gradnjo aparthotela, povezo- valnega hodnika hotela in Term ter s pridobivanjem do- kumentacije za območje kampa. Po lanski dokapitali- zaciji imajo 28 odstotkov del- nic SŽ, 17 odstotkov je na- vadnih, 12 odstotkov ima Slovenijaturist, po približno 10 odstotkov pa jih je iz in- terne razdelitve oziroma last SDCF, drugi delničarji pa imajo nižje deleže. Na skupščini, ki so jo sklicali prejšnji teden, je bilo 75 od- stotkov kapitala. V družbi so ugotovili, da je njihov lanski dobiček manjši zaradi slabega poslovanja Slovenijaturista ter bistveno precenjene knjigovodske vrednosti Atomskih toplic. Sicer pa so povedali, da je bil hotel lani zaseden 76 odstot- no, v bazenih se je kopalo 10 odstotkov več obiskovalcev, za prav toliko se je povišalo število nočitev v kampu, v Atomski vasi pa jih je bilo za odstotek manj. Ugotavljajo, da sta na končni poslovni rezultat najbolj vplivala od- pravljanje dolgoročnih rezer- vacij in nerevalorizacija pre- cenjenega dela sredstev. Poslovanje je ugodno oce- nil tudi predsednik nadzor- nega sveta* Marjan Rekar, ptujska revizijska hiša Pre- log-Simam pa je ugotovila pošteno podobo poslovanja. BRANE JERANKO Pogaianja za štorsko Jeklo šele jeseni v ponedeljek je potekel tridesetdnevni rok, do katerega je holding Slo- venske železarne zbiral ponudbe za nakup štor- skega Jekla. V Ljubljani za sedaj še ne želijo go- voriti, kakšen je bil od- ziv na razpis, povedali pa so, da naj bi se pogajanja z izbranim ponudnikom pričela šele v septembru. Med interesenti za nakup Jekla Štore je bila v prete- klem mesecu največkrat omenjena švedska firma Inexa, ki v tem projektu so- deluje s podjetjem Unior Zreče. Švedi so prepričani, da bi ob primernem vlaga- nju lahko že kmalu spreme- nili jeklarno v dobičkono- sno podjetje, proizvodnjo v Štorah pa povezujejo z lad- jedelniškim trgom na Sre- dozemlju. V Inexi, kjer Je- klo Štore dobro poznajo, saj so ga želeli kupiti že leta 1994, menijo, da bi bilo v tovarno, ki potrebuje tehno- loško prenovo, poleg tega pa ne izpolnjuje tudi sodob- nih ekoloških zahtev, po- trebno v naslednjih letih vložiti od 10 do 15 milijonov mark. Po tehnološki rekon- strukciji bi jeklar na lahko zaposlovala do 450 ljudi. Svojo ponudbo v koncernu Inexa utemeljujejo še z dejs- tvom, da bi od takšnega na- daljevanja proizvodnje, kot jo predlagajo, imele koristi vsaj še Slovenske železnice, saj bi v Štorah potrebovali za okrog 280 tisoč ton pre- voznih zmogljivosti na leto. Poleg švedske firme se za nakup štorske železarne za- nimajo še podjetja iz Avstri- je, Nemčije in Švice. JI 1^ NOVO NA BORZI Delnice slcladov na borzi Piše: Bojan Gradišnik Več kot 1,3 milijona Slo- (cncev je svoje certifikate - zamenjane v delnice - zaupa- lo v upravljanje družbam za upravljanje, ki so ustanovile pooblaščene investicijske družbe. Zaradi še nerešenih zaple- tov okoli privatizacijske vrzeli, delničarji privatizacijskih skladov delnic niso mogli pro- dati preko borze. Pritisk delni- čarjev za kotacije omenjenih delnic je bil vse večji, pa tudi družbe za upravljanje želijo zagotoviti to, kar so na začet- ku obljubljale - javno, likvid- no in varno trgovanje, ki ga lahko omogoči samo borza. Trenutno na borzi že kotirajo delnice šestih manjših poob- laščenih investicijskih družb. Pridružile pa se jim bodo tudi delnice največjih skladov, ki pa so se odločile za različna preoblikovanja skladov. V ne- katerih skladih so se odločili za sistem dveh skladov. Pri prvem so certifikate v celoti zamenjali za delnice in deleže v podjetjih, pri drugem pa so ostali certifikati neizkorišče- ni. Ti nezapolnjeni skladi se bodo delno ali v celoti zapol- nili z državnim ali drugim pre- moženjem. Za omenjeno va- rianto so se odločili delničarji skladov Atene, Nacionalne fi- nančne družbe... Pri nekate- rih drugih skladih pa so se delničarji odločiU za preobli- kovanje skladov v en sklad, v katerem so certifikati delno Zamenjani za delnice in dele- že v podjetjih, delno pa ostaja- jo še nepokriti. Najbolj svež. primer preoblikovanja skla- dov v en sklad je sklad INFOND-ZLAT, ki ga upravlja družba za upravljanje KBM- INFOND iz Maribora. Osnovni kapital sklada INFOND-ZLAT je 30.367.471 SIT. Nominalna vrednost delnice je 1.000 SIT. Delnice so vknjižene v central- ni register vrednostnih papir- jev Delnice sklada INFOND- ZLAT omenjam, ker je uprava Ljubljanske borze sprejela sklep o uvrstitvi delnic na pro- sti trg OTC in se bo z njimi začelo v kratkem trgovati. Nove delnice Zdraviliška Rogaška - zamenjava Na Ljubljanski borzi sta bi- li kar nekaj let uvrščeni dve delnici družbe Zdravilišče ZHT. Z rednimi delnicami je bilo relativno veliko prome- ta, s prednostnimi pa manj. Tečaja delnic sta bila ves čas nizka glede na nominalno vrednost (50 DEM). Že dober mesec pa ti delnici ne kotira- ta več. Prišlo je do preneha- nja družbe na eni strani in nastanek nove družbe Zdra- vilišče Rogaška d.d. Vsi, ki imajo delnice, ki so kotirale na borzi (RGSR in RGPO) in imenske delnice, ki niso koti- rale, imajo pravico do dode- litve delnic novo nastale prevzemne družbe. Menjal- no razmerje je takšno, da so imetniki dveh starih delnic upravičeni do ene nove. Rok za zamenjavo je mesec dni in se konča že 18. julija. 8 AKCUA NT&RC: DOBRODOŠLI DOMA Izlet za tisoč tolariev Najbolje se podaja, kar je iz domačega kraja: vabimo vas na štiri poletne izlete v mesta in vasi na Celjskem Ne ponujamo vam sanj- skih potovanj v tuje dežele, ampak le en sam drugačen •dan. Dobrodošli doma. Novi tednik in Radio Celje vam bosta v poletni akciji, s kate- ro se vključujemo v nacio- nalni projekt pospeševanja domačega turizma, nakaza- la le nekaj turističnih prilož- nosti, ki vas bodo morda spodbudile, da boste domače okolje pričeli na novo spoz- navati. Predstavili vam bomo štiri zanimive izletniške točke na Celjskem, na štiri izlete pa vas tudi vabfmo. Pridružite se nam in spoznajte kraje, ki so morda manj obiskani, a si za- služijo vašo pozornost. Na vsakem izletu bomo po- skrbeli za organiziran prevoz, oglede naravnih in kulturnih znamenitosti, kratko potova- nje pa bomo zaključih v prijet- ni družbi ob dobri hrani, glas- bi in družabnih igrah. Izletni- ki, ki se bodo odločili, da gre- do z nami na pot, bodo plačali le 1000 tolarjev. Vse ostale stroške izleta bomo prevzeli v NT&RC, tudi s pomočjo po- kroviteljev. Za starše, ki bodo želeli na izlet popeljati otroke, pa še tale novica: za otroke do štirinajstega leta je izlet brez- plačen. Če boste potovali z nami, boste gotovo dobili tudi kak- šno novo idejo o kratkem od- dihu, ki je lahko zanimiv, akti- ven in prijeten. Ni se vam tre- ba ozirati daleč naokoli. Boste videh, niti celjskega območja ne poznamo prav dobro. Veli- ko novega lahko odkrijemo, izvemo, vidimo, spoznamo. Pojdite z nami. Poučno bo, veselo in vredno vašega dne. Prvi izlelt ŠALEŠKA DOLINA V soboto, 11. julija, bomo šh v Šaleško dolino. Pot nas bo vodila skozi Vinsko Goro, Velenje, Šoštanj, Skorno in Zavod- nje. Preberite podroben opis izleta. Prijavite se lahko do Četrtka, 9. julija, med 7. in 15. uro v prostorih NT&RC, na Prešernovi 19 v Celju, ali tako, da izpolnite priloženi kupon, prijavite pa se lahko tudi po telefonu na številko 4225-144. Ostale tri izlete bomo podrobneje predstavili v Novem tedni- ku, vsakega štirinajst dni pred odhodom. Drugi izlet: SAVINJSKA DOLINA V soboto, 25. julija, bomo šli najprej na Vransko, kjer si bomo ogledali muzej motociklov, nato bomo nadaljevali pot do Gornjega Grada in si ogledali znamenito katedralo, v Radmirju pa masne plašče. Izlet bomo zaključili na Burgerje- vem ranču na Venišah, kjer nam bodo postregli z dobro hrano, možna bo tudi ježa konj, poskrbeli pa bomo tudi za zabavo. Tretji izlet: SNEŽNA JAMA V soboto, 8. avgusta, se bomo odpravili v Zgornjo Savinjsko dolino, najprej v Snežno jamo, ki nam jo bodo razkazali jamarji. Pot bomo nadaljevali do Solčave in se podali na krožno vožnjo po panoramski cesti. Na kmetiji Karlija Gradi- šnika nam bodo ponudili domače jedi, preizkusili pa se boste lahko tudi v lokostrelskih veščinah. četrti izlet: SORŽEV MLIN V soboto, 22. avgusta, se bomo napotili proti Vojniku, nadaljevali pot mimo Nove Cerkve in se ustavili v vasi Polže. Dan bomo preživeli pri izredno lepem Sorževem mlinu, kjer bomo imeli piknik s primernim zabavnim programom, atrak- cija pa bo polet z baloni. Z izleti v poletje, NT&RC Dobrodošli v dolini gradov Vabilo na izlet v Šaleško dolino: oglejmo si velenjski grad, Rotovnikovo jamo, Kavčnikovo domačijo... že veste, kako boste preži- veli drugo soboto v juliju? Nimate prav nobenih počit- niških načrtov? Mi jih ima- mo! Pridružite se prvemu iz- letu, ki ga 11. julija organizi- rata Novi tednik in Radio Ce- lje. Šli bomo v Šaleško doli- no. Na pot bomo krenili iz Celja ob 9. uri, vrnili pa se bomo pozno popoldne. Načr- tujemo privlačen izlet v doli- no, nad katero stvarnik ni mahal s praznim žakljem. Lepša in bogatejša je, kot ste morda verjeli doslej. Načrt izleta je naslednji. Na poti v Velenje se bomo najprej ustavili v Vinski Gori, v zasel- ku Črnova, kjer si bomo ogle- dali Lamperčekovo jelenjo farmo. Drevovi jo imajo že četrto leto, a zanjo ve le ma- lokdo. Domačijo želijo po- vsem obnoviti in vpeljati go- stinstvo, zaenkrat pa imajo dovolj dela z več kot osemde- setimi jeleni, damjaki in muf- loni, ki živijo na lepem ograje- nem posestvu, velikem 12 hektarjev. Živali so krotke in zaupljive. Če ne bomo pregla- sni, bodo prišle čisto blizu... Na farmi bomo zjutraj in naj- brž se bo vsem prilegla doma- ča potica gospodinje Marte Drev. Iz Vinske Gore, ki leži pod južnimi pobočji Radojča, se bomo odpravili v Velenje in se ustavili na gradu. V srednjem veku so v Šaleški dolini zgra- dili prek 20 gradov in graščin, zato ji upravičeno pravijo tudi dolina gradov. Mi si bomo og- ledali velenjski grad, ki je naj- bolje ohranjen v vsej dolini. Prvi lastniki gradu, ki je nastal v 13. stoletju, so bih gospodje Ptujski, za zgodovino stavbe pa so bili najpomembnejši grofje Wagensbergi, ki so gra- du v 16. in 17. stoletju dali do danes ohranjeno podobo re- nesančnega palacija z obram- bnim obzidjem. Na gradu do- muje Muzej Velenje in ogle- dali si bomo prenovljeno zbir- ko afriške umetnosti češkega zbiratelja Františka Foita, zbirko cerkvene umetnosti, zbirko batik, ostanke masto- donta, muzej slovenskih pre- mogovnikov... Na gradu bomo ostali kakšno uro, nato se bo- mo odpravili proti Šoštanju. Ustavili se bomo v Skor- nem, slikovitem naselju na planoti, ki ima v svoji notra- njosti številne kraške jame. Med najbolj znanimi je Rotovnikova jama, ki si jo bomo to dopoldne ogledali. Jamo je družina Rotovnik odkrila po naključju, ko so leta 1978 podrli staro domačijo. Šele čez sedem let so jamarjem dovolili raziskati jamo. Ni bilo zaman, kajti odkrili so dvorano z lepimi kapni- ki, med njimi tudi pravo redkost - znamenite aragonitne ježke. Kapnike te vrste so doslej odkrili le še v dveh kraških jamah na Sloven- skem. Od leta 1985 je Rotovnikova jama prav zaradi aragonitnih ježkov spomeniško zaščite- na. Ogled jame bo trajal kakšne pol ure, nakar bomo krenili skozi Šoštanj v Zavodnje. V kraju Zavodnje so samotne kmetije, jedro pa predstavljata podružnična šola in cerkev sv. Petra. Naša končna postaja bo Kavčnikova domačija, ki je pravi biser slovenske kmečke arhitekture. Evropsko znana domačija je najz- namenitejši etnološki kulturno-zgodovinski spomenik, v Šaleški dolini. Najpomembnejši prostor v domačiji je ohranjena dimnica, kjer so naši predniki živeh, spah, delali, kuhali in se ljubili, v njej so se rojevali in umirali. Dimnice, v katerih je pogosto izbruhnil požar, so nasle- dile sodobneje zasnovane črne kuhinje. Pri Kavčnikovi domačiji bomo ostali dlje časa, saj si bomo tam privoščili dobro kosilo. Pripravili ga bodo v gostišču pri Vidi, znanem po domači hrani, ki predrami tudi zahtevne gurmane. Postregli nam bodo z gobovo juho, sledili bodo sirovi štruklji, hrenova omaka, prazen krompir, zrezki in solata, na koncu pa se bomo posladkali še z borovničevim zavit- kom. Bomo šli? Ste že bili v dolini gradov? V soboto, 11. julija, lahko preživite prav tak dan, kot smo ga opisali. Verjemite, lepo nam bo. Počitniški pozdrav, Če človek pol sveta ohteče, najboljši kruh doma se peče. (slovenski pregovor) Na velenjskem gradu si bomo ogledali muzejske zbirke. Afriško, rudarsko, zbirko cerkvene umetnosti... Rotovnikova jama v Skornem pri Šoštanju je spomeniško zaščitena zaradi aragonitnih jež- kov. Nam bodo jedli iz roke? Ne, a če bomo dovolj tihi, jih bomo lahko videli čisto od blizu. Na Lamperčekovi farmi v Vinski Gori je več kot osemdeset jelenov, muflonov in damjakov. Št. 2S.-24. junij 199 1. SNOPIČ KRONIKA S CEUSKEGA 9 Umetnine za Sonček Dražba likovnih del Rotary Cluba Celje: za obolele otroke v Centru Sonček poldrugi milijon tolarjev ^ »Prvič - hvala, drugič - hva- la, tretjič - hvala,« je četrtko- vo dobrodelno dražbo likov- nih del ob prvi obletnici Ro- tary cluba Celje (v državi jih je skupno dvanajst) zaključil predsednik Tone Zimšek. Iz- kupiček je presegel poldrugi milijon tolarjev in je v naj- večji meri namenjen Centru Sonček iz Celje. Celjski rotarijci so se že ob ustanovitvi zavezali, da bodo pomagali otrokom, obolelim za cerebralno paralizo in zato so pripravili dražbo 27 likov- nih del domačih umetnikov, ki so sami določili izklicne cene. Najvišjo je dosegla keramična skulptura Franca Purga, ki je za okroglih 100 tisočakov kon- čala pri direktorju in lastniku podjetja MIK Celje-Ce plast Francu Pliberšku. Mladi podjetnik je po pokli- cu arhitekt in je imel že ob študiju popoldansko obrt. Na- to se je resneje začel ukvarjati z veleprodajo materialov za uokvirjanje slik (pokriva triče- trt slovenskega trga in oskrbu- je 15 podjetij po vsem svetu), lani še s proizvodnjo zunanje- ga stavbnega pohištva, pred dvema mesecema pa je sedež podjetja preselil v nekdanji mio. Pliberšek je uspešno licitiral še pri treh slikah in z naku- pom umetnin za skupno 270.000 tolarjev največ prispe- val za obolele otroke. Zelo se je izkazala tudi vodja kabineta celjskega župana Aleksa Gaj- šek-Krajnc (mož Viki, na- mestnik načelnika generalšta- ba Slovenske vojske, je pred kratkim dobil odlikovanje za prispevek k razvoju SV in mi- nistrstva za obrambo), ki je za tri slike odštela 230.000 tolar- jev. Tri slike sta kupila tudi za- konca Emil (v središču mesta ima največjo galerijo za uok- viranje slik v Celju) in Anita Jančar ter zakonca Mirjana in Roman Gracer, ki sta že leta 1980 začela s samostojno obrtjo. Pred desetletjem sta jo preoblikovala v družinsko podjetje Miroteks in zdaj spodnje perilo z njihovo bla- govno znamko teoretično no- si že vsak drugi Slovenec. Let- no namreč izdelajo okrog mi- lijona komadov spodnjic in majic, s čimer so po obsegu proizvodnje tretje največje to- vrstno podjetje v državi. Oba zakonska para sta za slike plačala po 165.000 tolar- jev, peti na lestvici pa je Zvonko Juteršek iz Arclina, ki je za dve sliki odštel 140.000 tolarjev. Možakar se ukvarja s servisiranjem goril- nikov, opremo kotlovnic in strojno instalacijo za central- no ogrevanje, sicer pa je bilo na dražbi Rotary cluba Celje največ zanimanja za akvarel Darinke Pavletič-Lorenčak z naslovom Vipava. Vodja avkcije, umetnostni zgodovinar in likovni kritik Peter Može iz Maribora, je moral kar dvanajstkrat poviša- ti ceno, preden je akvarel celj- Mirjana in Roman Gracer. Anita in Emil Jančar. ske slikarke dokončno našel lastnika. In ker so bih zbrani ljudje dobre volje, so sprva ostale neprodane samo štiri umetnine. Z malenkost nižjo izklicno ceno je bilo več uspe- ha v drugem krogu dražbe in tako je predsednik celjski rota- rijcev Tone Zimšek lahko po- nosno oznanil, da je šlo v pro- met vseh 27 del. ŽEUKO ZULE Foto: SHERPA Aleksa Gajšek-Krajnc, Damijan Klajnšek in Franci Pliberšek. Kdo dd več? S številko 7 se je oglasil Zvonko Juteršek. Grafike velikih moistrov Dragocene in lepe, četudi brez originalnih podpisov Na prodajni razstavi grafik velikih svetovnih mojstrov 20. stoletja v galeriji Kultur- nica v Velenju so na ogled grafični odtisi izjemnih del, katerih originali po svetu do- segajo vrtoglavo visoke cene. Ko grafike odtisnejo v več kot tisoč izvodih, imajo že bis- tveno nižjo ceno. Njihova ka- kovost se s številom odtisov zmanjšuje, vendar so še ved- no občudovanja vredne in- terpretacije originalov. V Kuhurnici lahko kupimo grafike velikih imen, kot so Miro, Picasso, Braque, Matis- se, Chagal in drugi. Pet grafik od razstavljenih devetnajstih so že prodali. Najdražji med vsemi je avtorski plakat, ki je stvaritev ameriškega umetni- ka Royja Lichtensteina, enega najpomembnejših predstavni- kov pop-arta. Cena plakata je 658 tisoč tolarjev. Za dvestopetdeseti odtis gra- fike rusko-židovskega umetni- ka Marca Chagalla bi morali v Parizu odšteti približno tri mi- lijone tolarjev, v Kulturnici, kjer imajo grafični odtis, ki ni tako blizu originalu, zanj pla- čate 90 tisoč tolarjev. Po bese- Barvna variacija portreta Marilyn Monroe, delo ameriškega umetnika Andyja Warhola. Brez avtorjevega podpisa je cena grafičnih listov približno desetkrat nižja. dah Stanislave Pangeršič, last- nice Kukurnice, bi tako Cha- gallovo grafiko, kakršno raz- stavljajo zdaj v galeriji, dobili v tujini še nekoliko ceneje. V Kulturnici so naprodaj grafični odtisi del Pabia Picassa za 122 tisoč tolarjev, Lanskoyja za 146 tisoč tolarjev, Matišsa za 175 tisoč tolarjev, Mirojeve grafike od 90 do 189 tisoč tolarjev... V ilustracijo cen še tale po- datek. Razstavili so tudi grafi- ki, ki predstavljata stiliziran portret igralke Marilyn Mo- nroe in sta delo ameriškega umetnika Andyja Warhola. Grafična lista nista podpisana, pač pa imata na hrbtni strani žig z napisom »Fill in your own signature« ter žig založni- ka Sunday B. Morning. Po mnenju likovnega kritika Bra- neta Kovica gre za reprint ene najbolj znanih grafičnih edicij Andyja Warhola, serije dese- tih barvnih variacij Mariliyn Monroe, ki so jo izdali leta 1970. »Edicija je bila razprodana, avtor pa se je v skladu s svojo filozofijo, da je vsak človek lahko umetnik, odločil za po- natis pod pogojem, da grafike ne podpiše sam, pač pa kupci oziroma lastniki posameznih grafičnih listov. Zategadelj je tudi cena grafik bistveno nižja od grafik z originalnim War- holovim podpisom,« je zapisal Kovic. Grafična lista Marilyn Monroe v dveh različnih barv- nih variacijah sta v velenjski galeriji naprodaj za 360 tisoč tolarjev. Če bi imeli originalen podpis, bi zanju morali plačati približno tri milijone tolarjev. KSENIJA LEKIČ, Foto: GREGOR KATIC IZJAVA TEDNA »Nikoli nisem dobila nobene diplome. Samo pohvale staršev.« Panika Vodopivec, predsednica občinskega odbora SDS Celje, o anonimki, da naj bi leta 1977 dobila diplomo kot mentorica zmagovalne skupine osnovnih šol iz Celja na tekmovanju Tito, revolucija, mir. Desni zavoj z loparjem Kaj poleti počnejo učitelji in trenerji smučanja? Konec junija že sedem let igrajo tenis na stanovskem turnirju, ki je bil tokrat v Velenju. Na osmih igriščih je v drugi inačici belega športa okrog žogic še bolj elegantno kot na smučeh, zavijalo in drselo - izjemoma po pesku - okrog 150 članov ZUTS, med katere se je pomešal tudi nekdanji član Demo teama Boris Strel. Prvi slovenski dobitnik kolajne svetovnega prvenstva (v Schladmingu davnega 1982) ima že več kot desetletje servis smučarske opreme in zastopstvo za vezi ter je reden obiskovalec družabnih prireditev. Celjski učitelji in trenerji so že sedem let združeni v Snežaku. Na velenjskem turnirju je bil Andrej Verdnik četrti, odbojkarska ekipa (Matjaž Jančigaj, Boštjan Jeraša, Slavko Lisec) je bila druga, nastopu v malem nogometu in košarki pa so se odpovedali. Št. 25.-24. junij 1998 10 NAŠI KRAJI IN UUDJE Preživel je vse -izitie, celo revmatizem Biserne poroke Čoklovih se veselijo z obema nekdanjima pričama , Biserne poroke so red- kost, takšne, da bi jih zakon- ca učakala skupaj z obema pričama, še toliko bolj. V Ka- menem nad Šentjurjem sta praznovala biserno poroko zakonca Čoki, ki sta se je veselila z obema pričama, starima več kot 90 let. Jerčka Turk in Anton Čoki - ona z Belega pri Šmarju, on iz Vršne vasi pri Zibiki - sta se prvič poročila v sloviti cerkvi Sv. Roka nad Šmarjem. Na ohcet, ki je bila še po stari šegi, sta se odpeljala s kočijo. Oba izvirata iz kmečkih dru- žin, pri čemer je zanimivo, da je bil njen oče šmarski župan in državni poslanec. Njuno zakonsko zvezo, ki odlično drži že 60 let, je sklenil ženi- nov brat, duhovnik. Po poro- ki sta si ustvarila prijeten dom v Kamenem nad Šentjurjem, kjer sta se ves čas preživljala s kmetijstvom. Nekaj časa sta imela največja hmeljišča v šentjurski občini, gojila sta ce- lo kumino. Vsako obdobje življenja ima svoj čar in preizkušnje. Veselila sta se rojstev svojih šestih otrok, šestnajstih vnu- kov in štirinajstih pravnukov, med hujšimi preizkušnjami pa omenjata prva leta po II. svetovni vojni, čas obvezne oddaje. Tako doživljata šest skupnih desetletij in se veseli- ta, ker so njuni otroci na dobri poti. In tako je prišel čas zlate poroke, zdaj pa še biserne. »Hotela sva tiho praznovanje, vendar so naju otroci zelo le- po presenetili. Hvaležna sva jim,« sta nam povedala v pre- teklih dneh. Na veliko ohcet so povabiU obe priči, ki sta bili z njima pred oltarjem že pred šestdesetimi leti. Ženinova priča, njegov brat iz Ljubljane Martin Čoki, je bil spet z nji- ma, nevestini priči Antonu Cverlinu iz Šmarja je pot na biserno poroko preprečila pljučnica. Nadomestil ga je Bisemoporočenca Jerčka in Anton Čoki v Ipavčevi hiši. Nepozabno družinsko slavje, velik dogodek za kraj. Čoklov najstarejši sin, Janez iz Šentjurja. Dne biserne poroke ne bo- do mogli pozabiti. Za izjemni družinski praznik je prišlo na slovesni zajtrk v domačo hišo vseh šest Čoklovih otrok, skupaj z zakonci. Oba sta se jih veselila praznično urejena, nakar so se z jeklenimi ko- njički odpeljali k Ipavčevi hiši. Tam je sledilo novo presene- čenje, pozdravi in čestitke bližnjega in daljnega sorods- tva ter prijateljev. Za posebno slovesno vzdušje sta poskr- bela šentjurska godba na pi- hala ter moški pevski zbor Skladateljev Ipavcev, kjer je pevec in predsednik njun naj- starejši sin. V Ipavčevi hiši sta pred žu- panom Jurijem Malovrhom potrdila dolgo skupno pot v dobrem in slabem. Nato so odšli k Sv. Juriju, kjer ju je poročil dekan Mirko Žemljic. Bilo je ganljivo, veselo. Slavje so nadaljevali v gostilni Salobir v Dobju pri Planini, kjer se je zbralo blizu sto povabljencev. Na ohceti so pili odlično in nagrajeno vino, ki ga pridelu- jejo v svojih goricah njuni trije otroci. Za dobro voljo sta po- skrbela tudi slavljenca, ki jima dobre volje nikoli ne zmanjka. »Preživel sem Avstro-Ogr- sko monarhijo, starojugoslo- vanski kapitalizem, nemški nacizem, jugoslovanski ko- munizem, sedaj pa revmati- zem,« je stresal šalo za šalo bisernoporočenec, ko smo obiskaU par na njunem do- mu. Tudi bisernoporočenka je povedala veliko šal. Bila sta izjemno dobre volje, s sveži- mi vtisi po čudovitem slavju. Po dogodku, ki je v ponos vsemu kraju. Na Coklo vi kmetiji, kjer sta se trudila dolga desetletja, kmetujeta sedaj njun najmlajši sin Jože ter snaha Panika. Bi- sernoporočencema je v po- sebno veselje vrt, njej še pose- bej cvetje, o čemer priča priz- nanje turističnega društva. V domači hiši se veselita že rojs- tva četrtega vnuka. Sicer pa se zelo razveselita obiskov svojih šestih otrok, njihovih zakon- cev in drugih sorodnikov. Vsi otroci živijo v Šentjurju ter najbližji okolici mesta. Čelo zdravje jima razmero- ma dobro služi. Zato smo se poslovili z resnim namenom: nasvidenje na železni poroki! BRANE JERANKO Spomin na njuno prvo ohcet pred šestdesetimi leti. Mladoporočenca ter priči, ki se veselita z njima tudi za biserno poroko, starši, brat-duhovnik, dekan in ravnatelj kmetijske šole. Letušani praznovali Krajani Letuša praznujejo svoj krajevni praznik v spo- min na 12. junij leta 1942, ko so krajani te krajevni skupnosti množično odšli v partizane. Letošnje praznovanje so obeležili z novim vodovodom v zaselek Podgorje, 200 me- trov dolgim pločnikom od kri- žišča v Letušu proti Šmartnim ob Paki, podružnična cerkev je dobila novo fasado, obnav- ljajo pa tudi kapelo v središču kraja. Kot je povedal predsed- nik sveta KS Uroš Černavšek na slavnostni seji, je sedaj pr- va naloga ureditev pločnika od mosta čez Savinjo v smeri pro- ti Braslovčam in ureditev pre- hodov za pešce. Na seji, ki sta se je poleg krajanov Letuša udeležila tudi Franc Žolnir, predsednik sveta občine Žalec in predsednik sosednje KS Braslovče Dušan Goričar, so podelili letošnja priznanja, ki so jih prejeli Dramska skupina Kulturnega društva Letuš, Po- lona Kuder ter moška in žen- ska desetina Prostovoljnega gasilskega društva Letuš. Za praznik so pripravili tudi zanimivo cvetlično razstavf in kulturni program. T. TAVČAi? , Del novega pločnika v Letušu, ki bo povečal varnost za najmlajše. St. 25.-24. {unij 1998 1. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 11 Opeke, denar in pridne roke Stekla je široka akcija pomoči za družino Jančič iz Laške vasi v občini Laško so znova dokazali, da 2ares znajo prisluhniti ljudem, kadar 56 znajdejo v najhujši življenjski stiski, fla pobudo območnega združenja RK so se pred dnevi sestali predstavniki ob- činske uprave, centra za socialno delo in krajevne skupnosti Vrh nad Laškim ter se dogovorili, kako bodo opmagali družini Jančič iz Laške vasi zgraditi novo gospodarsko poslopje. Starega jim je 4. junija strela do temeljev požgala, škoda pa znaša preko 12 milijonov to- larjev. ".....■ "^^U Občina Laško je iz rezervnega sklada že odobrila 500 tisoč tolarjev za nakup grad- benega materiala, do konca leta bo na- mesto Jančičevih plačala račune za tele- fon, elektriko in vodo v višini povprečne porabe, za enako obdobje bo za sina Janka skušala urediti oprostitev plačila za pokojninsko in invalidsko zavarova- nje, prosila pa bo tudi za državna sreds- tva za primere elementarnih nesreč. Na pomoč države računa tudi Kmetijska svetovalna služba Laško, ki je na javnem razpisu (objavljen je bil prav v času nesreče) kandidirala za 4 milijone tolar- jev nepovratnih sredstev za obnovo Jan- čičeve kmetije. Svetovalna služba je sku- paj z društvom podeželske mladine in gasilci iz Vrha že pripravila delovno akcijo, v kateri so družini postavili teme- lje za novo poslopje. Podobne akcije, v katere se bo vključila tudi krajevna skupnost Vrh nad Laškim, bodo organi- zirali tudi kasneje. Center za socialno delo bo bolni Janči- čevi mami dvakrat zapored namenil en- kratno denarno pomoč v skupni višini 44 tisoč tolarjev in jo oprostil plačila pomoči na domu, z naročilnico za pre- hrano v višini 50 tisoč tolarjev pa bo družini pomagal tudi laški Rdeči križ. Območno združenje je te dni že odprlo poseben žiro račun, na katerega bo mo- goče nakazati denar za izgradnjo novega gospodarskega poslopja, za pomoč bo prosilo tudi podjetja in pripravilo akcijo zbiranja denarja na javnih mestih v Laš- kem in bližnji okolico. Akcijo zbiranja pomoči bodo organizirali tudi v cerkvi v Šentlenartu. Občina Laško se je odločila, da bo pohitela z obnovo dotrajanega mostu, preko katerega pelje cesta od regional- ke Vrh nad Laškim-Jurklošter do Laške vasi. Za sanacijo je že pripravila milijon tolarjev, prav tolikšno vsoto bo prispe- valo tudi podjetje Nivo, okrog 200 tisoč tolarjev pa bo za most dala še krajevna skupnost Vrh nad Laškim. Vsi, ki želijo pomagati družini Jančič, lahko denar nakažejo na žiro račun 50710-678-49285, sklicna številka 00 750-300, ali pa pokličejo telefonsko šte- vilko 063-731-226, če bodo v akciji sode- lovali z materialno pomočjo. JANJA INTIHAR Priznanja za požrtvovalno delo Območno združenje Rdečega križa Laško je minuli teden na redni letni skupščini podelilo priznanja Rdečega križa Sloveni- je. Diplomo RK Slovenije je prejela Nada Bervar iz Svibnega, zlati znak so podelili dolgoletni aktivistki Pranji Benedek iz Laškega, srebrnega pa socialni delavki v Centru za socialno delo Laško Mariji Šmavc (od leve proti desni). JI Ustvarjanje harmonije Na Rogli bo od 27. junija do 3. julija delavnica Ustvarja- nje harmonije, ki jo bodo vodili znani tuji predavatelji s področja duhovnosti, na- menjena pa je doseganju večjega notranjega ravnoves- ja. Udeleženci delavnice se bo- do seznanili s starodavno orientalsko borilno veščino tai chi chuari, ki jo danes vadijo milijoni ljudi po vsem svetu. To je meditacija v gibanju, ki pripomore k boljšemu zdravs- tvenemu stanju in gibljivosti telesa. Predavanja bodo vodili Thomas Keller, svetovni po- potnik in duhovni učitelj iz Virginije, Anthonie Graaf z Nizozemske bo usmerjala ple- sne dejavnosti, John Christian in Shirlie Roden bosta pokaza- la, kako blagodejen učinek ima lahko glasba, Stephen Haslam bo udeležencem svetoval, kako uresničevati novo odkrite idea- le, obeta pa se tudi zanimiva delavnica Soozie Holbeche, ki prihaja iz Provanse. Predavate- ljica, ki se ukvarja z razlago sanj, regresijo in zdravljenjem s kristali, je avtorica številnih knjig, tokrat pa bo črpala iz svojega zadnjega dela Spre- membe. K.L. Družila ju je ljubezen in delavnost Zlatoporočenca Franc in Amalija Merzel Lepa, sončna, kot zlata po- letna sobota, je bila kulisa zlate poroke Franca in Ama- lije Merzel iz Grajske vasi. Civilna poroka je bila v žal- ski poročni dvorani, opravil )\) je Miran Krajšek. Cerkve- na poroka je bila v podruž- nični cerkvi v Grajski vasi, med sveto mašo pa jo je opra- vil domači župnik Martin Či- ra r. Obakrat je bilo z njima veli- ko svatov, ker pa je Franc že dolga leta član domačega ga- silskega društva, so jima tudi gasilci izkazali pozornost. Zlatoporočenca bosta šele drugo leto dopolnila sedemde- set let, kar pomeni, da sta se vzela pri rosnih devetnajstih. Kljub temu ju je že takrat veza- la zrela ljubezen, ki ni obledela niti do današnjih dni. Franc se je rodil v Miklavžu pri Taboru, po končani osnovni šoli se je zaposlil pri Slovenija ceste, ko pa je bil dovolj star, je opravil šolo za poklicnega šoferja in se zaposlil v Avtoprevozu Šempe- ter, kjer se je pred 13 leti upo- kojil. Amalija pa se je rodila v Kapli vasi. Ko je končala os- novno šolo, se je zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold, s po- roko pa je prevzela gospodinjs- tvo na moževi kmetiji. V zako- nu so se jima rodili trije otroci: Silvo, Franci in Zvonko. Leta 1956 se je družina preselila v lastno hišo v Grajski vasi. Živeli so mirno in srečno, otroci so odraščali, smrt sina Zvonka pri vojakih pa je v družino zareza- la globoko rano, ki se je še poglobila, ko jim je leta 1983 umrl komaj devet let star vnuk Boštjan. Silva in Franci sta si ustvarila svoji družini in domo- va, pri dedku in babici pa živi vnuk Zvonko. Veselita se vsakega srečanja s svojima otrokoma, vnuki in pravnuki. Kot sta dejala, sta vse bridkosti, ki so jima bile postavljene na skupno pot, premagala z ljubeznijo, pošte- nostjo in delavnostjo. <0 T,,i,,,>r..-imiwiiii.ii«nmiiiiii< T. TAVČAR.. Šola leta v računalništvu Osnovna šola Vransko je že dve leti aktivno vključe- na v mednarodni EKO pro- jekt. V marcu 1998 so pod- pisali EKO listino, s katero so si pridobili možnost za osvojitev EKO zastave. Pri tem so tudi uspeli, saj so 5. junija v Kulturnem hra- mu v Mostah med prvimi 16. Šolami v Sloveniji in edini v občini Žalec prejeli EKO za- stavo. Projekt EKO šola je bil hkrati inovacijski projekt 2RSŠ, s katerim so se v mese- cu marcu predstavili na DSI v Ljubljani. V projektu sodelu- jejo vsi učenci in učitelji šo- le, mentorici pa sta Vika Čulk in Majda Piki s strokov- nima sodelavkama - ravnate- ljico šole Valerijo Pukl in Zinko Bezjak iz Zavoda Re- publike Slovenije za šolstvo. Istega dne se je šola pred- stavila tudi na fakulteti za . matematiko in fiziko v Ljub- ljani, kjer so objavili tudi re- zultate državnega projekta JUTRO s področja računal-, ništva. Projekt uvajanja raču- nalništva v osnovne šole vodi Zavod za šolstvo Republike Slovenije, v ožji izbor za predstavitev pa se je uvrstilo šest osnovnih šol (med njimi tudi šola z Vranskega) in pet srednjih šol. OŠ Vransko si je v svoji kategoriji pridobila naziv šola leta 1998 pri izva- janju predmeta računalniš- tvo. Mentorica projekta je Zvonka Cencelj s svojimi so- delavci. T. T. Darilni listini Konzorcij Deutsche Babcock - Rudis, ki je izvajalec projekta izgradnje čistilne naprave na petem bloku Šoštanj-, ske termoelektrarne, je 17. junija podaril darilno listino v vrednosti 200 tisoč nemških mark Zdravstvenemu domu Velenje za nakup reševalnega vozila in darilno listino v vrednosti 50 tisoč nemških mark velenjskemu zavodu za ekološke raziskave Ericu za nakup merilne naprave, s katero bodo spremljali onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom. Darilni listini sta sprejela dr. Jože Zupančič in mag. Franc Avberšek. K.L. Živa Mulej in Sara Železnih iz OŠ Griže med zavzetim oblikovanjem. SIculpfure iz Icrulia IV. gališki dnevi so se začeli v soboto z likovno delavnico, ki je imela naslov Skulpture iz kruha. Sodelovalo je 20 učencev z mentorji iz osnovnih šol žalske občine pod strokovnim vodstvom likovne pedagoginje in mentorice delavnice Nuše Božiček. Tokrat so učenci svojo domišljijo prenašali na testo. Iz moke, vode in soli so naredili zmes iz katere je mogoče delati tisočere figure, lahko se sušijo, pečejo ali barvajo in so trajni. Umetnost oblikovanja testa je znana v Italiji, Nemčiji, Angliji in v severno evropskih državah. Vsi izdelki bodo razstavljeni na zaključni prireditvi Galiških dnevov to nedeljo v dvorani krajevne skupnosti Galicija. T. TAVČAR , Šl.25.-24.ivtiii 1998 NAŠI KRAJI IN UUDJE Prvi dom za starejše številne prireditve ob 125-letmci Lambrechtovega doma J/M Letos praznuje Lambrech- tov dom v Slovenskih Konji- cah 125-letnico svoje ustano- vitve. To obletnico bodo obe- ležili z več prireditvami, ki se vrstijo ta teden, osrednja prireditev pa bo v petek, 26. junija, v Športni dvorani v Slovenskih Konjicah. Vse se je začelo daljnega leta 1863, ko je rentnik in hi- šni posestnik Franc Lam- brecht ustanovil »Ubožno us- tanovo Franca Lambrechta v Konjicah«. Ta ustanova je bila namenjena najrevnejšim pre- bivalcem Konjic in je nudila le streho nad glavo in hrano. Ta- ko je bilo kar sto let. Šele leta 1974 in 1975 so stavbo nadgra- dili, v začetku osemdesetih let pa dozidali prizidek. Danes je v istem objektu Dom za starej- še občane, ki ima status javne- ga socialnovarstvenega zavo- da. Zaradi uspehov, ki jih do- sega, je bil nagrajen z Zlatim grbom občine Slovenske Ko- njice, kot skrbno urjen in vo- den dom pa znan pa je tudi daleč preko občinskih meja. Dom stoji na površini 3546 kvadratnih metrov, v kom- pleksu imajo na voljo 156 po- stelj za oskrbovance - med nji- mi sta kar dve tretjini žensk, najstarejša pa je Pavla Šmuc, ki ima že 102 leti. Okoli doma je vehko zelenih površin in tudi park. V domu živijo pred- vsem oskrbovanci iz zreške, konjiške in vitanjske občine, in tudi Iz okolice teh treh ob- čin. Ker velikost doma zado- stuje potrebam konjiškega ob- močja, ga tudi v bližnji pri- hodnosti ne nameravajo širiti. V domu je redno zaposlenih 57 ljudi, še 16 laičnih negoval- cev pa sodeluje v novem pro- gramu pomoči na domu. V okviru tega programa poma- gajo starostnikom na njiho- vem domu, tako da lahko os- tanejo dalj časa doma. Celoten teden med 22. in 28. junijem imajo v domu odprta vrata. V ponedeljek, 22. juni- ja, so predstavili monografijo Lambrechtov dom, v kateri je dom predstavljen od svo- jih začetkov do danes. V to- rek pa je bila v domu slove- sna maša, ki jo je daroval škof dr. Franc Kramberger, po maši pa je blagoslovil ob- novljeni dom. V sredo, 24. junija, bo v parku pred domom piknik za stanovalce, ob 17. uri pa še promenadni koncert Godbe na pihala Slovenske Konjice. V petek bo najprej, ob 16. uri, pred domom koncert Štajerskih rogistov iz Nove Cerkve, ob 17. uri pa bo slav- nostna prireditev ob 125-let- nici doma v športni dvorani v Slov. Konjicah. Na prireditvi bo slavnostni govornik mini- ster za delo, družino in so- cialne zadeve, mag. Anton Rop, podelili bodo priznanja delavcem, ki delajo v domu že več kot 20 let, za glasbo pa bosta skrbela ansambel Šta- jerskih 7 in Štajerski rogisti. JHHHHHHHHMHMHi P.P Facicin dan Učenci in učitelji IV. Os- novne šole iz Celja so v sode- lovanju z našo novinarsko hišo NT&RC včeraj, v torek, pripravili Fackin dan. Šolsko dopoldne je minilo v znamenju Fackinih ustvarjal- nih delavnic; Facka Genius,, zaščitni znak šolarjev IV. os- novne šole, je učence gostila v mladinski delavnici, družila se je s taborniki, odkrivala bonton, se potikala po sejmu rabljenih knjig in bolšjem sej- mu, obiskala novinarje, risala, pripravljala sladoled, svetovala mladim, se igrala z računalniki, odkrivala skrite talente, šla na pohod in odkrivala, kaj se doga- ja v šoli v naravi. Pa Facki vse to še ni bilo dovolj! Šolarje je pova- bila na hokej na rolerjih, kole- sarjenje, skakanje na prožni po- njavi, pohod na Celjsko kočo ter se za konec pomudila še med nogometaši Malega šampiona. Prireditev z zabavnimi in športnimi igrami ter ustvarjalni- mi delavnicami so izkoristili tu- di v Športni zvezi Celje in v torek razglasili najuspešnejše osnovnošolsko športno društvo ter podelili priznanja najbolj- šim športnikom celjskih osnov- nih šol. Celoten Fackin dan pa so temeljito spremljali tudi člani šolskega novinarskega krožka in na frekvenci FM 105,5 Mhz Radia Celje pripravili neposre- den prenos celotnega dogaja- nja v Četrtki, kakor Ijubkoval- no.imenujejo svojo IV. osnovno šolo Celje. IS Mirko Lebar in košarkarji za bolnišnico V četrtek (jutri) bo invalid Mirko Lebar na celjskem at- letskem štadionu skušal iz- boljšati svetovni rekord v 24- urni vožnji na kronometer, košarkarji pa bodo na 1. Gimnaziji odigrali največji slovenski turnir v Streetbal- lu. Lebar želi v tem času na invalidskem vozičku prevoziti preko 200 km, kar bi zadosto-* valo za Guinessovo knjigo re- kordov. Med njegovim lovlje- njem rekorda bo na prizorišču več spremljevalnih dejavnosti, prihodek od vstopnic pa bo namenjen kardiološkemu od- delku celjske bolnišnice za na- kup ultrazvočne naprave. Mirko Lebar ima za seboj že številne podobne podvige. Le- ta 1992 je pričel z alpinistični- mi vzponi (Grossglockner, Mont Blanc), med Ljubljano in Zagrebom je opravil vožnjo olimpijskega prijateljstva in ultramaraton po vsej Sloveniji, . na maratonu Treh src v Raden- i cih pa je kot edini invalid pre- vozil 42 kilometersko stezo (namenjeno zdravim udele- žencem) in za 11 minut prese- gel takrat veljavni svetovni re- kord za sobne vozičke. V soboto pa bo na igrišču I Gimnazije v Celju največji slo- venski turnir trojk (streetball), Na njem bodo poleg rekreativ- cev in aktivnih košarkarjev l. in 2. SNL nastopile še nekate- re zvezde - Marko Milic, Jure Zdovc, Matjaž Tovornik, Ju- re Košir, Franci Petek, Matej Jovan, Špela Pretnar idr. Zmagovalna trojka prejme brezplačno letovanje v apart- manih Jureta Zdovca v Bohi- nju, drugouvrščena pa pojde v Medijske Toplice. Celodnevno tekmovanje bo pospremljeno z nastopom mažoretk, folklor- nih skupin, skoki na prožni ponjavi ipd.. Namen priredi- tve »Pomagajmo otrokom« je pridobiti kar največjo pomoč za Otroški oddelek Bolnišnice Celje. PRIMOŽ ŠKERL Celjani na mednarodnih igrah šolarjev V španskem mestecu Lo- gronu so bile 28. igre šolar- jev, ki so se pričele na pobu- do celjskega prof. Metoda Klemenca in celjskih šport- nih, zlasti atletskih delavcev, leta 1968. Sprva so se igre imenovale Pionirska olimpijada. Na igrah sodelujejo mladi šporniki do 15. leta starosti, letos pa so obsegale program v treh športnih panogah - poleg atle- tike in plavanja še v tenisu. V konkurenci 34 mest (iz 24 dr- žav vseh kontinentov), ki uradno nastopajo v tem tek- movanju, so mladi športniki Celja osvojili pet medalj - vse v atletiki. Zlati medalji sta osvo- jili Dominika Gačner v skoku v daljavo (529 cm) in Nina Podergajst v metu krogle (12,16 m), srebrno Ana Ma- rine v skoku v višino (155 cm) ter bronasti Milka Šučur v teku na 800 m (2:20,96) in moška štafeta 4x100 m (47,18). Plavalci so se uspeli štirikrat uvrstiti v finale A, to- da do medalje niso prišli, teniš- ka predstavnica Tina Klep si je delila 5-8 mesto, Aleš Freitak pa je izpadel v I.krogu. J. K. O drogait, grbiii m miinili Minulo sredo je bila v zdraviliškem domu na Dobrni predstavitev raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev Do- brne, Vojnika in Frankolovega. Predstavili so devetnajst različnih nalog. Po ustnem zagovo- ru v začetku junija so v sredo svoje naloge predstavih pred občinstvom, avtorji šestih najboljših nalog pa so šli v torek skupaj z učenci, ki so ob koncu pouka dosegli odličen uspeh, ^ na nagradni izlet. NMS Znanje enot prve pomoči Letošnji prikaz usposobljenosti ekip prve, pomoči s Celj- skega je pripravil organizacijski odbor pod predsedstvom mag. Igorja Bizjaka v Osnovni šoli Mozirje. Sodelovalo je le pet ekip, med katerimi je največ točk osvojila ekipa iz Šmarja pri Jelšah. Sledile so ji ekipe Šoštanj-Šmartno ob Paki, Vojnik-Celje, Velenje in Laško. Tekmovanja se je udeležilo doslej najmanjše število ekip, kar pomnijo v dolgolet- ni praksi usposabljanja za prvo pomoč. Prvouvrščena ekipa bo sodelovala na državnem preverjanju znanja enot prve pomoči, ki bo letos jeseni. . Z.L. Prvi »maturantsici« ples Otroci, ki obiskujejo vrtce v občini Slovenske Konjice, so se v petek, 19. junija, zbrali na Mestnem trgu na veseli priredi- tvi, ki so jo poimenovali živžav. Prišh so od povsod - iz treh konjiških vrtcev, iz Loč, Žič, Zbelovega, Jerneja in Špitaliča. Med 520 otroci, ki so vključeni v te vrtce, je* bilo letos 168 malih šolarjev. Ti otroci, ki so v| naslednjem letu odpravljajo v prve razrede osnovnih šol, so se od vrtca poslovili s pesmico Mali modrijan in s starši zaplezali svoj prvi maturantski ples. Niti dež, ki je ves čas prekinjal za malčkej nadvse pomembno prireditev, jim ni pokvaril veselja. P.P. \ Živahne sive celice najboijsili Celjski župan Jože Zimšek s sodelavci je v ponedeljek sprejel 24 najuspešnejših celjskih osmošolcev in tri učence Glasbene šole. Najboljše in najuspešnejše iz devetih osnovnih in glasbe- ne šole so izbrali na osnovi uspehov, doseženih na tek- movanjih v znanju, razisko- valnem področju, športnih stezah, v kulturnem pous- tvarjanju ter sodelovanju v številnih državnih projektih. »V Celju imamo letos med matematiki 5 zlatih in 17 sre- brnih Vegovih priznanj, med kemiki 5 zlatih in 24 brona- stih priznanj, med fiziki pa 10 srebrnih Štefanovih priznanj. Na jezikovnem področju se veselimo 7 zlatih in 8 srebr- nih plaket iz angleščine, tek- movalci za Cankarjeva priz- nanja pa so dosegli 9 srebrnih plaket. Odmevna je bila tudi Vesela šola, saj imamo kar 5 državnih prvakov iz tekmova- nja v splošnem znanju. Poza- biti ne gre na zlato plaketo zgodovinarjev ter naše držav- ne prvake v T V oddaji Sive celice, pa 2 zlati in srebrno plaketo z državnega tekmova- nja v logiki, mladi tehniki pa so domov prinesli 3 srebrna odličja,« je nizal uspehe celj- skih učencev župan Zimšek in dodal še uspehe mladih raziskovalcev, športnikov in kulturnikov. Za najboljše osmošolce so bili v Celju izbrani: Sergej Šu- štar, Matjaž Lojen in Maja Rome (I. Osnovna šola Celje), Jugoslav Njenjič in Matej ' Drev (II. Osnovna šola Celje), Nino Mirnik, Mirjana Nene- zič in Nuša Komplet (III. Os- novna šola Celje), Tanja Der- buc, Tina Krštinc in Blaž Hrastnik (IV. Osnovna šola Celje), Marja Zapušek (OŠ Frana Krajnca), Aleksandra Franc, Andrej Cokan, Benja- min Grobelnik in Mateja Ko- žuh (OŠ Hudinja), Urša Pukl, Katarina Požar in Robi Majhe- nič (OŠ Lava), Luka Železnik in Sandra Feketija (OŠ Frana Roša) in Denis Deliček, Mar- tin Polh in Ana Novak (OŠ Glazija). Med učenci Glasbe- ne šole pa so bili izbrani Miha Simoniti, Brina Straus in Luka Železnik. IS Odprli spominsko hišo na Tolstem Vrhu Minulo soboto so številni obiskovalci pospremili slove- sen zaključek obnove spo- minske hiše na Tolstem Vr- hu. V njej sta spominska so- ba NOB in etnološka zbirka orodij za različna domača opravila. V tej hiši je leta 1945 umrl zaradi posledic strelnih ran komandant Bračičeve briga- de Milenko Kneževič. Hiša nosi ime po Pustovi Micki, ki je hišo zapustila občini. Na sobotni slovesnosti sta ko- njiški župan Janez Jazbec in domači predsednik turistič- nega društva Jože Zorko podpisala listino, s katero občina Slovenske Konjice po- darja hišo v urejanje in skrb turističnemu društvu Špita- lič. V kulturnem programu so zapeli pevci ansambla Štajer- skih 7 in otroci iz Osnovne šole Špitalič. Številni govor- niki so zbranim spregovorili o pomenu NOB v teh krajih in o komandantu Kneževiču. Kdor si žeh hišo ogledati, jo lahko obišče ob petkih popol- dan od 15. do 19. ure. V soboto in nedeljo bo obiskovalcem na voljo ves dan. O ogledu mei/ tednom se lahko o tem dogovcr' rite po telefonu 763-212 aU 763- 207. Ključe od prenovljene hiše imajo sosedje Kračunovi in Rozmanovi. Z. K. V znamenju prangerja Na Rečici ob Savinji se danes pričenjajo dogajanja v okviru 19. tradicionalne turistične prireditve Od li- pe do prangerja. Člani turističnega društva pričenjajo prireditve z od- prtjem pregledne razstave del akademskega slikarja Alojza Zavolovška, eden naj- bolj privlačnih dogodkov pa se obeta v nedeljo, 28. juni- ja. Takrat bodo člani TD v sodelovanju z celjskim mu- zejem novejše zgodovine v prostorih osnovne šole odpr- li razstavo Igrače in igre mo- je mladosti. Razstavo, ki jo bodo obogatili otroci s prika- zom nekdanjih iger, bodo odprli ob 20. uri. Obe razsta- vi v šoli bosta na ogled do 5. julija. V okviru prireditve pri- pravlja Športno društvo Mla- dost odprti prvenstvi Slove- nije v tenisu, za ženske od 26. do 28. junija, za moške pa od 3. do 5. julija. V petek, 3. julija, bo ob 16. uri nogo- metni turnir za ženske, ob 19. uri pa se bodo pomerili svetniki Rečice in Mozirja za prehodni pokal pranger. V soboto, 4. julija, se bo ob 20. uri pričel Večer pod trško, lipo, na katerem se bo med drugim predstavil Slovenski oktet. Nedeljo popoldne bo- do popestrili konjeniki na prireditvi S konjskega hrbta ter jadralni padalci s prika- zom svojih veščin. US| Št.25.-24.|viii| 1998 1. SNOPIČ ŠPORT I ID Cankar do norme, Kocuvan še ne Na močnem mednarod- nem mitingu v Velenju je preko 1200 atletskih slado- kuscev prišlo na svoj račun, saj so spremljali atraktivne boje najboljših domačih in razmeroma kakovostnih tu- jih atletov. %' V hudi konkurenci so na izpohiitev norm za nastop na EP računaU domači predstav- niki, izmed katerih sta re- snično zadovoljila le Gregor Cankar in Brigita Bukovec, Sonja Roman pa je izvrstno odtekla 1.500 metrov in z novim mladinskim držav- nim rekordom 4:14,32 po- vsem zasenčila Velenjčanko Jolando Čeplak. Slednja naj bi bila prvo do- mače ime mitinga, a je pri- stala šele na 5. mestu in po- vsem razočarala ter seveda zaostala za normo za EP. Tu- di Celjai Miro Kocuvan je upal na rezultat, ki bi mu zagotovil pot v Budimpešto, ampak »mencal« je že na pr- vi oviri: »Na začetku se mi je zalomilo, v nadaljevanju je šlo kar solidno. Potem je prišla nesrečna 6. ovira, ki sem se je dotaknil in za nor- mo (50,60) zaostal za 29 sto- 'iink sekunde. Menim, da lahko v prihodnjih tednih pričakujem boljši rezultat, ki bi me popeljal na Madžar- sko. Tepe m J primanjkljaj treninga, zaradi poškodbe sem namreč izgubil dva me- seca dela, a rezultati bodo zagotovo prišli. V Velenju sem se prepričal, da sem zdrav,« je optimistično napo- vedal Kocuvan. Gregor Cankar je do evrop- skega prvenstva lahko mi- ren. Ob jezeru je prestopil le dvakrat in postal zmagovalec v skoku v daljavo z izidom 797 cm. »Pričakoval sem si- cer osmico, vendar je tudi tri Gregor Cankar - brez osmice, a z evropsko normo. centimetre manj zadovoljivo. Nastopil bom še v italijan- skem Torinu, morda se bora udeležil tudi mitinga v špan- ski Salamanci, toda nekoliko me moti velika oddaljenost od domovine...« Tako je pri- povedoval Gregor Cankar, njegova klubska kolegica Anja Valant pa se je veselila zmage v enaki disciplini: »Dolgo časa sem čakala po- doben rezultat, sedaj mi je le uspelo,« je priznala Valanto- va po preskočenih 640 cm. Prvo ime mitinga ob Dne- vu rudarjev je bila Ljubljan- čanka Brigita Bukovec. Slavi- la je v teku na 100 m z ovira- mi, njen čas 12,97 pa je zado- stoval tudi za zmago po ma- džarskih tabelah: »Nisem še v vrhunski formi, malce me je oviral veter, ki je spreminjal smer, vendar pa je rezultat spodbuden. Sicer pa je v tak- šnem ambientu lepo nastopa- ti,« je BB mimogrede pohvaUla občinstvo. Druga slovenska zvezdnica Britta Bilač je z le 181 preskočenimi centimetri v skoku v višino razočarala. Tako kot v ženski konkuren- ci je tudi pri moških po ma- džarskih tabelah slavil 'oviraš' in sicer Ukrajinec Dmitriy Ko- lesnichenko v teku na 110 m (13,66), najboljši Slovenec pa je bil Gregor Cankar na 6. me- stu. ]i TOMAŽ LUKAČ Foto: GREGOR KATIC Prvič »sicozi« Blizu 150 triatloncev se je v Celju pomerilo na prvi letošnji preizkušnji, Nino Cokan in Petra Šmerc sta slavila v super šprinterski izvedenki. Na dobro pripravljenem tekmovanju je sodelujoče ovirala zelo hladna voda celjskega bazena, nato pa še neznosna vročina, v kateri so opravili tek ob Savinji in kolesarjenje po Ljubljanski cesti. Priznanja najboljšim je podelil direktor CBH - soorg- nizatorja tekmovanja Zden- ko Podlesnik. Zmagovalci šprint - čla- ni: Zevnik (Energija). Člani- ce: Kozjek (Novice Extre- me). Mladinci: Mencinger (Stop Team). Veterani I.: Debenec (Kovinotehna). Ve- terani II.: Tanko (Kovino- tehna). Odp. prv. SV: Matjaž Kovač. Super šprint - člani: Cokan (Stop Team). Člani- ce: Šmerc (Celje). Otroci: Matjaž Borovnik. PŠ Obstati v Rusiji V soboto in nedeljo bo v St. Petersburgu atletsko tekmova- nje ženske super lige. Med 19-člansko slovensko odpravo, ki ima za obstoj v elitni druščini kaj malo možnosti, bodo celjske atletinje Anja Valant (troskok in štafeta 4xl00m), Tina Matulj (4x7100m) in Desanka Čalasan (rezerva) ter Velenjčanka Jolanda Čeplak (800 in 1500m, 4x400m). Ekipa, v kateri so še Alenka Bikar, Britta Bilač, Brigita Bukovec, Nataša Erjavec, Maja Gorjup, Helena Javornik, Simona Kozmus, Brigita Langerholc, Meta Mačus, Teja Melink, Ksenja Predikaka, Saša Prokofjev, Sonja Roman, Marija Števanec in Evfemija Štorga, bo na prizorišče odpotovala jutri (četrtek). PRIMOŽ ŠKERL Maraton državnosti Društvo pohodnikov in maratoncev Celje bo jutri (četrtek) opravilo že sedmi zaporedni maraton državnosti. Udeleženci bodo lahko izbirali med klasično maratonsko progo (42 km, 195 m) in malim maratonom (21 km). Lani se je obeh preizkušenj udeležilo 157 tekmovalcev. V klasičnem maratonu sta slavila Velenjčana Stanko Barber (2:38) in Anka Kugelj (4:00), s polovično traso pa sta najhitreje opravila Celjan Branko Škoberne (1:20) in Slovenjegradčanka Erika Juvan (1:46). Jokrat naj bi se na startu pojavilo vsaj toliko tekačev kot lani. Start in cilj bosta na atletskem štadionu Kladivarja, proga pa poteka po obrobju celjske kotline skozi Žalec (skrajšani maraton le do Galicije) do južnega obrobja Celja. Zmagovalec prejme 50 tisoč tolarjev, drugouvrščeni 30 tisoč in tretji 20 tisoč. Teka se lahko udeležijo tekmovalci, starejši od 15 let. PRIMOŽ ŠKERL »Nihče noče oditi!« Nogometaši Publikuma se že pripravljajo na novo sezono, Rudar prične v ponedeljek; Celjski prvoligaš je eden tistih, ki je zelo zgodaj začel s pripravami na nov tekmo- valni ciklus, kar pomeni, da se bodo nogometaši pošteno potili, saj je Edin Osmanovič že pred koncem minule se- zone napovedal naporne pri- prave. V klubu so se odločili, da bodo treningi potekali v do- movini, nastopili naj bi na ne- katerih močnih turnirjih in verjetno tudi gostili koga iz- med zanimivih nasprotnikov. Vse skupaj pa bo podrejeno izpolnitvi ciljev: zasesti mesto v sredini prvenstvene lestvice. Želje so torej nekoliko skrom- nejše kot lani, zasedba najbrž prav tako. O resnejših okrepi- tvah zaenkrat v mestu ob Savi- nji ni govora, najbrž bodo no- vinci prihajali iz okoliških drugoligašev. Tako naj bi za Publikuma že podpisal nekda- nji nogometaš Šentjurja Uroš Gorenak, baje pa se vodstvo kluba dogovarja tudi z nekate- rimi igralci trboveljskega Ru- darja, ki se je z Edinom Osma- novičem na klopi uspel obdr- žati v II. SNL. Osmanovič se bo kmalu odločil, ali bo našel mesto v prvi enajsterici za Albanca Arsimija Plepollija, (21 let) in napadalca Diarja Hajdinija (20) ter Rečana Zorana Božoviča (24) na položaju prostega branilca. Vsi so v Celju na preizkušnji. Najbolj zanimivo bo videti, kako bo izgledal letošnji celj- ski napad. Na Skalno klet naj bi se vrnil Brazilec Somalia, bolj vprašljiva je vrnitev Faika Kamberoviča, ki je počitnice preživel v rodni Bosni. >Kam- ba< je rešil zadnje tri celjske sezone, bil dvakrat drugi naj- boljši strelec prvenstva, pred- lani tudi kralj strelcev. Tudi če ne bo več oblekel Publikumo- vega dresa, je v Celju in Slove- niji pustil neizbrisen pečat. Upamo pa seveda na nadalje- vanje »ljubezni«, čeprav je Faik v preteklosti večkrat na- kazal, da se v Publikumu ne počuti najbolje. Mladinci Grafike Gracer so se v nedeljo v polfinalu slo- venskega nogometnega po- kala pomerili z vrstniki Ma- ribora Teatanica. V Žalcu so se veselili Celjani, ki so bili uspešnejši po streljanju 11- metrovk. V rednem delu se je tekma končala z izidom 1:1, potem ko so domačini izena- čili prek Čatra. Pri streljanju 11-metrovk pa se je izkazal vratar Šeliga, ki je ubranil dva poizkusa Mariborčanov. Za finaliste pokala, ki se bo- do pomerili še s Triglavom, so za končno zmago s 5:4 zadeli Čater, Koljič, Beršnjak in Berbič. Medtem ko se na Skalni kle- ti ne obeta nič senzacionalne- ga, pa v Velenju z optimiz- mom zrejo v novo sezono. Pri- prave nanjo se bodo začele v ponedeljek, 29. junija, na njih pa se bo zbrala večina tistih, ki so ponosno dvignili slovenski pokal. Vodstvo Rudarja se je zavzelo in obdržalo tako re- koč ves igralski kader iz mi- nule sezone. »Ne vem kako to, da si vsi nogometaši želijo igrati v Velenju. Nihče nas noče zapustiti,« je bolj v šali dejal direktor Martin Štajner in orisal trenutni položaj v klubu. »Sezona se je iztekla sanjsko, nova bi lahko bila ponovno uspešna. Trenutno počivamo in čakamo na po- nedeljek, seveda pa ne sedi- mo križem rok. Dogovorih smo se s Hrvatom Goranom Graničem, ki je po »poklicu« prosti branilec, dogovarjamo se še s Simonom Pircem,« nam je zaupal Štajner. Glede na to, da v Celju ni kakšnega posebnega navdušenja nad Pirčevimi uslugami, se lahko zgodi, da bo le-ta pristal ob jezeru. Če bo tako želel, seve- da. Po nekaterih vesteh naj bi bil blizu zelenega dresa še en bivši Pubhkumovec - Andrej Goršek. Od njega je verjetno odvisna tudi usoda »jockerja« Živojina Vidojeviča, ki želi ostati med »knapi«. Konec ted- na bo najbrž znanega precej več. NA ~ KRATKO , Žalec: ŠZ Žalec je v okvira delavskih športnih iger prire- dila ekipni šahovski turnir. Vr- sti red-moški: Gostišče Božič (v postavi Skok, Pevnik, Škor- janc, Grobelnik), Somit Griže, Pekarna Roter, Tovarna noga- vic Polzela, TKS Žalec, Šport AS. Ženske: Tovarna nogavic Polzela (Novak, Cizej), Savinj- ski magazin. Pekarna Roter. ■ Celje: Umetnostni drsalci HDK odhajajo na priprave v slovaški Zvolen. Na skupni trening z domačo, madžarsko in ukrajinsko reprezentanco gredo Nastja Uspenski, Maja Kezič, Eva Jenšterle, Nina Krajnc, Polona Pevnik, Anja Bratec in Janez Špoljar. Nikozija: Mladinec Gregor lic je na EP v trapu izpolnil normo za nastop na SP. S 114 zadetki je dosegel 9. mesto. Postojna: Na lokostrelskem turnirju FITA 900 krogov je Jožica Emeršič v kat. com- paund izboljšala državni re- kord, ki zdaj znaša 869 kro- gov. Uspehu je sledil Grega Emeršič, ki je v konkurenci mladincev prav tako izboljšal državni rekord na 878 krogov. Med veterani je Roman Zu- pane z 829 krogi dosegel 2. mesto. Rečica pri Laškem: Na re- gijskem prvenstvu v streljanju z MK orožjem serijskega in standardnega programa so lo- vili norme za DP 4. julija v Ljubljani. V svojih kategorijah so slavili Simon in Vojka Ma- tek (oba T. Bostič Zid. Most), Katarina Šafarič, Andrej Brun- šek, Helena Kostevc, Maja Gozdnikar, Andrej Lah, Vinko Lavrinc (vsi D. Poženel Reči- ca), Urška Belaj (Sedraž) in Marjan Brezavšček (Slov. Ko- njice). Haf nor v Laško, Vugdalic v Šoštanj Edina zveneča okrepitev laških košarkarjev je nekda- nji član Uniona Olimpije Kranjčan Gregor Hafnar. Možnosti, da bi v Treh Lili- jah zaigral še kateri izmed tujcev, so označili kot mini- malne. Muharem Vugdalic je pristopil k šoštanjski Elek- tri, luknja pod košem pa os- taja. 21-letni Hafnar meri 196 cm in igra na položaju visokega branilca. Je mladinski repre- zentant (skupaj z Laščanom Gregorjem Jurakom sta minu- li vikend nastopala na turnirju na grškem otoku Rodos). V prejšnjem klubu je dobil le zanemarljivo malo priložno- sti, ker pa je imel še veljavno pogodbo, je KK Pivovarna Laš- ko zanj morala plačati odškod- nino, ki je znašala 100 nemš- kih tisočakov (dobršen del je primaknil Gregor sam). O tuj- cih v klubu ne razmišljajo več veliko. Potem, ko so propadla pogajanja s centron Duša- nom Stevičem (še naprej bo igral za Krko) in ko je obilo neresnosti do košarke in privr- ženosti svojemu dkrajinske- mu dekletu pokazal Šibenčan Romeo Cvjetičanin, je prevla- dalo mnenje, da tudi obstoje- ča ekipa mora zadovoljiti le- tošnjim načrtom, ki so skoraj na las podobni lanskim. Moš- tvu so priključili še Mariborča- na Dragana Miletiča (16 let, 193 cm) in mladega Brkljači- ča, veteranski zvezdnik Mat- jaž Tovornik pa naj bi okrepil Pošto Maribor. Elektra se je takoj po konča- nem prvenstvu zavila v molk. Ob častitljivem jubileju košar- ke v Šoštanju je bilo pričako- vati, da vodilni ne bodo stali križem rok. V klub so pripelja- li Muharema Vugdaliča (igral za Medvode in Maribor) in Velenjčana Mateja Črešnika (18 let, 204 cm), v dvorani Biba Ročk pa bosta svoje moj- strovine še naprej izvajala ve- teran Darko Mirt in Vladimir Rizman. Prav to, da jim je uspelo zadržati najudarnejši tandem, štejejo kot največjo okrepitev. Ostala sta tudi Pol- zelana Medvešek in Zupane, Rovšnika jim je speljal Kemo- plast, igranje Ručigaja pa je za sedaj pod velikim vprašajem. Kot večina ligašev tudi pri Elektri mrzlično iščejo klasič- nega centra ali vsaj krilnega centra (iz Hrastnika bi utegnil priti Čeko). Zanimivo, da pri Elektri v vlogo prvega favorita l.B lige ob Zagorju potiskajo šešentjurčane in Zrečane, sa- mi pa pravijo, da bodo tu nek- je... PRIMOŽ ŠKERL Št.25.-24.ivRii 1998 D I ŠPORT Finale, kaj pa drugega! Nove okrepitve celjskih rokometašev Manoskov, Škrbic in Kneževic govorijo o finalu - Večji vložek za isti cilj Celjski rokometni kolektiv je le uspel na enem mestu zbrati (čeprav na kratko) vse letošnje okrepitve. Medtem ko je novi trener Celja Pivo- varne Laško Sead Hasanefen- dič z vodstvom kluba že prej dorekel mnogo stvari, sta Pe- pi Manaskov in Dragan Škrbi- č prispela v Celje le dan ali dva pred uradno predstavitvi- jo, Aleksandar Kneževič pa je iz Švice priletel v noči pred premiero in takoj odbrzel na- prej proti Jugoslaviji. »Čakali smo na dokončno ureditev odnosov z novimi okrepitvami. Razen Likavca, Načinoviča in Cvijiča so vsi os- tali igralci podaljšali pogodbe, tako da je ekipa zdaj formira- na. Letošnje ambicije so velike, ne želimo pa vloge prvega fa- vorita. Doseči moramo naj- manj polfinale Lige prvakov, vse drugo bomo šteli za neus- peh,« se je glasil jedrnat uvod predsednika kluba Toneta 'I\irnška. Najučinkovitejši strelci mi- nule evropske sezone pri CPL so bili Iztok Puc (če bo zbral voljo, bo lahko igral v dresu slovenske reprezentance) s 63 zadetki (54%), Uroš Šerbec s 56 (64%) in Roman Pun- gartnik s 54 (66). Največ asi- stenc sta imela Puc in Šerbec. Dejan Peric je na dvanajstih tekmah nabral 175 obramb (14,5 na tekmo). Z drugimi besedami je pred- sednik Turnšek pravzaprav so- glašal s kasnejšimi izjavami no- vincev, ki so nedvoumno dali vedeti, da v Celje niso prišli ponavljat že doseženo, temveč pivovarniški rokometni ustroj potisniti stopničko višje. Pre- vidno napovedovanje ciljev je narekovano s krepitvijo evrop- skega rokometnega vrha, ki bo to sezono bistveno obsežnejši. Neposredni konkurenti so še močnejši, zaostankarji so to- krat vložili več denarja (prora- čun CPL znaša 2 milijona mark), pojavljajo se novi klubi, ki se zgornjemu domu ne na- meravajo kar tako ukloniti (po mnenju nekaterih bi letos mnogo vidnejšo vlogo lahko igrali tudi ruski in skandinavski klubi). Pot navzgor bo zato težja in temu primerno (za gle- dalce) še bolj zanimiva. Kvali- tetnih dvobojev in negotovosti bo zaradi izenačenosti več. Menjave Jedro moštva je kljub zvene- čim okrepitvam glede na lan- sko sezono ostalo enako.. Eki- po so zapustili trenerja Zdrav- ko Zovko (ki bo srečo poizku- šal v svoji domovini pri ženski ekipi Krasa) in Miro Požun (vo- dil bo celjski podmladek iz Ra- deč). Alvaro Načinovič se je vrnil k Zametu, Jani Likavec je podpisal za Trebnje, Gregor Cvijič, Rok Ivančič, Luka Žvižej, Robi Šantl, Dušan Podpečan in Goran Kozomara bodo oblekli radeški dres. Lubej in Simon bosta v Prule 67 posojena še naprej, enako velja za Papeža v Trebnjem. Prva uigravanja Celjani so v novi postavi (brez Kneževiča, ki bo proslav- ljal rojstvo prvorojenca) v prija- teljski tekmi pred 300 gledalci z 31:22 (16:7) nadigraU zagrebš- kega Medveščaka (Pungartnik 7, Vugrinec 5, Jelčič, Tomšič in Pajovič 3, Manaskov, Stefano- vič in Šafarič 2, Škrbič, Puc, Šerbec in Praznik 1). Trener Hasanefendič je v ekipo vključil mlade Marcena, Praznika in tretjega vratarja Podpečana. Ob 40-letnici rokometa v Mur- ski Soboti so Pivovarji z 49:22 (20:11) ugnali še slavljenca RK Polet (Pungartnik in Tomšič 10, Stefanovič 9, Vugrinec 7, Šafa- rič, Manaskov, Šerbec, Jelčič in Praznik 2, Škrbič 1). ŠtarI na Abrahama Pričetek 52. celjske rokomet- ne klubske sezone so vodilni zapovedali za 1. avgust, dan, ko bo trener Hasanefendič obeležil Abrahama. Sledile bodo pripra- ve na Rogli, 20. avgusta pa se bodo udeležili močno zasede- nega mednarodnega turnirja v Sarajevu, kjer naj bi poleg Celja- nov nastopile ekipe domačega Željezničarja, Barcelone, Kle- la, Badla Zagreba in Prul 67. Tudi letos nameravajo sodelo- vati na Schleckerjevem pokalu v nemškem Ehingenu, kjer so lani osvojili 4. mesto, v družbi moštev, kot so španska Gaja Cantabria (zmagovalec PPZ), nemški prvak Kiel (zmagovalec EHF) ter Winterthur, Goteborg in Wallau, pa bo tokratno finale turnirja že sanjski uspeh. Od 26. do 29. avgusta bo v Prizu še tradicionalni pokal Marrane, v celjski skupini A pa igrajo šved- ski IFK Skovde in francoska Spacers Toulouse in US Ivry (v B skupini so madžarski Fotex Veszprem, ruski CSK Moskva, francoski Dankerque in nemški HSG Dutenhofen). V začetku septembra pred pričetkom dr- žavnega prvenstva bodo CPL igrala še nekaj pripravljalnih te- kem z nemškimi klubi. Pol leta V formi žreb kvalifikacijskih tekem Lige prvakov bo 14. julija. Prve izločilne tekme bodo na spo- redu 3. oz. 4. oktobra, povrat- ne pa teden dni kasneje. Lani so Celjani izločili švedski Red- bergslids Goteborg (29:24, 30:30), katerega igralci so letos odločili finale evropskega pr- venstva in Švedski priborili na- slov evropskega prvaka. Pivo- varji so zato morali doseči vr- hunsko formo že zelo zgodaj (za razliko od leta poprej, ko so se sprehodili mimo ekipe Topolčany). 13. oktobra bo na Dunaju še žreb skupin Lige prvakov, ki se prične 7. oz. 8. novembra, poleg tega pa Ce- ljani tudi letos niso med nosil- ci. Hasanefendičeva četa bo formo morala zadržati skoraj pol leta - finale bo 18. aprila PRIMOŽ ŠKERL -Foto: GREGOR KATIC Pepi Manaskov Dragan Škrbič Aleksandar Kneževič I Slrašek V Avstrijo Nekdanji celjski rokometni vratarski dvojec Boštjan Strašek in Aleš Anžič bosta v novi sezoni spremenila delovno okolje. Strašek, ki je do sedaj branil v slovenjegraškem Preventu, bo prihodnjo sezono oblekel dres avstrijskega Innsbrucka, na njego- vo mesto k »ježkom« pa prihaja Aleš Anžič, ki ga je Gorenje na prelomu sezone posodilo v Krško. V Innsbruck naj bi se odpravil tudi Celjan Rajko Begovič, vendar se je s svojim dosedanjim klubom AFP Dobovo sporazumel o nadaljnjem sodelovanju. PŠ Nemci sramohui Neresnost nemških rokometnih navijaških skupin bi skorajda uničila dobro zastavljeno prireditev v Velenju, na kateri so rokometne veščine preizkušali navijači slovenskih moštev. Po napovedih bi se tretjega mednarodnega prvenstva navijačev, ki so ga pripravili Šaleški Graščaki, moralo udeležiti 6 skupin iz Nemčije. Potem so se začeli zapleti s potrditvami in odpovedmi nastopov, na dan turnirja pa v Rdeči dvorani ni bilo niti enega nemško govorečega navijača. Po kratkem posvetu so se prireditelji odločili, da bodo izvedli 4. dan sl(Jvenskih rokometnih navijaških skupin, ki naj bi ga poslej pripravljali vsako leto v drugem slovenskem mestu. Ob grenkem priokusu »nemškega razočaranja« je domačim Šaleškim Graščakom v uteho turnirska zmaga, ki so jo priigrali brez izgubljene točke. Vrstni red: Šaleški Graščaki I. 8 točk, Torcida Trbovlje 6, Florjani Celje 4, Šaleški Graščaki II. in Veterani&veteranlce (i^ven konkurencej 0. DT, PŠ, Foto: GREGOR KATIC REKLI SO Pepi Manaskov (št. 19) - 198 cm, 94 kg, levi zunanji, rojen 19.8.1994 v Velesu, matični klub Borac Veles, dosedanji klubi Borac Veles (1981-83), Pelister Bitola (1983-91), Creteil ((1991- 93), Hameln (1993-97), Peli- ster (1997-98), državni re- prezentant YU 67-krat, Ma- kedonija 60-krat, veljavnost pogodbe 1 leto: »Celje poz- nam že od prej, saj sem v Golovcu dvakrat že nastopal. 9 Pucem se poznava iz jugo- slovanske reprezentance, s Peričem iz Pelisterja, s Škrbi- čem in Kneževičem pa smo si večkrat stali nasproti. V eki- pi, katere član sem postal, merimo na finale Lige prva- kov. « Dragan Škrbič (št. 20) - 190, 96, krožni, 29.9.1968 Kula, ekonomski tehnik, matični klub Crvenka, dose- danji klubi Crvenka (1980- 87), Jugovič (1987-88), Crve- na Zvezda (1988-93), Atleti- co (1993-94), Valencia (1994-95), Ademar Leon (1995-97), Hameln (1997- 98), državni reprezentant YU 132-krat, veljavnost po- godbe 3 leta: »Vzdušje v Celju je prav takšno, kakršnega sem pričakoval. Presenetilo pa me je, ko so mi ljudje v mestu stiskali roko, me poz- dravljali in mi zeleh dobro- došlico. Moje ambicije se uje- majo s klubskimi, časa za ui- gra vanje nove ekipe pa je do- volj.« Aleksandar Kneževid (št. 7) - 190, 84, desno krilo, desni in srednji zunanji, 26.12.1968 Banja Luka, elek- trotehnik, matični klub Bo- rac Banja Luka, dosedanji klubi Borac B. Luka (1985- 92), Crvena Zvezda (1992- 93), Gagny (1993-94), Cuen- ca (1994-95), Partizan Beo- grad (1995-96), Borba Lu- zern (1996-98), državni re-, prezentant YU 96-krat, ve- ljavnost pogodbe 2 leti: »Pred desetimi leti sem v Ce- lju že igral, vrsto let pa nisem nastopal v tako ambiciozni ekipi, kot je celjska in ki je tokrat še močnejša.« Sead Hasanefendič, tre- ner CPL, 1.8.1948 Petrova- radin, pravnik, treniral: Cannes, Željezničar Saraje- vo, Metaloplastika, mlad. re- pr. Jugoslavije, reprezen- tanca Švice, St. Otmar-St. Gallen, Hoffeir, Creteil, Ve- nisseux Lyon, Hameln, O.M. Vitrolles in U.S. Ivry, po- godba velja 1 leto: »V sezoni, ki je pred nami, moramo iz- ' polniti velike naloge in priča- kovanja. Celjani so že nare- dili velik korak k evropske- mu vrhu in se tam utrdili. Cilji so, razumljivo, zdaj višji. Tako formirana ekipa bi z nekaj sreče pri žrebu in v končnici lahko segla na vrh. Okrepili so s tudi naši konku- renti Barcelona, Kiel, Badel Zagreb, Winterthur in Fotex. Nevarni bodo predvsem Nemci, ki v Ligi prvakov že dolgo let niso opravili prav ničesar.« Uroš Šerbec, kapetan CPL: »O okrepitvah lahko govorim le v superlativih. Vsi so nosilci igre v svojih reprezentancah. Z novinci se moramo vkompo- nirati in papirnato prednost realizirati tudi na igrišču.« Št. 25.-24. iutiii t998 1. SNOPIČ FOTOREPORTAZA 15 Poletje za »cricnt« Celje, petek 19. junija 1998- Foto: G. KATIC Št.2S.-24.ittnii1998 2. SNOPIČ Akademski slikar in kipar Kiar Meško se sicer ne udeležuje kiparskih delavnic, v Laško pa so ga, pravi, privabile idealne razmere za delo in lepo okolje. Doprsni kip Franja Malgaja, ki bo skupaj s podstavkom meril kar štiri metre, bi izdelal tudi če ne bi bilo delavnice v Laškem, vendar je vprašanje, kdaj. Vrtinec vode bo prvi kip Jdnosa Jena Szekelya v Sloveniji. Doslej je ustvarjal v Italiji, kjer je nekaj časa tudi živel, in v ZDA. Je tudi odličen portretist. Kadar kiparji po trdem delu počivajo - delajo vsak dan tudi po devet ur - jim Jdnos zaigra na frulico. Trije norci na bregu Savinje v Laškem se končuje prva kiparska delavnica - Odkritje skuiptur Ferenca Kirdlya in Jdnosa Szekelya v zdraviliškem parku bo v torek, 30. junija - Meškov doprsni kip Frania Malgaja bo stal v Šentjurju Vsem na očeh, a vendar vsak zase v svojem svetu, že več kot en mesec ustvarjajo v Laškem trije veliki umetniki, kiparji. Ferenc Kiraly iz Len- dave, Kiar Meško iz Ljublja- ne in Janos Jeno Szekely iz Madžarske. Več ton težke gmote lipiškega marmorja in pohorskega granita spremi- njajo v imenitne skulpture, ki bodo še takrat, ko nas že dolgo ne bo več, spominjale mimoidoče, da so leta 1998 kar sredi Laškega trije umet- niki od jutra do mraka z dle- tom in kladivom razbijali ka- men, ga brusili in gladili ter se vsak na svoj način spopri- jemali z minljivostjo. i Kiparska delavnica, ki bi me- stu z novimi umetniškimi deli dela še lepši videz in ga v kul- turnem smislu dvignila še za stopnjo višje, je bila dolga leta le skrita želja ravnatelja Kultur- nega centra Laško Jureta Jana. Ko pa je lani srečal kiparja Fe- renca Kiralya, ki je njegovo Zamisel podpri z vsem srcem, in je nato veliko zanimanje za ^pe pokazalo še Zdravilišče iLaŠko, so se sanje spremile v resničnost. Pričele so se pripra- ve, ki so trajale skoraj eno leto. I^iralv je kot vodja delavnice povabil v Laško še Jinosa Jeno Szekelya, na veliko zadovoljs- tvo vseh pa se jima je pridružil ^eKiar Meško. »Ko so na parkirišče pred l^ulturnim centrom pripeljali Velike bloke kamna in smo se 'otili dela, so mnogi začudeno Pogledovali k nam, češ, le kaj Počnejo tile norci,« z nasme- hom pripoveduje Kiraly. »Zdaj 'j^dje prihajajo k nam, nas sprašujejo vse mogoče, ugiba- jo in se celo prepirajo o tem, kakšna podoba bo nastala ob koncu našega ustvarjanja.« Ferenc Kiraly in Janos Jeno Szekely sta si za osnovni motiv izbrala vodo. Ker ustvarjata v mestu, ki mu daje življenje vo- da, irl ker, konec koncev, nju- nih novih stvaritev ne bi bilo brez finančne podpore zdravi- lišča. Kiraly je v kamen ujel kapljico v dotiku z vodno povr- šino, Szčkely pa je zaustavil čas v vrtincu vode, s katerim želi ponazoriti nenehno pre- pletanje pozitivnega in nega- tivnega. Kiar Meško se je odlo- čil za doprsni kip Franja Mal- gaja, borca za osvoboditev slo- venskega naroda izpod nemš- kega gospostva, ki ga je smrt doletela v boju za Slovensko Koroško leta 1919, starega le 24 let. Kip bo stal v Šentjurju, Malgajevem rojstnem mestu. »Kladivo in dleto bolj poredko vzamem v roke, tudi v kolonije ali delavnice običajno ne ho- dim, vendar se povabilu v Laš- ko nisem mogel upreti,« pravi Meško. »Zato, ker so priložno- sti za izdelavo kipa velikih raz- sežnosti dokaj redke, in ker mi godi, da lahko vsem na očeh ustvarjam kip tako izjemne osebnosti, kot je bil Malgaj. Slovensko zgodovino so us- tvarjali ljudje, kot je bil on, ne pa takšni ah drugačni politiki.« Skulpturi Ferenca Kiralya in Janosa Szekelya bodo od- krili v torek, 30. junija, ob 19. uri. Stali bosta sredi zdravi- liškega parka, na mestih, ki sta ju umetnika izbrala sama. Meškov Malgaj bo na odkritje počakal do septembra. Akademski kipar Janos Jeno Szekely, v Transilvaniji rojeni Madžar, prvič ustvarja v Slove- niji, našo državo pa kljub temu dobro pozna. Na primer Po- stojnsko jamo in njene kapni- ke, pri katerih je dobil navdih za svoj kip v Laškem. »Zelo sem srečen, ker bo moje delo stalo v tako lepem mestu, še zlasti pa me veseli, ker bo kip postavljen tako, da se bodo ljudje lahko ob njem ustavili in razmišljali,« pravi Szčkely, ki je tako kot Kiraly in Meško zelo zadovoljen z organizacijo de- lavnice in poln zahval Juretu Janu in Zdravilišču Laško.* JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Ferenc Kirdly je v Laškem ustvaril eno od tisočerih čarobnih oblik narave, kapljico vode v dotiku z vodno površino. Imenitna skulptura iz lipiškega marmorja je visoka 160 centimetrov. Kiparsko delavnico bo vodil tudi prihodnje leto, saj je prepričan, daje umetnost, ki se dogaja v Laškem, nekaj posebnega v slovenskem prostoru. ZAPISOVANJA Nogomet - seks s prijateljevo ženo Piše: TADEJ ČATER Svetovno nogometno pr- venstvo v Franciji, ki se je počasi prevesilo v svojo drugo polovico, je še eden izmed do- kazov, da je nogomet šport številka ena. Še več; prvenstvo v Franciji je dokaz, daje nogo- met številka ena. In daje žoga središče sveta. Hm, mar ni tako kot žoga tudi zemlja okrogla? No ja, svetovno no- gometno prvenstvo oziroma nogometna igra, ki jo gleda- mo prek televizijskih ekranov, je svojevrsten in eden najbolj natančnih odgovorov na vpra- šanje slovenske (ne)udeležbe na tovrstnih velikih priredi- tvah. Kaj je bistvo nogometa? Pre- prosto: zabiti nasprotniku gol. Ga s tem poraziti, ponižati, mu zbiti samozavest. Čim več- krat potisniti žogo v nasprotni- kovo mrežo in s tem nasprotni- ka prisiliti v stanje obupa in rahlih depresij. Kar lahko pre- beremo tudi drugače; žoga je moški spolni ud, gol pa ženska vagina. Torej; torej čim večkrat potisniti svoj ud v nasprotni- kovo vagino. Pri čemer je last- nik te nasprotnikove vagine nihče drug kot nasprotnikova žena. Povedano drugače; nas- protniku čim večkrat pokavsa- ti ženo. In to javno. In to pred petdesettisoč gledalci. In se ob tem veseliti in sprejemati če- stitke svojega moštva. Kaj je še hujše? Hja, da ti ženo pokavsa celotno nasprotno moštvo. In da potem to moštvo vsi slavijo. Opevajo. Hvalijo. Nogomet je torej šport, ki je več kot šport. Igra, ki je več kot zgolj igra. In ki jo je treba razumeti tudi v filozovskem in sociološkem ter kulturološkem smislu. Nogo- met je skratka stvar velikih narodov. Ali pa tistih, ki bi radi bili veliki. Ki se obnašajo kot veliki. Slovenci smo s svojo samozadostnostjo povsem za- dovoljni. Zaradi česar sloven- ske himne na svetovnem nogo- metnem prvenstvu najbrž ne bomo nikoli slišali. Ker.Sloven- ci rajši prenašamo napore in zahajamo v hribe. Ker Slovenci rajši tekmujemo z lastno vzdržljivostjo in zato tečemo na smučeh. Ker se Slovenci vse:\ prerado damo pokavsati; ali z i vojaškim kombijem ali pa s \ tem, da nam vsakdo, ki ima \ nekaj časa, zabije nekajkrat žogo v gol. Nič čudnega in presenetljivega torej, če se Slo- venci z nogometom nismo ni- koli prav identificirali. Če smo ga sovražili. Če smo sovražili tiste, ki so nogomet obvladali Ki so ga imeli radi. Balkance, kot smo radi rekli. Ja, taiste Balkance, ki so nam vsak vi- kend v višjih ali nižjih ligah kavsali žene. Ja, in tudi že prej. V šolskih letih, ki so nam pri uri telesne vzgoje namesto žen kavsali sestre in mame. Kaj hočem povedati? Točno to, da smo videti prav žalost- no, ko gledamo in se naslaja- mo nad dejstvom in sliko, ko nekdo nekomu drugemu ka- vsa ženo. Nič pa ne storimo, da nam drugi ne bi kavsali žen. Oziroma drugače; med- tem ko stoično in nemo prena- šamo spolno nasilje nad last- nimi ženami, se sami ukvar- jamo s fašistoidnimi izpadi posameznih državnih funk- cionarjev in gozdovi, ki bi naj pripadli ali cerkvi ali državi. Prav. Tudi s tem se je treba ukvarjati. Toda ne med sve- tovnim prvenstvom, ko je čas za razmislek o bistvu lastne identitete. Nacionalne sub- stance, kot bi rekli razumniki. V nekaterih državah imajo v času svetovnega prvenstva de- lovno proste dni. Italijanski premier pa seje celo opogumil in selektorju Maldiniju sveto- val, koga naj postavi v začet- no enajsterico. Jasno, tudi Italijani so nas že nekajkrat pokavsali. Razplesana celjska mladež Sinoči, v torek zvečer, sta kar dve celjski plesni šoli pripravili letni produkciji. V dvorani Narodnega doma so mlade plesalke in plesalci Šole za plesno vzgojo, klasični balet in sodobni ples Harle- kin, ki jo vodi Ana Vovk Pez- dir, pripravili pravi plesni ma- raton. Maraton »O kresi se dan obesi« se je začel ob 16. uri s predstavitvijo dela najmlajših, predšolskih otrok Kresna noč za čarovničke, zaključil pa tra- dicionalno predstavitvijo veči- ne učencev plesne vzgoje in baleta na letni produkciji, ki se je začela ob 20.30 uri. Torkov večer so za predsta- vitev vsega, kar so se v letoš- njem šolskem letu novega naučili, izbrali tudi plesalci Plesnega foruma Celje pod vodstvom Goge Stefanovič- Erjavec. V veliki dvorani CID so z najnovejšimi plesnimi stvaritvami in odlomki iz predstav nastopili Murenčki (3-5 let). Metuljčki (5-7 let). Packe (8-11 let). Forum B (9- 13 let) in Forum A (16-19 let). IS $1.25.-24. junij 1998 Q I KMLTURA Izšel je Grmičev zbornik Ob 75-letnici rojstva in 30-letnici škofovskega posvečenja Založba in istoimenska re- vija Znamenje sta prejšnji četrtek v Glazerjevi sobi uni- verzitetne knjižnice v Mari- boru predstavili Grmičev zbornik, ki je v celoti posve- čen častitljivemu jubileju dr. Vekoslava Grmiča._ Predal mu ga je direktor za- ložbe dominikanski pater Ivan Arzenšek z besedami: »Ker ve- mo, da Vas imajo za rdečega škofa, smo zbornik vezali v rdeče platno«. Dr. Grmič se je zahvalil z naslednjimi beseda- mi: »To mi je-vsekakor ljubše, kot če bi ga vezali v črno!« Naslovni škof dr. Grmič je bil med soustanovitelji revije Znamenje, ki izhaja že 28 let brez prekinitve, zadnja leta pod okriljem istoimenske za- ložbe s sedežem v Petrovčah, bil je dolga leta njen urednik in je še danes član uredniške- ga odbora in njen zvesti sode- lavec. Revija je znana po tem, da objavlja članke o sodobnih teoloških gibanjih in zavzema kritična stališča do Cerkve kot institucije v duhu 2. vatikan- skega zbora, ki je zapisal, da je »Cerkev sveta in grešna« in da je dolžna »preiskovati zna- menja časov in jih razlagati v luči evangelijev«. Dr. Grmič se je rodil 4. junija 1923 v Dragotincih. Po krat- kem službovanju na okraju Gornja Radgona se je vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani, kjer >e leta 1951 diplomiral in 1961 doktoriral z disertacijo Teološka vsebina strahu v eksi- stencializmu, že naslednje leto pa je začel s predavanji iz posa- meznih poglavij dogmatike in tako začel tudi kariero univer- zitetnega profesorja. Kot ka- plan, župnik in prodekan je sedemnajst let služboval na Vranskem, v tem času so mu že tudi prepovedali javno oprav- ljati duhovniško službo. Leta 1968 je bil posvečen za škofa in leta 1978 mariborski pomožni škof ob dialoškem škofu dr. Maksimilijanu Držečniku. Bil je generalni vikar mariborske škofije in rektor mariborskega bogoslovja. V letih 1978-1980 je bil kapitularni vikar mari- borske škofije in od leta 1980 naslovni škof ucchitanski. V le- tih 1968 do 1982 je bil predsed- nik celjske Mohorjeve družbe. Doslej je objavil veliko knjig in strokovnih člankov, njegova bibliografija obsega preko 1000 enot, kar ga uvršča v sam vrh najplodnejših avtorjev med slovenskimi intelektualci, nje- govo teološko delovanje pa je znano in cenjeno tudi v evrop- skem merilu. Ves čas se zavzema za huma- nizem, za dialog med Cerkvijo in državo, zagovarja delovanje Cerkve »od spodaj«, kritizira so- cialne krivice in nasprotuje po- litizaciji Cerkve in se zavzema za ekumensko delovanje med Cerkvami. Dosledno poudarja osebno odgovornost posamez- nika in ga poziva, da mora ved-' no ravnati v skladu s svojo vest- jo. V slovenski prostor je vnesel tudi duh teologije osvoboditve. V razgovoru s papežem Jane- zom Pavlom II. leta 1980 v Vati- kanu nista našla skupnega jezi- ka, ker je dr. Grmič vztrajal pri tezi, da je dialog s socialistično in tedaj pri nas tudi s samou- pravno družbo možen in celo nujen, čeprav mu je papež v pogovoru pritrdil, da je tudi kapitalizem ateističen. Grmičev zbornik je ves pos- večen jubilantovemu delu, na- pisali pa so ga avtorji Srečko Reher, Janko Pleterski, Vojan Rus, Primož Vresnik, Marko Kerševan (intervju z njim je napisal Drago Medved), Matjaž Kmecl, Avguštin Lah, Jože Rajhman, Cvetka T6th, Borut Ošlaj, Lev Kreft, Veljko Rus, Janko Bohak in Ivan Sernec. Objavljen je tudi intervju z dr Grmičem, ki ga je imel na Radiu Slovenija Gojko Brvar z naslov- nimi besedami dr. Grmiča: »Bog nas bo sodil le po tem, kako smo živeli.« Sestavni del Grmičevega zbornika je tudi njegova izredno obsežna biblio- grafija. Ob predstavitvi zbornika so navzoči vprašali jubilanta, kako to, da mora kot upokojeni uni- verzitetni profesor in naslovni škof prejemati varstveni doda- tek. Pojasnil je, da o tem nerad govori, a ker je bilo vprašanje javno, je nanj tudi javno odgo- voril. Za polno pokojninsko do- bo kot profesor nima dovolj let, za čas dušnega pastirstva pa je Cerkev tako malo plačevala v pokojninski sklad, da mora dr- žava dodati varstveni dodatek, da doseže vsoto zajamčene po- kojnine. Dr Grmič pa je tudi pojasnil, da aktivni profesorji odstopijo del dohodka za take primere, kot je njegov in soli- darno pomagajo. »Sicer pa se nikoli ne pritožujem,« je dejal dr Grmič, »ker vem, da se mno- gim še veliko slabše godi. Ob tem jubileju ugotavljam, da se mi je v življenju vse dobro obr- nilo, moja vest je mirna in sem zadovoljen.« Vojan Rus je predlagal, da bi morali začeti postopek za de- janje, s katerim bi se država dostojno oddolžila dr. Veko- slavu Grmiču za njegovo dose- danje delo. DRAGO MEDVED Višek bo Anin ples Kaj prinaša 12. Rogaško glasbeno poletje?. v Rogaški Slatini je v sobo- to zavihrala zastava 12. Ro- gaškega glasbenega poletja. V zdravilišču bo letos nas- ploh precej novega. Tako se bo mogoče pred prireditvami sprehoditi po novi, dolgi pro- menadi, ki jo bodo, skupaj z novimi Termami, odprli juli- ja^_ V prihodnjih dneh festivala bo velenjska Koleda predstavi- la slovensko folkloro, skupaj bosta nastopila moška zbora iz Italije in Rogaške Slatine, s posebnim zanimanjem priča- kujejo revijo standardnih in latinskoameriških plesov, na prvi julijski večer pa bo kon- cert flavtistke Irene Grafena- uer in klarinetista Mata Bekav- ca. V Kristalni dvorani gotovo ne bo dolgčas. Višek festivala bo vsakoletni julijski elitni Anin ples. Zbrani eliti bosta pela operna solista Andreja Zakonjšek in Marjan Trček, plesala ji bosta baletni- ka Marina Krasnova-Surina in Sergio Moge, prav tako priča- kujejo harfistko Mojco Zlob- ko, zdraviliški orkester in ple- sni ansambel Šok. Za julij pri- pravlja Mojca Zlobko v Anini kapeli tudi koncert s flavti- stom Cvetom Kobalom, v Športni dvorani bo veliki fol- klorni spektakel s Tahitija, fol- kloro naših vzhodnih sosedov bodo predstavili Varaždinci, nastopili pa bodo tudi Ljub- ljanski madrigalisti ter komor- ni godalni orkester Slovenske filharmonije ter drugi. Med avgustovskimi prese- nečenji bo koncert Slovenske- ga okteta, revija standardnih in latinskoameriških plesov ter koncerti Tria Orlando, mla- dih umetnikov iz Italije, Med- narodne poletne violinske šo-, le prof. Ozima, revij skega or- kestra Akord... Festivalsko za- stavo bodo sneli 23. septem- bra, ko bo nastopil Slovenski trobilni kvintet, sicer pa bodo septembrski večeri v Kristalni dvorani v znamenju folklori- stov Franceta Marolta, Tria Lo- renz, novega programa New Swing Quarteta, pihalnega kvinteta Slov/ind, klavirskega recitala Tomaža Petrača, po- novitve revije standardnih in latinskoameriških plesov... V Zdraviliškem parku, pri paviljonu Tempel, je zanimivo tudi podnevi. Tam so že od sredine maja po dvakrat na dan promenadni koncerti. Pri- pravlja jih zdraviliški orkester Musica camerata Rogaška. BRANE JERANKO Grbi na Celjsicem v razstavnih knjižničnih prostorih na Muzejskem trgu so sinoči, v torek zvečer, od- prli razstavo Občinski grbi širšega celjskega območja. Razstavljeni so grbi 27 ob- čin, njihovo simboliko in tu- di skladnost s heraldičnimi zahtevami pa sta ob odprtju razstave komentirala avtor razstave Branko Goropev- šek in strokovnjak za grbo- slovje in predsednik strokov- nega sveta društva Heraldica Slovenica F. Valt Jurečič. In še zanimivost; kot del razstave so predstavili tudi državni grb. A do njega se zbrani niso strokovno opre- deljevali, ampak so ga v čast razstavi in dnevu državnosti preprosto pojedli, saj je bil v ta namen tudi pripravljen. IS Čuteče odzivanje Ob razstavi slik Erike Marije Bajuk v Šentjurju čeprav v slovenskem likov- nem prostoru dobro pozna- mo umetniško ustvarjalnost v ZDA živeče celjske rojaki- nje Erike Marije Bajuk, je vendarle vsako srečanje z njenim delom doživetje. Umetnica ohranja tesen stik s slovensko, zlasti likovno kulturniško sceno, čeprav je kot predavateljica umetnosti na CoUegu Du Page v Illinoi- su uradno že v pokoju. Erika Marija Bajuk je slikar- ka, kiparka in grafičarka. V šentjurski knjižnici in Ipavče- vi hiši je razstavila osemnajst slik novejšega datuma razen treh, ki so iz leta 1984. Umet- nica gradi svoje slike na glo- binskem spoznavanju pojavov in motivov. Za svoja dela sama pravi, da so spodbudne izjave o zunanjih in notranjih sveto- vih. V njenem slikarstvu lahko občudujemo vsaj dve prvini: gradnjo ploskovnih razmerij in uporabo barv. Čeprav ne prevladujejo žive in tople bar- ve, so tako vgrajene v kompo- zicijo, da dominirajo nad hladnejšimi in temnejšimi to- ni. Filigransko vgrajeni detajli z jasno razpoznavnimi ele- menti risbe, nas spominjajo na majhne, a dipgocene misel- ne reminiscence. To je hkrati vračanje v svetove, ki smo jih poznali od davnine, pa se nam vračajo v spomin kot drobne sličice ali delčki dragocenega mozaika. Gre torej za podobe notra- njega in zunanjega sveta, za občutenje narave, človeka. Njene shke so abstraktne, ra- zumsko grajene, a hkrati tako svobodno oblikovane, da bi jih kar težko spravili v kakšen strogo odmerjen predal, če- prav lahko že na prvi pogled ugotovimo, da njena abstrak- cija izvira iz zelo svobodno interpretiranega ekspresioniz- ma. Povejmo še to, da Erika Ma- rija Bajuk razstavlja na vabilo šentjurskega župana Jurija Malovrha in da je svoje otroš- tvo preživljala v Gorici pri Slivnici, kajti domačija Graz- zelijevih je bila njena domači- ja. V Gorici je končala tudi osnovno šolo, nižjo gimnazijo v Celju, kjer je bila tudi rojena, višjo gimnazijo pa v Gradcu, od koder jo je pozneje vodila pot v ZDA. DRAGO MEDVED PRIREDITVE i eUMLiŠČE M Na ploščadi pred Termami v Zrečah bo v petek ob 20. uri gledališka predstava Toneta Partljiča z naslovom Politika, ljubezen moja. JCONCERTI V dvorani Doma II. sloven- skega tabora v Žalcu bo no- coj, v sredo 24. junija, ob 20. uri koncert Simfoničnega or- kestra Glasbene šole Rista Sa- vina Žalec, Savinjskega okteta, pianistke Magdalene Navod- nik, violinista Francija Rizma- la in sopranistke Andreje Za- konjšek. V cerkvi Sv. Jožefa v Celju bo nocoj, v sredo, ob 19.30 koncert Pevskega društva upokojencev Celje, pod vods- tvom Jožice Soko. V Narod- nem domu v Celju pa se bodo s celovečernim koncertom predstavili v soboto ob 19.30. V Kulturnem domu v Gori- ci pri Slivnici bo v soboto ob 20. uri prvi samostojni kon- cert Ženskega pevskega zbora iz tega kraja,-z gosti. V Jakobu pri Šentjurju bo v soboto ob 20. uri v tamkajš- nji cerkvi koncert Mešanega pevskega zbora Sv. Jakob. Pred zdraviliškim domom na Dobrni bo v nedeljo ob 15. uri nastop Moškega pevskega zbora iz Nove Cerkve. v galeriji Mozaik bodo v petek ob 18.30 odprU razstavo likovnih del otrok, ki so sode- lovali v delavnicah Mihele Je- zernik z naslovom Ustvarjalni pristan. Na ogled bo do 5. julija. V avli kulturnega dorha v Gornjem Gradu bodo v petek ob 19. uri odprli razstavo sli- karja Jožeta Svetine. V kultur- nem programu bosta sodelo- vala basist-baritonist Franc Ja- vornik in sopranistka Anama- rija Javornik. Razstava bo na ogled do 7. julija. V kavarni Celjskega doma je na ogled razstava likovnih del otrok iz desetih držav Azi- je, Afrike, Južne Amerike in Evrope z naslovom S čopičem po svetu. V galeriji Keleia je odprta razstava slik Uršole Bertot, Ed- vina Dobriloviča, Uroša Pater- nuja in Mihaela Rudla. V galeriji Mozaik je odprta razstava akvarelov slikarja Na- vodnika. V Muzeju novejše zgodovi- ne je na ogled razstava Kaj se skriva pod klobukom? V pritličju Stare grofije ima Pokrajinski muzej dve razsta- vi: Habsburžani na portretnih podobah in Habsburžani - portreti članov družine Habs- burg na novcih in medaljah. V Lapidariju je na ogled razstava Rimske nekropole se- verne Hrvaške. Gostišče in muzej Firšt Lo- garska dolina vabi na ogled slikarske razstave akvarelov in risb Jožeta Svetine, ki so letos nastala v okolici in z motivi Logarske doline. V galeriji Hodnik sodobne umetnosti in Likovnem salo- nu je na ogled razstava Druš- tva likovnih umetnikov Celje. V gostišču Mihec razstavlja Božena Gobec-Boža, v pritlit ju Elektra Celje Štefan Vrba- nič, v avli Splošne bolnišnic« dijaki Srednje zdravstvene šo- le Celje, v avli Razvojnega centra člani Društva likovnih samorastnikov Ljubljana in v mali jedilnici bolnišnice Bar- bara Raj h. 1 osmcBI V pubu Teater bo jutri, v četrtek, ob 21. uri Noč mladih improvizatorjev besedne umetnosti. V Hermanovem brlogu bo v sredo, 1. julija, ob U. uri Hermanova poletna delavnica z naslovom S prsti okoli sveta, Pri gasilskem domu v Do- brini bo v soboto ob 18. uri revija folklornih, pevskih in glasbenih skupin. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo v petek ob 20. uri nastop folklorne skupine z Dobrne. Na Glavnem trgu v Celju bo danes, v sredo, 24. juni- ja, ob 18. uri slovesnost ob dnevu državnosti s Celj- skim pihalnim orkestrom Ob 19. uri bo koncert za/ bavne glasbe Rockn banUa, Sendi, Rafa, Power dancers itd. Jutri, v četrtek, ob 20. uri bo narodno-zabavni show z Veselimi Štajerkami in Podoglarji. V petek bo ob 19.30 promenadni koncert Celjskega pihalnega orke- stra, ob 20. uri pa ročk kon- cert Gaad banda, The Drin- kers, Requiem in Nude. V soboto ob 20. uri bo narod- no-zabavni koncert Vaga- bundov. V Atriju Majolke bo da- nes, v sredo, 24. junija ob 20.30 monodrama z naslo- vom Kontrabas, v izvedbi Slavka Cerjaka iz Mestnega gledališča Ljubljanskega. V sredo, 1. julija, ob 20.30 pa bo koncert šansonjerke Vi- te Mavric. V Hermanovem gledališ- ču Muzeja novejše zgodovi- ne v Celju bo v soboto ob 10. uri lutkovna predstava z na- slovcm Vrtiljak, v izvedbi lutkarja Cveta Severja. V Narodnem domu v Ce- lju bo v ponedeljek ob 19.30 gledališka predstava Pig- malion, v režiji Ziaha Soko- loviča, v torek ob 19.30 pa koncert klavirskega dua Alenke in Igorja Dekleve. V kavarni Evropa bo v sredo, 1. julija, ob 18. uri koncert etno skupine Triot- sa iz Belorusije. Št. 25.-24. junij 1 2. SNOPIČ KULTURA 19 Konjice v znamenju godb na pihala; Konjiška godba na pihala je slovesno zabeležila 70 let svojega obstoja. V petek, 19. junija, so priredili slavnostni Koncert v konjiškem kultur- nem domu, v soboto pa so bili gostitelji srečanja godb celjske regije. - Pred slavnostiiiin koncertom so v preddverju kuUurnega do- ma uredih priložnostno razsta- vo Godba skozi desetletja in predstavitev Jubilejnega biltena godbe na pihala Slovenske Ko- njice. Sam koncert je z izborom skladb za vsak okus in vse gene- racije navdušil poslušalce, še posebej pa so pozdravili godbe- nike, ki so prejeli bronasta, sre- brna in zlata priznanja Zveze kulturnih društev Slovenije. Zlata priznanja za petindvajset let sodelovanja v godbi so pre- jeli: Ferdo Polegek, Jože Fi- deršek in Ivo Kacbek. Glasbe- nikom, ki so se posebej trudih za uspeh in razvoj godbe, so podelili spominska darila. Pre- jeli so jih: Fric Jevšenak, Jože Fideršek, Slavko Kežmah in Franci Stopar. Zahvalili so se tudi bivšemu predsedniku Dra- gu Štrucu, ki je bil predsednik društva deset let. Za godbo izredno pomem- ben pa je bil podpis sponzorske listine med Občino Slovenske Konjice in Godbo na pihala, s katero se je občina zavezala, da bo pri delitvi proračunskega de- narja vedno poskrbela tudi za svojo mestno godbo. V soboto 20. junija, pa so v športnem parku v Slovenskih Konjicah pripravili 12. srečanje godb celjske regije. Zaigralo je preko štiristo glasbenikov, ki so navdušili številne obiskovalce večurne prireditve tako s pe- strim izborom kot tudi kako- vostjo izvajanja skladb. Zbrane je pozdravil tudi konjiški župan Janez Jazbec in poudaril, da so domači godbeniki tudi tokrat potrdili upravičenost do najviš- jega občinskega priznanja. Zla- tega grba, ki jim ga bodo podeli- li na osrednji občinski proslavi. Srečanje godb so zaključili s skupno zabavo ob zvokih an- sambla Kristali. ■■■■■■■■■■■■■■ P.P. Plesni copatki v omarah Z letno produkcijo so v so- boto zvečer letošnjo, že osemnajsto plesno sezono, zaključili tudi v Studiu za ples Celje. Plesalke in plesalci so se predstavili z utrinki letos nau- čenega in osvojenega plesne- ga znanja, v prvem delu je nastope klasičnega baleta vo- dila pedagoginja, balerina in celoletna sodelavka Studia za ples Celje Olja Ilič, sodobni ples in jazz je mlade poučeva- la Anita Čanadi iz Plesnega centra Maribor, točke plesne- ga gledahšča pa je koreografi- ral Igor Jelen. Kakšnim 150 gledalcem je več kot 20 plesnih lepljenk predstavila povezovalka prire- ditve Aleksandra Vučkovič, kot gostja je na produkciji na- stopila plesalka Tijuana Križ- man. Priznanja Studia za ples Celje so prejele Sanja Slapar, Kaja Rebek in Anja Jurak, Aleksandra Vučkovič pa je prejela posebno plaketo za izredne uspehe v zadnji sezo- ni, za svoje 10-letno plesno delo pa bo za nagrado odpoto- vala na 10-dnevne počitnice v Piran. , Vse plesalke Studia za ples Celje v soboto še niso pospra- vile plesnih copat v omare, saj Plesni teater Igen prihodnjo nedeljo, 5. julija, še čaka na- stop z Vidkovo srajčico na ma- riborskem Lentu. IS Znani nominiranci za Veronikino nagrado V prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani je predsednik žirije za Veronikino nagrado lavreatu poezije '98 Tone Pavček v ponedeljek razglasil imena petih nomini- rancev, ki so prišli v ožji izbor za pesniško nagrado Mestne občine Celje in Društva slovenskih pisateljev. Na pobudo celjskega podjetja Fit media so Veronikino nagrado lavreatu poezije prvič podelili lani, žirija (Tone Pavček, Peter Kolšek in Mitja Čander) pa je po enakih kriterijih kot lani tudi letos naredila izbor petih nominirancev. Izbirali so med 150 pesniškimi zbirkami, ki so izšle v času od 31. maja 1997 do 1. junija 1998, odločih pa so se za naslednje pesnike: Tone Kuntner (za pesniško zbirko Cmurek), Vida Mokrin Pauer (Kri v kletki), Aleš Štegar (KaŠmir), Milan Vincetič (Tanin) in Uroš Zupan (Nasledstvo). Ob izboru nominirancev za Veronikino nagrado, ki jo bodo podehli 25. avgusta v Celjskem domu v okviru prireditev Poletje v Celju, knežjem mestu, je Tone Pavček dejal, da kaže, kako v Sloveniji ni težko izdati pesniško zbirko, veUko težje pa je z njo priti do bralcev in jo prodati. Žiriji se je letos posrečilo, da je izbrala avtorje petih različnih poetik in razhčnih založb, izbranci so iz različnih predelov Slovenije in hkrati predstav- niki vseh generacij. Izbrani med njimi, znan bo šele na večer podelitve na prireditvi Iz roda v rod duh išče pot, bo prejel nagrado 600 tisoč tolarjev in posebno hstino Mestne občine Celje, med pokrovitelji Veronikine nagrade pa sta ob Mestni občini Celje še Goričane d.d. Medvode ter Slovenske železni- ce. IS Amatersici plesni oricestri v Celju Na zadovoljstvo številnih obiskovalcev, ki so napolnili veliko dvorano celjskega Narod- nega doma, je bilo v soboto v Celju srečanje amaterskih plesnih orkestrov Slovenije, ki ga je ob sodelovanju Zveze kulturnih dru- štev Celje pripravil Celjski plesni orkester Žabe. Poleg celjskih Žab, ki jih vodi Tomaž Grintal, sta se predstavila še 3 Big Band Orchestra iz Izole pod taktirko Petra Popovskega ter Big Band Krško, ki ga vodi mladi dirigent Aleš Suša. Vsi orkestri so se predstavili s približno 45 minutnim programom, ki so ga dopolnili tudi vokalni solisti. Tako je z gosti iz Izole zapela Metka Štor-Zalaznik, z glasbeniki iz Krškega Tjaša Fabjančič, z Žabami pa Katarina Habe. Ponovno se je potrdilo, da je v mestu ob Savinji precej občinstva, ki ga zvrst glasbe, ki jo izvajajo big biftidi^e posebej zanima, zato je sobotni večer izzvenel v prijetnem in dožive- tem vzdušju, še poseben pečat pa je večeru dal spomin na pravkar preminulega velikana slo- venske glasbe Jožeta Privška, na katerega so se, tudi z izvajanjem njegovih skladb, še posebej spomnili. ŽIVKO BEŠKOVNIK Divji lovec v Šentvidu Letos praznuje Prosvetno društvo Zarja Šentvid pri Planini 90-letnico svojega delovanja. Ob tem jubileju je društvo že marca letos prire- dilo koncert mešanega pev- sKegd zbora pod vodstvom Mateja Romiha, pretekli in ta konec tedna pa so pred šen- tviškim kulturnim domom uprizorili Finžgarjevo dram- sko delo Divji lovec. Scenarij za igro na prostem [e napisala domačinka Berta Škoberne, pri izvedbi pa je sodelovalo čez 60 Šentvidča- nov, starih od 7 do 68 let, ki so prevzeli igralske vloge. Poleg tega je tamkajšnje društvo sa- mo poskrbelo za kostume, glasbo in sceno. Priprave so potekale že od začetka leta, vendar trud ni bil zaman, saj si je igro ogledalo okoli 1500 gledalcev, nekateri celo več- krat. Gledalstvo so očarah s prijetno pripravljeno sceno, z odličnim petjem in primerno razdeljenimi vlogami. Šentviš- ko društvo je to igro izvedlo že pred dobrimi 40 leti (1956). Ljudska igra Divji lovec pri- kazuje slovensko kmečko oko- Vroča ljubezen kljub prega- njanju gori Ije in življenje na prelomu sto- letja. V ospredje je postavljen motiv prepovedane ljubezni med poštenim beraškim fan- tom in divjim lovcem Jane- zom (Matej Romih) in župa- novo hčerjo Majdo (Olga Jur- košek). Igra odseva takratno kmečko življenje, z odtenki sreče in grenkobe. Poudarjeno je tudi nasprotje med grabež- ljivo gosposko in preprostim, dobrosrčnim revnim prebi- valstvom. Samo dogajanje izredno popestri vesel in lah- komiseln vaški posebnež Ton- ček, ki ga je imenitno odigral 68-letni Janko Gračner. ALEKSANDRA MAČEK Koncert exlra banda V torek, 22. junija, je v Koncertni dvorani GŠ Celje svoj letni koncert priredil Extra banda GŠ Celje, pod vodstvom dirigenta Alberta Zaveršnika. Glavnino banda sestavljajo učenci in dijaki glasbene šole, ki so na svojem tretjem letnem koncertu predstavili skladbe v pop- rockovskem žanru. Poleg solistov znotraj posameznih sekcij orkestra so kot gostje sodelovali Darja Kladnik-Dada in ansambel Kristali. Številno občinst\'o v nabito polni dvorani GŠ Celje je uživalo ob prijetni glasbi ter zavzeto delo in muziciranje članov orkestra in dirigenta nagradilo z burnim aplavzom. ALENKA GOBEC Št. 25.-24. Mi 1998 20 Upor strežnic v ceijsici bolnišnici S1.julijem bodo morale na novo delovno mesto v čistilno podjetje ISS ^ Zaradi uvajanja tabletne- ga načina razdeljevanja hrane v Splošni bolnišnici Celje ne bodo več potrebo- vali strežnic. To je med približno tridesetimi delav- kami povzročilo toliko raz- burjenja in jeze, predvsem pa užaljenosti, da so v pone- deljek zahtevale sestanek z direktorjem bolnišnice in s predstavniki sindikata zdravstva in socialnega varstva. Kljub pojasnilu direktorja dr. Sama Fakina, da nobena od strežnic ne bo ostala na cesti, saj jim je vodstvo bolni- šnice že zagotovilo novo službo v podjetju za čiščenje ISS Servisystem, se ženske niso hotele pomiriti. Direk- torju zamerijo, ker si jih je »drznil« prestaviti v drugo podjetje, ne da bi jih o tem prej karkoli vprašal, moti jih tudi, ker so za premestitev izvedele šele »tik pred zdaj- ci«, hočejo pa tudi izvedeti, na osnovi kakšnih kriterijih se je bolnišnica odločila, ka- tere strežnice bodo na novo delovno mesto odšle že 1. julija, katere pa šele konec leta. Odgovorov na vsa vpraša- nja v ponedeljek sicer niso dobile, izvedele pa so, da jih v primeru, če ne bodo hotele delati v novem podjetju, čaka le še zavod za zaposlovanje. Takšna rešitev se zdi nekate- rim, tako je bilo vsaj slišati, celo boljša kot delo v čistil- nem podjetju. Prepričalo jih ni niti dejstvo, da bodo, sicer pod imenom druge firme, še naprej delale v bolnišnici (res, da verjetno druga opravila), niti zagotovilo, da se bodo lahko v primeru, če bi jih v novem podjetju čez nekaj ča- sa hoteli odpustiti ali pa bi bilo narobe karkoli drugega, lahko vrnile nazaj v bolnišni- co. Proti takšnemu reševanju tridesetih tehnoloških viškov je tudi sindikat zdravstva in socialnega skrbstva, saj me- ni, da s predlaganim nači- nom organizacije dela bolni- šnica ne bo prihranila prav nič denarja. Zato bo pripravil svoja stališča in zahteve, ki jih bo predstavil svetu bolni- šnice, ki se bo sestal prihod- nji ponedeljek. Na seji sveta bodo namreč sprejeli do- končno odločitev o ukinitvi delovnega mesta strežnice oziroma o prekinitvi delov- nega razmerja najprej za pet- najst, nato pa še za prav toli- ko strežnic. »Vse skupaj se lahko sa- mo zaplete in zavleče,« je na sestanku poudaril dr. Fakin, »vendar dejstva, da ima bol- nišnica zaradi tehnološke prenove trideset ljudi preveč, ne bo mogel nihče spremeni- ti.« JANJA INTIHAR Prenovljeni Hotel Paka sta 19. junija odprla Mitja Lap, prvi direktor hotela iz leta 1961 in sedanja direktorica hotela Petra Zlatoper. Hotel novih priložnosti Velenjska Poka^lpla vrata turistom in poslovnežem v Velenju so v petek, 19. junija, slovesno odprli Hotel Paka, ki ga je prej kot v letu dni povsem prenovilo ve- lenjsko Gorenje Gostinstvo. Vrednost projekta obnove in razširitve znaša približno 800 milijonov tolarjev. Vele- nje je dobilo hotel, ki bo znatno obogatil ponudbo mesta na področju gostins- tva in turizma. Hotel sla odprla Petra Zla- toper, direktorica hotela, in Mitja Lap, prvi direktor Hote- la Paka, ki ima že sedemintri- deset let dolgo zgodovino. Ravno pod Lapovim vods- tvom je bil hotel v šestdesetih letih središče razgibanega družabnega življenja. Ker se vodstva, ki so sledila, v poslor vanju niso dovolj prilagajala spremembam, so hotelske dejavnosti in storitve pričele postopoma ugašati vse do le- ta 1995, ko so hotel morali začasno zapreti. Hotel, v njem bo zaposlenih 26 delav- cev, si zdaj zopet obeta raz- cvet. Jože Stanič, predsednik uprave Gorenja d.d., je ob- novljeni hotel, ki se razprosti- ra na 5887 kvadratnih metrih skupnih površin, ocenil kot dopolnitev dejavnosti podjet- ja Gorenje Gostinstvo, in pou- daril, da bodo odslej lahko zagotavljali ustrezne pogoje bivanja v Velenju turistom in tudi poslovnežem. Izrazil je prepričanje, da bo hotel sča- soma postal dejavno kultur- no in izobraževalno središče tako za potrebe Gorenja kot tudi mesta Velenja in širšega območja. Hotel v središču mesta je sodobno opremljen in prilago- jen tudi zahtevam gostov iz poslovnega sveta, udeležen- cem seminarjev in kongresov. Na voljo ima 52 sob, med nji- mi 37 dvoposteljnih in 5 eno- posteljnih, ter deset apartma- jev. Gostom, ki bodo imeli po- slovne opravke, ponujajo možnost uporabe računalni- kov, fotokopiranje, prevzem mobilnega telefona in izposo- jo avtomobilov. V poslovno- seminarskem delu hotela, imenuje se Center Paka, so na 3254 kvadratnih metrih povr- šin poleg poslovnih prostorov še dvorane, primerne za po- slovne sestanke, seminarje, kongrese in predstavitve ter kulturne prireditve. V veliki dvorani, ki je obenem kinod- vorana, je na voljo 260 sede- žev, majhna dvorana pa lahko sprejme 70 obiskovalcev. Že to poletje bodo skušali življenje v mestu razgibati s kulturnimi prireditvami, na zunanji terasi hotela pa bodo konec tedna plesi. ■■■■■■■■■■■■■I K.L. NA KRATKO Šmartno, Šmartno, Šmartno ŠMARTNO OB DRETI . Pripravili so 8. zbor gasij. skih društev, ki imajo v svo- jem imenu Šmartno. Letos se je zbralo osem društev in pomerili so se tudi v hudo- mušnih igrah. Zmagala je se- veda ekipa - Šmartnega. Pr- vi so bili iz občine ob Paki, drugi iz zaselka na Pohorju in tretji iz vasi pri SI. Gradcu (Ž.Z.) Obnova daljnovoda LJUBNO - Elektro Celje je začel z obnovo 20-kilovolt- nega daljnovoda med Nazar- jem in Ljubnim. Končan bo jeseni in po posegih bo v zgornjem delu doline zago- tovljena stalna preskrba z električno energijo. Zaradi del bo v elektroenergetskem sistemu občasno prihajalo do motenj. (Ž.Z.) Krajani prehiteli Nivo ŠMARTNO OB DRETI - Sa- nacijo brežine Drete je celjski Nivo obljubljal polnih osem let, a je naredil le nekaj me- trov podpornega zidu. Kraja- ni so naveličani obljub v nekaj dneh sami uredili skoraj tri- deset metrov dolg breg, ki ^ je Dreta že krepkn irpnHk^ pala. (Z.Z.) Novo povezovanje kulturnikov LAŠKO - Devetnajst dru^ štev in skupin je ustanovilo zvezo kulturnih društev, ki bo nadomestila zvezo kultur- nih organizacij. Izvršni odbor zveze, ki ji predseduje Zlata Strel, naj bi še ta teden na osnovi programov posamez- nih društev pripravila še skupni program, poglavitne naloge zveze pa bodo vzpod- bujanje nastanka novih dru- štev, priprava skupnih nasto- pov in iskanje novih vsebin dela, ki se bodo naslanjale na tradicijo. (JI) Splavarjenje na Savi RADEČE - Na pobudo le- tos ustanovljenega podjet- niškega centra bodo v sobo- to, 27. junija, obudih splavar- jenje na Savi. Prireditev je ob podpori občine pripravi- lo domače turistično druš- tvo. Radeče so bile nekdaj osrednje pristanišče za spla- ve, zato je nastanek in raz- voj mesta povezan prav z razvojem splavarjenja. Dan splavarjenja na Savi se bo pričel ob 15. uri z otvoritvijo srednjeveške tržnice in et- nografske razstave v spla- varski gostilni »Pri Rafkotu«, pol ure kasneje bo v cerkvi sv Petra in Pavla še koncert srednjeveške glasbe. Prire- ditev se bo nadaljevala s splavarskim potrkavanjem, krstom splava, koncertorn na splavu ter z vožnjo s spla-' vom, nato pa splavarska za- bava. Zvečer bodo na vodi prižgali lučke. (JI) Najboljši pri županu žalski župan Milan Dobnik je pripravil sprejem za naj- boljše osmošolce in tiste učence, ki so se udeležili državnih tekmovanj z različnih področij. Kar 79 učencev z vseh osnovnih šol žalske občine je vseh osem let končalo šolanje z odličnim uspehom, 57 jih je sodelovalo tudi na državnih tekmovanjih. Sprejem je bil v dvorani Doma II. slovenskega tabor^ v Žalcu. Za prijetno razpoloženje je igral harmonikarski orkester Glasbene šole Rista Savina. V svojem govoru jim je župan priporočil, da naj vedno zaupajo vase in svoje znanje. T. TAVČAR Prva pomoč v osnovnih šolah Tudi letos so dijaki četrtih letnikov Srednje zdravstvene šole Celje nadaljevali sodelovanje s celjskimi osnovnimi šolami in zanje vodili pouk prve pomoči. Dijaki so ob koncu tečaja znanje učencev tudi ocenili. Letos so opravili 290 ur pouka v osnovnih šolah v Štorah, Vojniku, na Dobrni in v osnovni šoli Glazija, s L, II. in III. osnovno šolo Celje pa so bili tudi v šoli v naravi. I^MS Celjska kabelska TV z novo opremo Minuli četrtek je bil dan »D« za ekipo celjske kabelske tele- vizije, pa tudi za njene gledal- ce, saj so po večmesečnih pri- pravah končno pričeli poizku- sno oddajati z novo, pravkar kupljeno najsodobnejšo Kot je povedal uredRik CATV Uroš Krajnc, so zaradi menjave opreme program us- tavili minulo soboto, iz novo. opremljenega studia pa so pričeli poskusno oddajati v četrtek. Poizkusno oddajanje bo trajalo do 3. julija, saj tjodo do takrat opremo še dograje- vali. In kaj nova oprema celj- ski lokalni televiziji prinaša? »Odslej bo predvsem boljša kakovost slike, saj delamo s * tehniko beta, odslej pa bo boljši tudi zvok, saj začenja- mo oddajati v stereo tehniki,« je povedal producent CATV Aljoša Pfajfer. Tako so pri celjski televiziji pridobili dva novo opremljena studia; prvi bo namenjen produkciji pris- pevkov, drugi pa računalniški montaži in obdelavi. Nova oprema, poletje, pred- vsem pa novi programski urednik (to funkcijo je prevzel celjski gospodarstvenik in di- rektor podjetja Fit Media Jože Volfand) pa obetajo tudi že težko pričakovane program- ske spremembe na tej televizi- ji. Pred dobrim mesecem so se povezali s POP TV in tako sedaj redno pripravljajo odda- je za GAJBO, vključili pa se bodo še v program ŽIVA in iz celjskega studia za POP TV vsak dan pripravili uro in pol lastnega programa, je povedal Uroš Krajnc. Lastnik televizije Janko Turnšek namerava v prihodnosti kable napeljati tu- di po območju Žalca, Šmarja in Rogaške Slatine, tako da bo mogoče celjsko televizijo gle- dati tudi tam. In ker jim nova oprema to omogoča, bodo te- levizije! razširili delovanje tudi z organizacijo različnih javnih prireditev. Prva je bila prenos koncerta skupine Plavi orke- star minulo soboto, 24., 25. in 27 junija, ob dnevu državnosti pripravljajo ves dan trajajočo zabavno-glasbeno prireditev na Glavnem trgu v Celju, urad- na otvoritev prenovljene CATV pa bo v petek, 3. julija, ko bodo pripravili dan odprtih vrat televizije in nove prostore tudi uradno odprli. Posebej zanimivo pa bo ta dan zvečer, ko pripravlja Darko Žvižej ve- liki narodnozabavni koncert, na katerem bo v sklopu odda- je Šumijo gozdovi domači, na- stopilo kar petnajst narodno- zabavnih ansamblov, ki so v oddaji nastopali do sedaj. NINA M. SEDLAR iitei>Foto: GREGOR KATIC Šf. 25.-24. iviiil 1998 2. SNOPIČ PISMA BRALCEV 0 |ODMEA^ Javno vprašanje celjskemu županu II. Malo Vam zamerim, gospod župan, da niste natančno pre- brali mojega vprašanja, ki se je glasilo: Ali ni mogoče, v izogib neprijetnostim, tega ročk kon- certa prestaviti na neko lokaci- jo, kjer ne bi bilo tako visoke stopnje tveganja zaradi škodnih posledic? Tako je bilo moje kon- kretno vprašanje in nikjer ni- sem zapisal, da bi morali mlade prikrajšati za prireditve, dopa-- dljive njihovim letom in oku- su..., kot se Vam je, upam da nehote, v kontekstu zapisalo. Torej ostanimo dobronamerni. ALFONS KUMER, Celje O denarju strogo zaupno? v zadnji številki Novega ted- nika smo prebrali »zanimiv« članek O denarju strogo zaup- no, zato nas je zanimalo, kaj se dogaja in smo temu tudi sledili. Zaradi objavljenega članka je bila sklicana izredna seja KS Galicija. Iz štirih vasi (Hram- še, Zavrh, Galicija in Železno) smo se dogovorili, da se bomo te seje udeležili. Seja je bila sklicana za ponedeljek, 15.6.1998, ob 19. uri v prosto- rih KS. Na naše začudenje je prisostvoval tudi žalski župan. Ker smo se mi sestanka ude- ležili brez vabila, smo morali posebej zaprositi predsednika Sveta KS, da dovoli našo prisot- nost. Svetnik na njegovi desni strani je tiho, a še vedno dovolj glasno, da smo ga slišali, zaše- petal: »Ne može.« Ko smo po tej »prijazni« izjavi zahtevali v pisni obliki pojasnjeno zavrni- tev prisotnosti, je predsednik dovolil, da ostanemo. Predsedujoči je uvodoma pojasnil, da je seja sklicana zaradi že omenjenega članka in dopisa predsedniku Občin- skega sveta občine Žalec. Ko je gospod Ivo Lindič dobil besedo, je povedal, da ne želi nikogar žaliti ali napadati, želi le, da kot svetnik KS pridobi gradivo, ki spada k zaključne- mu računu KS Galicija za leto 1997 iz naslova povračil odš- kodnin kamnoloma Velika Pi- rešica. S tem bi le pospešil in omogočil še boljši in hhrejši razvoj vseh zaselkov naše KS. Že med obrazložitvijo gospo- da Lindiča, zakaj želi pridobiti Zgoraj omenjeni dokument, so kot iz topa pričele nanj padati nedopustne psovke in žaljivke. Očitno je bil njihov osnovni na- men zmesti govornika ali ga celo spraviti ob živce. Gospod Lindič je mirno pre- nesel poniževanje in zmerja- nje nekaterih svetnikov, če- prav bi lahko enostavno zapu- stil prostor, saj kaj takega od ljudi, ki naj bi zastopali mno- žice, ne bi pričakoval, kaj šele, da si kaj takega sploh dovolijo. Vsi prisotni so bili šokirani, da še obstajajo ljudje »na položa- jih«, ki si kaj takega privoščijo, in to še celo v prisotnosti žal- skega župana, gospoda Mila- na Dobnika. Razočarani smo tudi nad predsednikom Sveta KS Galicija, ki ni preprečil tak- šnega obnašanja. Prisotni iz že omenjenih va- si v celoti podpiramo zahtevo gospoda Iva Lidniča, hkrati pa želimo, da se »popravi« vede- nje posameznikov. Krajani zaselkov Hramše, Zavrh, Galicija in Železno PREJELI SMO J v demokraciji je vse dovoljeno? Velenjski tednik Naš čas be- rem že od leta 1986. Tudi po- tem, ko sem se preselil iz Vele- nja, sem mu ostal zvest. 23. številka Našega časa pa me je presenetila s humoristično - sa- tirično prilogo PIPEC. V kolofo- nu priloge piše: »PIPEC, humo- ristično - satirični občasnik no- vinarjev celjskega območja. Leto 35, številka 1. Izdaja Druš- tvo novinarjev Slovenije - Aktiv Celje. Uredniški odbor: Drago Hribar, Miran Korošec, Brane Piano. Pišejo, rišejo, slikajo in počnejo druge nespodobne re- či: udje in udinje društva. Gra- 'fično oblikovanje: Andrej Mo- horič in Igor Šarlah. Rokopisov in klinopisov ne vračamo, udarce in dolgove vračamo mi- lo za drago z obrestmi!« Spoštovani novinarji! Če že pišete, rišete, slikate in poče- njate druge nespodobne reči, kot ste zapisali v kolofonu, pišite, rišite in slikajte sebe, ki to počnete, ne mešajte pa v svoje umazane posle drugih. Brž ko sem prilogo malo pre- listal, sem ogorčen poklical urednika Našega časa in prote- stiral zaradi neokusnega Pipca. Glavni urednik mi je lepo obrazložil, da smo pač v demo- kraciji in da sedaj lahko vsak pove, piše, riše... kar hoče, ker smo v dobi svobode tiska in govora. Včasih se je vse skriva- lo, sedaj je čas, ko se vse obelo- dani. Hotel sem mu razložiti, da to le ni tako preprosta stvar, saj so danes v demokraciji naj- bolj širokogrudni prav tisti, ki so še 10 let nazaj skrbno zatira- li vsako misel o svobodi govora in tiska. Glavni urednik me je na koncu poučil, da danes pač ni več nobenih tabujev in kaj se pritožujem, saj smo hoteli demokracijo. - Res je, hoteli smo jo in tudi sam jo hočem. Nočem pa brezvladja, neodgovornosti in polivanja drugače mislečih z gnojnico nemoralnosti. Zato odpovedujem velenjski tednik Naš čas in tudi celjskega Nove- ga tednika ne bom kupoval. Nočem sofinancirati tistega, kar ni dobro, kar nikomur ne koristi in nikogar ne vzgaja, ampak ga duhovno siromaši! To priporočam vsem naročni- kom, ki jim je mar poštenost, dobrota in plemenita vzgoja. Ko sem malo prespal to prvo prizadetost, sem začel razmiš- ljati malo drugače. Kdo pa je kriv, da se to lahko dogaja? Ali ne mi, kristjani? Več kot dve tretjini nas je v Sloveniji, pa od nas ni nobenega haska. Spominjam se neke anekdo- te o globoko vernem župniku, ki je tako trdno zaupal v Boga, da ga bo rešil iz povodni, da je na koncu utonil. Ko je stopil pred Boga, mu je očital: »Tako sem zaupal vate, ti, ti pa mi nisi pomagal!« »Nesrečnež,« mu pravi Bog. »Vsega pa res ne morem storiti namesto tebe! Trikrat sem ti poslal reševalce, ti bi moral samo stopiti v čoln, pa si odklonil njihovo pomoč.« Tako je tudi v naši ljubi Slove- niji. Trikrat nam je Bog poslal pomoč v volitvah, pa smo ga trikrat polomili. Zato bo odgo- vor za vse, kar se je v teh letih hudega storilo, vsaj na moral- nem področju, če ne še kaj več, Bog zahteval od nas, kristjanov. Zapomnimo si: Bog grehe od- pušča, ne pa neumnosti. MIRKO HORVAT, Gornji Dolič Pohod po Aškerčevi poti IL Zaradi pomanjkljivih podat- kov bom navedel nekaj dopolnil v zvezi s člankom o Aškerčevi poti. Na Aškerčevi domačiji na Senožetih je bila gostitelj krajev- na skupnost Rimske TopHce, od Senožet do Velikega Širja pa kra- jani Rimskih Toplic. Na Velikem Širju, kjer je bila zaključna prire- ditev, je pohodnike pogostila krajevna skupnost iz Zidanega Mosta. Še posebej je treba poh- valiti predsednika krajevne skupnosti iz Zidanega Mosta gospoda Voduška. V imenu vseh udeležencev pohoda se zahvaljujem vsem gostiteljem. Prepričan sem, da bo udeležba na 4. pohodu v letu 1999 še večja. MILAN GOMBAČ, Celje Borci na srečanju Konec maja so se v Šaleku pri Verdelovih zbrali nekdanji borci 3. bataljona III. brigade VDV, imenovani tudi pohorski bataljon VDV. Od nekdaj krep- kih in pogumnih 160 fantov in mož je živih le še dobra tretji- na. Od teh je na srečanje lahko prišla dobra polovica, ki so si- cer po telesu oslabeli, a po duhu še vedno vedri in čih, kot se spodobi za ljudi, ki so pre- stali napor in pestro življenje. Srečanja so se udeležili pred- sednika območnega združenja borcev Velenja in Slovenskih Konjic, predsednik Okrožnega odbora aktivistov OF Šaleško- mislinjskega okrožja Janko Že- vart in delegacije vseh ostalih bataljonov III. brigade VDV. Na srečanju so borci ugotav- ljali, kako hitro se redčijo nji- hove vrste. Spomnili so se vseh, od katerih so se morali že posloviti, nekaterim pa je bolezen preprečila udeležbo. Skušali so se spomniti prav vsakega borca, kako je z njim, kako živi, in tako dokazati, da jih niso pozabili. Predsednik Franjo Marošek je v poročilu veliko pozornost posvetil temu, kaj so počeli in kako so živeli borci bataljona po vojni. Ugotovili so, da še daleč niso spali na lovorikah slave svojega boja in čakali na »privilegije«, kot so borčevske pokojnine. Takoj so se lotili dela in učenja in hoteli nadok- naditi, kar jim je vojna vzela. Mnogi borci 3. bataljona VDV so postali sposobni gospodars- tveniki in vodili velike gospo- darske organizacije ali občine. S svojim trdim delom so dose- gli veliko in ponosni smo na njihov prispevek tako pri osvo- boditvi kot pri izgradnji sloven- ske domovine. Vsak si je s svo- jim delom zaslužil pokojnino in kakršnikoli očitki o privilegi- jih so brez vsake osnove. Skupnost borcev ima svoj odbor v Velenju, delegati se redno sestajajo v brigadnem odboru v Trbovljah in poroča- jo o nalogah in delu te skup- nosti. Člani odbora bdijo tudi nad spomeniki, ki jih ima ba- taljon postavljene v spomin svojim padlim tovarišem. Ugotovili so, da so spomeniki še kar vzdrževani, vendar slab- še obiskovani kot nekoč. Na srečanju so borci izvolili odbor, ki ga bo še naprej vodil Franjo Marošek, ter dopolnili in uskladili Pravilnik o delova- nju skupnosti. FRANJO MAROŠEK, Vitanje Zgodba o mojem mejašu v časopisu Savinjčan, števil- ka 5, ki je izšel maja 1998, je g. Janez Kroflič napisal članek, da ima probleme z zahodnim mejašem. Ne vem, zakaj ni napisal mojega priimka, da bi bralci vedeli, za katerega me- jaša gre. Prav tako pa bi se lahko tudi podpisal s polnim imenom in priimkom, ne s kraticami JK. Popolnoma se strinjam s tem, kar navaja v članku, da je najboljša obram- ba napad, zato me je tudi na- padel z obrekovanjem. V svojem članku navaja, da sem mu poškodoval zelenico pri izvajanju del na kanaliza- ciji. Moram povedati, da ni- smo kopali nikjer drugje, ra- zen nad jaškom javne kanali- zacije in da je bilo po konča- nem delu vse postavljeno v prvotno stanje - potrebno je samo počakati, da posejana trava zrase. Vsem občanom je znano, da je potrebno vse greznice blokirati oziroma za- suti in vse odpadne vode in fekalije direktno speljati v mestno kanalizacijo. Za to de- lo sem se dogovoril s podjet- jem Dobrajc. Povedati moram, da je jašek mestne kanalizaci- je približno 10 cm na mojem zemljišču in mi ni potrebno nikogar prositi za dovoljenje za to delo. Jašek, v katerem je obstajal moj priključek od- padnih vod in fekalij že 20 let, pa sploh ne more biti sporen. Podjetje Dobrajc je 23.4.1998 pričelo s preurejanjem kanaU- zacije na mojem zemljišču. Od- kopali so cev od greznice do jaška ter pri tem ugotovili, da je potrebno zaradi večjega padca to cev poglobiti za približno 10 cm, kar je potrdil tudi gospod Miklavžin, predstavnik Komu- nalnega podjetja Žalec, ki je bil navzoč. Nato je prišla gospa Krof ličeva ter zahtevala, da se z deli prekine in da se ne smemo priključiti na kanalizacijo. Ne vem, ali je gospa Krofličeva to mislila resno, ker si ne morem zamisliti, da je kdo tako prepri- čan v svojo moč, da bi to lahko prepovedal. Sama je zasula ka- nal in s tem onemogočila delav- cem nadaljnje delo. Ko sem pri- šel domov, mi je gospod Do- brajc razložil celo zadevo. Rekel sem mu, da bomo naslednji dan delo nadaljevali in se tudi pri- ključili na jašek, ki ga bodo pač morali odpreti, da se bo lahko cev obbetonirala. Še isti večer sem cev ponovno odkopal, tako da so zjutraj, 24. 4. 98, lahko delavci g. Dobrajca začeli z de- lom. Sam sem odstranil zemljo in jo zmetal na svoje zemljišče. Takrat pa je ponovno prišla ga. Krofličeva ter zahtevala, da se jarek zasuje. Isto je trdil tudi g. Kroflič in prepovedal priključi- tev naše kanalizacije na jašek, ki je na njegovem zemljišču. Z ostrimi besedami sem ga zavr- nil in rekel, da naj se odstrani ter da se bomo na kanalizacijo še isti dan priključili. Ga. Krofli- čeva je poklicala policijo. Eden izmed policajev je rekel, da s to zadevo nima policija nič opravi- ti, saj ni nihče dela na zemljiš- ču, ki je last g. Krofliča. Tudi s tem se ga. Krofličeva ni strinjala in je poklicala zastopnika Ko- munalnega podjetja Žalec. Pri- šel je g. Miklavžin, ki ji je pove- dal, da priklopa z možem ne moreta prepovedati. Dodal je še, da bodo površino nad jaš- kom ponovno zasuli in posejali travo. Povedati moram še to, da sva z g. Krof licem pred 20 leti skup- no delala to kanalizacijo in da sva prispevala vsak 50 % stroš- kov in da je bil takrat jašek napravljen tako, da je bil njegov zgornji nivo enak z nivojem zemlje. Pri urejanju novih pri- ključkov na to kanalizacijo pa so izvajalci ta jašek napravili tako, da je na pokrovu še 20 cm zemlje. Menim, da to ni pravil- no, saj bi moral ob eventualni zamašitvi vedno odstranjevati zemljo in uničevati zelenico. RADO AMBROŽ, Žalec ZAHVALE, POHVALE Z roko v roki Pred kratkim je Sožitje- društvo za pomoč duševno prizadetim Šentjur v športni dvorani Hruševec v Šentjurju pripravilo dobrodelni koncert pod naslovom Z roko v roki. Prireditev je izzvenela v prijet- nem vzdušju ter tako, kot smo predhodno načrtovali in žele- li. K temu so v veliki meri pripomogli številni nastopajo- či, ki so se ob tej priložnosti odrekli honorarju v korist društva, za kar se jim še en- krat najlepše zahvaljujemo. Več kot tisoč obiskovalcev prireditve je lahko občudovalo prekrasne cvetlične aranžma- je, s katerimi je Drago Jančič polepšal praznovanje 10. ob- letnice društva. Iskrena zahva- la velja tudi OŠ Hruševec, ki nam je omogočila uporabo športnega dela šole, še prav posebej pa se zahvaljujemo Robertu Gajšku in Jožetu Bercku. S svojo gostoljubnost- jo in visoko kakovostjo stori- tev so nas po prireditvi prese- netili uslužbenci hotela Žonta, ki so se ob tej priložnosti odre- kli plačilu dveh ur strežbe. Še enkrat se želimo zahvaliti vsem pokroviteljem in donator- jem, ki so s svojim prispevkom pripomogli k temu, da bo druš- tvo lahko uspešno delovalo tudi v prihodnje in številnim posa- meznikom, ki so nam v minulih desetih letih priskočili na po- moč. Hvala tudi vsem obiskoval- cem prireditve, ki so dokazali, da razumejo in moralno podpi- rajo družine, ki imajo otroke z motnjami v duševnem razvoju. PETER JERŠIČ, predsednik društva PRITOŽNA KNJIGA Prevoz invalida Imam moža, žal zelo bolne- ga. Imel je že pet operacij pri menjavi kolkov. Te operacije so mu od leta 1982 opravili v bol- nišnici Valdoltra. Po večkratni zamenjavi kolkov se je možu letos stanje tako poslabšalo, da je postal popolnoma nepokre- ten. Ne samo nepokreten, tudi ni bil več sposoben, da bi se sam najedel, morali smo ga hraniti kot dojenčka. Imel je grozne bolečine. Domači zdravnik ga je na- potil v bolnišnico Celje (za kar smo dobili napotnico za pre- voz z reševalnim avtomobi- lom). Specialist ortoped v bol- nišnici Celje je menil, da je potrebno pacienta čimprej od- peljati v Bolnišnico Valdoltra. Mimogrede naj še povem, da smo za prevoz z reševalnim avtomobilom iz bolnišnice Ce- lja do doma čakali od 14. ure do 18. ure, ne glede na to, da je imel mož močne bolečine. Na- slednji dan sem šla iskat napot- nico za prevoz z reševalnim avtomobilom do Valdoltre. Te mi ni mogel odobriti osebni zdravnik, ki se je potrudil tako, da je dal vlogo za prevoz na konzilij, vendar je bila ta zavr- njena, niti nobena od odgovor- nih institucij. Odprla sem vsa vrata in prosila za prevoz, ven- dar moje prošnje niso uslišali. Naj povem še to, da smo do sedaj, kadar je to bilo potreb- no, prevoz z reševalnirn avto- mobilom vedno dobih. Za pomoč sem poprosila voz- nika navadnega kombija, ki ga uporablja za prevoz gradbenega materiala ali pa živine. Voznik mi je naredil uslugo. V kombi smo premestili kavč, na katerega smo prenesli nepokretnega mo- ža. Lahko si mislite, kako mi je bilo! Ali navaden človek res ni vreden človeškega prevoza? Če bi mož lahko sedel, bi ga odpe- ljali z osebnim avtomobilom. Morali bi videti izraze na obrazih zdravstvenega osebja v bolnišnici Valdoltra. Nikakor niso mogli razumeti, da tako težkega invalida vozimo v to- vornem kombiju. Prav zanima pa me, če bi se gospodje, ki odločajo o prevozu bolnih lju- di, prevažali z vozilom, ki sem ga bila primorana poiskati. Naj povem še to, da sva oba z možem vse življenje ne le trdo delala, pač pa garala. Tu- di družba je imela od tega koristi, saj sva obveznosti sproti poravnavala. Štedimo tam, kjer se da. Na- ši predstavniki v zdravstvenih zavodih pa si privoščijo razne seminarje ali pa srečanja v luksuznih gostinskih lokalih (kot npr. Otočec), da o vsem ostalem sploh ne razmišljam, kako zapravljajo denar nas davkoplačevalcev. ŠTEFKA JEVŠINEK, Grobelno ŠK25.-24.iutai 1998 30 RADIO - INFORMACIJE NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE Sobota, 27. junija ob 14.30: 70 let nogometa v Šmartnem Nogometni klub Šmartno ob Paki praznuje v teh dneh častitljiv jubilej. Slavnostno ga bodo obeležili v soboto, ko bodo po slavnostni seji ob 16. uri veterani Šmartnega (generacija 1980/'81) igrali proti veteranski reprezentanci Slovenije, glavna tekma sporeda pa se bo začela ob 18. uri. Domači drugoligaš bo gostil državnega prvaka Maribor Teatanic. Dogajanja boste lahko spremljali tudi na naših radijskih valovih, iz Šmartnega pa se bo oglašal Tomaž Lukač. Torek, 30. junija ob 16.15: Ližite z nami Ste sladkosnedi? Zagotovo je med vami veliko takih, ki v teh dneh ne morete brez sladoleda, če je ta zastonj, pa še toliko bolj tekne. Naša oddaja Ližite z nami, v katerih delimo sladoled slaščičarne Cannon no.l se je dobro prijela, v torek, 30. junija pa za vas pripravljamo nekaj posebnega. Z našim radijskim novinarjem Tonetom Vrablom, ki zaenkrat velja za absolutnega rekorderja med celjskimi radijci v sladolednih skušnjavah, se bo v »mlastenju« sladolednih kepic pomeril nekdo od vas. Če si upate kosati se z njim, pridite v torek ob 16.15 pred slaščičarno Cannon no.l v Celju. Zabavno bo! RADIJSKI SKRATKI ...pobožne želje Vesne Le- jič v imenu radijcev:« ...daj nam danes naš vsakdanji kruh in... kako že gre pri- prošnja naprej... reši nas vse- ga hudega. Amen.« ...naša radijska šefica Nata- ša Gerkeš-Lednik si je minule dni ogledovala lepote Škotske. Radijci iskreno upamo, da sta se imela s soprogom Alešem lepo, a škratki okoli nas se nasmihajo in namigujejo, češ, Škoti in Savinjčani... da se to ne bi odražalo na naših pla- čah. ...radijsko metlo pa te dni drži v rokah nadobudna v.d. šefica Sergija Mitič. Zadeve (beri vodenje) je vzela zelo resno in skrbno. No, no, ma- lo ustvarjalne nervozice je že vmes, škratkom pa je še ni uspelo tako ujeziti, da bi vr- gla »puško v koruzo«. ...radijske škratke, rubriko, ki smo jo ponovno oživili, si je pred leti umislila kolegica, zdaj televizijka Nada Kumer Ker si nikakor nismo mogli predstavljati, kakšen sploh je radijski škrat, ga je nekdo v gostišču Studia 3 opisal takole: velik, dolg, suh, črn, sko- dran... In smo vzkliknili: »Saj to' je naš tehnik Mitja Tatare- vič!« Od tedaj vemo, da so škratki prijazni in dobrona- merni - le malo bolj zaoblje- ni... ...radijska cvetka je tudi ta, da si je napovedovalka, gos- pa Cveta Zagode »drznila« pomisliti in je to izrazila s pisno noto na oglasni tabli, da bi bili zaželeni višji hono- rarji za radijske napovedo- valce. Že, že, a kaj, ko škrat zmeraj sproti zbriše kakšno ničlo na koncu meseca, zato so honorarji tako pičli!? ...med rmjmlajšimi napove- dovalkami (tudi po stažu), je Darja Hribernik, ki je znana tudi po tem, da se vselej »drži na smeh«. Tudi tedaj, ko ji radijski škratki zamešajo kak- šno črko ali ime v novicah. A ker vaja dela mojstra, in ker so oni dan, ko je Darja vodila oddajo Gremo v kino, škratki ostali brez dela, so vse bolj nasmejani tudi poslušalci. Škratki pa v kot. Tako. ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 12. 6.: Helena ŽAGAR iz Laškega - dečka, Adrijana MEDVED iz Rogaške Slatine - dekhco, Štefka OVTAR iz Šmartna v Rožni dolini - dekli- co, Tatjana GALUN iz Rogaške Slatine - dečka in Tadeja MAJ- CENOVIČ iz Celja - dečka; 14. 6.: Zofija VITEZ ANNA iz Dobrne - dečkd, Irena RE- BERNIK iz Podčetrtka - dekli- co in Mirica KOLMAN iz Dob- ja - deklico; 15. 6.: Nataša SMOGAVC iz Slovenskih Konjic - deklico, Mojca KRALJ iz Škofje vasi - dečka in Irena FRANGEŽ iz Celja - deklico; 16. 6.: Marjeta ROSEN- STEIN iz Šmartna ob Paki - dečka. Jasmina ZAGRADIŠ- NIK z Ljubnega - dečka, Mojca HIMMELREICH iz Vinskega Vrha - dečka in Danijela VRHOVEC iz Dramelj - dečka; IZ 6.: Slavica MAZIČ iz Slo- venskih Konjic - deklico. Boži- ča BLAGOTINŠEK s Polzele - deklico, Irena BREZOVEŠKE iz Celja - dečka in Ana Marija KLADNIK iz Laškega - dečka; 18. 6.:Iris FOTIVEC iz Žalca - deklico in Metka PODLES- NIK z Vranskega - deklico; 19. 6.: Aleksandra LEŠEK iz Celja - deklico, Mateja RED- NAK iz Žalca - dečka in Darin- ka DIMEC iz Nove Cerkve - deklico. POROKE Celje Poročilo se je 8 parov, od teh: Viki PETEK in Petra LE- BENIČNIK, oba iz Celja, Be- njamin KRAJNC iz Vojnika in Simona PEKLAR iz Turja, Mar- ko KOČEVAR iz Celja in Tanja Nuša DIVJAK iz Dobrteše vasi, Matej KRAČUN in Petra PIŽ- MOHT, oba iz Celja ter Ivan TRUPAJ iz Celja in Bojana BAH iz Virštanja. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Bogomir KRHLANKO iz Spodnjega Ga- bernika in Klavdija TADINA iz Brezja pri Podplatu ter Jožef GROBIN in Monika KEGLIČ, oba iz Dvora. Velenje Poročili so se: Ivan PEČKO in Martina ČREP, oba iz Vele- nja, Mitja DROBEŽ iz Podkra- ja pri Velenju in Suzana MA- ROŠEK iz Pake pri Velenju, Branko ŠKRUBA in Karmen LEDINEK, oba iz Topolšice, Tomaž GRUBER in Suzana PEČNIK, oba iz Velenja, Mar- ko SKORNŠEK iz Skornega pri Šoštanju in Vesna VIDEMŠEK iz Škal, Ervin PRIMANŠEK iz Podkraja pri Velenju in Metka POTOČNIK iz Topolšice, Zo- ran LORGER in Damijana FEL- DIN, oba iz Velenja ter Branko BRAČIČ in Mihaela VERBO- TEN, oba iz Šoštanja. Žalec Poročila sta se Ivan PODPE- ČAN in Marija HRIBERŠEK, oba iz Prelske. SMRTI Celje Umrli so: Marija STROPNIK iz Runtol, 77 let, Frančiška TAUŠLOKAR iz Gotovelj, 70 let, Jožefa PETROVIČ iz Celja, 88 let. Bela VITEZ iz Celja, 69 let, Stanislav KRESNIK iz Gorice pri Šmartnem 66 let, Zofija VEBER iz Celja, 85 let, Ivana FALE iz Žalca, 82 let, Alojzija LAMO- VEC iz Celja, 91 let, Marija POD- BEVŠEK iz Celja, 79 let, Kristina BENEDIKT iz Celja, 84 let, Ja- nez KOS iz Nezbiš, 67 let, He- nrik KOŽAR iz Celja, 60 let, Stanislav KRIŽNIK iz Šentjurja pri Celju, 65 let, Jakob GOREN- JAK iz Lešja, 85 let, Barica DROFENIK iz Rogatca, 72 let, Lovrenc ES iz Bukovžlaka, 54 let, Hermina HRASTOVEC iz Celja, 91 let, Frančiška KAJTNA iz Šentruperta, 77 let, Marta ŽULIČ iz Griž, 51 let, Veronika KOTNIK iz Prelog, 58 let, Julija- na TAJNIKAR iz Slovenskih Ko- njic, 78 let, Marija HOJNIK iz Zadobrove, 87 let, Rafael BORNŠEK iz Celja, 63 let, Agata PODVEZ ^ Celja, 65 let, Ana KOLENC iz Celja, 84 let in Stje- pan HAMARIČ iz Celja, 81 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Mihael GRIL iz Že- garja, 89 let, Eduard VREČAR iz Gorice pri Slivnici, 59 let in Amalija PUŠNIK iz Tajht, 88 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Antonija CEPIN iz Klak, 71 let, Marija KLAKOČAR iz Podsrede, 73 let, Elizabeta GERŠAK iz Črešnjevca ob Bi- strici, 85 let, Jožef NARAT iz Dekmance, 66 let, Anton VAJ- DIČ iz Prelaskega, 73 let in Sta- nislav KINK iz Zagorja, 79 let. Velenje Umrli so: Stanislav FRECE iz Velenja, 67 let, Marija HU- DOBREZNIK iz Velenja, 72 let, Jožef RAMŠAK iz Zavodenj, 93 let in Franc OSET iz Dreši- nje vasi, 88 let. Žalec Umrli so: Ana LUKNER s Polzele, 82 let, Marija POLAV- DER iz Kasaz, 68 let, Franči- šek ROJNIK iz Šempetra v Sav dolini, 91 let in Stanislav GA- BERŠEK iz Podvina, 65 let. TRŽNICA ^^^DIJSKI SKRATKI Delovna akcija na odlagališču odpadkov BukovžIak Kot že nekaj let zapored je bila tudi letos v okviru javnega podjetja Javne naprave d.o.o. Celje, organizirana delovna akcija na odlagališču komunalnih odpadkov v Bukovžlaku. V soboto, 13. junija, se je na odlagališču zbralo približno 50 delavcev, zaposlenih v javnem podjetju Javne naprave d.o.o. Celje, ki so tudi člani društva Ljudske tehnike kot pokrovitelja delovne akcije. Akcija je bila sicer neobvezna in brezplačna! ; Akcija je bila namenjena urejanju odlagališča in okolicej kakor tudi ekološkemu ozaveščanju zaposlenih. Udeleženci so se spoprijeli s košnjo visoke trave po brežinah odlagališča, okolici objektov in naprave za zgoščevanje grezničnih mu- Ijev. Na pomoč so priskočili tudi poklicni vozniki, ki so travo in ostale primesi sproti odstranjevali in odvažali. Delo je bilo kar naporno, saj je bilo mogoče večino dela opraviti le ročno, poleg tega so morali delati na brežinah zelo pazljivo, da ne bi poškodovali številnih borov, smrek in grmičevja. K sreči je bilo vreme udeležencem naklonjeno, saj ni bilo prevroče, zadovoljstvo ob uspešnem zaključku delovne akci* je pa je bilo tudi veliko. Šl. 25.-24. Mi 1998 2. SNOPIČ I KRONIKA I ffl Sodba za dvojni posicus umora Petčlanski senat celjskega okrožnega sodišča je prejšnji teden izrekel sodbo Milanu Laliču (57) iz Celja. Za več kaznivih dejanj mu je izrekel enotno kazen osem let zapora. Najhuje ga je obtožnica bremenila poskusov umora dveh oseb. Dejanje se je zgodilo 19. marca letos, ko je obtože- ni vstopil v stanovanje zakoncev in dol- goletnih znancev Jelke in Mladena Mili- dragovič na Ljubljanski cesti v Celju. Med pogovorom, v katerem je Lalič Mladenu Milidragoviču navrgel nekaj resnih očitkov, so v stanovanju odjekni- li streli iz pištole. Mladen je v hudih ranah obležal na tleh, ko je v prostor vstopila njegova žena Jelka, pa je Lahč streljal tudi vanjo. Ranjeni Mladen se je pobral in ves v krvi tekel proti bližnji bolnišnici. Ko so na pomoč prihiteli sosedje, je vse bolj agresivni Lalič tudi njim grozil, da bo ubil vsakogar, ki bi se mu bil približal. Zakonca Milidragovič sta utrpela zelo hude telesne poškodbe in se dolgo, (zlasti Jelka) zdravila v celjski bolnišnici. Laliča so policisti kmalu prijeli, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor. Kot se je izkazalo na sojenju, je Lalič v stanovanje zakoncev Milidragovič vstopil z namenom, da bi z Mladenom poravnal stare račune, saj naj bi ga le-ta večkrat žahl. Obtoženi ga je imel tudi na sumu, da ga je Mladen prijavil policiji, zaradi česar je bila pri njem opravljena hišna preiskava, v kateri so našli orožje, vojaš- ko avtomatsko puško in pištolo. Zaradi tega mu je sodišče, ob poskusu dveh umorov sodilo tudi za dve kaznivi dejanji neupravičene posesti orožja. Milan Lahč bo do pravnomočnosti sodbe ostal v pri- poru. M.A. slavnostno, s podelitvijo odličij v zdraviliški kristalni dvo- rani v Rogaški Slatini je bila v torek popoldne osrednja regijska slovesnost ob 27. ju- niju, dnevu slovenske polici- je- Na slavnostni akademiji, ki je bila pod pokroviteljstvom Občine Rogaška Slatina in v soorganizaciji z območnim pohcijskim sindikatom ter re- gionalnim odborom združe- nja Sever, so podelili letošnja priznanja, zlate, srebrne in bronaste znake UNZ Celje. Zlata znaka je podelil Stane Veniger, direktor uprave slo- venske policije, prejela pa sta ^ Danijel Dobršek (inšpek- torat policije UNZ Celje) in Alojz Hrnčič (servis skupnih služb UNZ Celje). Ostala priznanja je dobitni- kan izročil Edo Mlačnik, predstavnik UNZ Celje. Srebr- ne znake so prejeli Avguštin Anžič (kriminalistična tehni- ka UNZ Celje), Jože Glibe (PP Šmarje pri Jelšah), Marjan Ja- vornik (PP Mozirje), Cveto Se- ničar, Stanislava Uranker in Frida Verdnik, (vsi kriminali- stična služba UNZ Celje). Bronaste znake za zasluge pri krepitvi varnosti ali nude- nju pomoči organom za notra- nje zadeve je načelnik Dušan Mohorko podelil Marjanu Grosku, pomočniku upravni- ka Carinarnice Celje, Jožetu Zimšku, županu Mestne obči- ne Celje, STV-Savinjski televi- ziji Žalec, Pohcijskemu klubu borilnih veščin Celje in podjet- ju Unior Turizem iz Zreč. Bronaste znake za pomem- bne uspehe pri izvrševanju policijskih nalog so prejeh: Se- lim Alič (PP Celje), Viktor Fre- ce (OKC), Marijan Hrvacki (PP Velenje), Zdenka Jan (UKS), Dušan Lampret (PPP Celje), Franci Mihelak (PPP Celje), Franc Nekrep (PP Slovenske Konjice), Marjan Ojsteršek (PP Laško), Srečko Perko (PMP Rogaška Slatina), Lud- vik Petrič (urad načelnika UNZ Celje), Janez Pravdič (PP Velenje), Milan Rozman (PP Šmarje pri Jelšah) in Igor Tau- ses (kriminalistična tehnika UNZ Celje). V imenu pokrovitelja je ude- ležence akademije pozdravil župan mag. Branko Kidrič, v imenu slavljenca pa Edo Mlačnik. Za prijetno popestri- tev so poskrbeli učenci glasbe- ne šole iz Rogaške Slatine, ple- sna skupina II. osnovne šole iz Rogaške Slatine ter pevka Na- taša Janžek. Od petka dalje je v preddverju zdraviliške kri- stalne dvorane na ogled raz- stava likovnih del Slavka Jeri- ča, domačina in upokojenega delavca UNZ Celje. M.A. Smrtni padec v globino V Primožu pri Šentjurju se je 17. junija popoldne pripetila smrtna nesreča pri delu. Tega dne je Janez F. (58) sestavljal cevi za puhalnik ter pri tem splezal na zgornji del kozolca. Ko je stal na kozolcu, se mu je pod noga- mi zlomila deska, nakar je padel z višine šestih metrov. Pri padcu se je tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče. M.A. PROMETNI NEZGODI mmmommmmšmtmmmm Ni zvozil ovinka Na lokalni cesti zunaj na- selja Dobrovlje se je v četr- tek, 18. junija popoldne, pri- petila nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodoval voznik kolesa. Danijel K. (59) iz Šoštanja se je peljal na kolesu iz smeri Dobrovelj proti Letušu. Med vožnjo po strmem klancu navzdol je v desnem ostrem ovinku padel s kolesa in se hudo ranil. Na levo stran ceste Na Opekarniški cesti v Ce- lju se je v nedeljo, 21. junija ob 1.55 uri, pripetila nezgo- da, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. Na vozilih je škode za okoli 480 tisoč tolarjev. Tomaž R (22) iz Celja je vozil osebni avtomobil po Opekarniški proti Dečkovi ce- sti. Ko je pripeljal do odcepa k stanovanjskemu bloku, je za- peljal na levo stran vozišča, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 28-letni Rustem A., državljan ZRJ. Med voziloma je prišlo do trčenja, v katerem se je voznik Rustem A. hudo telesno poškodoval. M.A. MINI KRIMIČI Okradeni Merkur v času od 10. do 15. junija se je neznani storilec zadrževal v skladišču trgovine Merkur v Levcu.Od tam je odpeljal kosil- nico znamke Alko LT 250, se- salec za prah Elektrolux in kar- ton, v katerem so bile diamant- ne žage za rezanje betona in kamenja. Omenjeno trgovsko podjetje je oškodovano za prib- ližno 200 tisoč tolarjev. Odpeljal prikolico v noči na 16. junij je nezna- ni storilec ukradel doma izde- lano avtomobilsko prikolico, ki jo je lastnik Marjan P. pustil na dovozni poti k stanovanjski hiši na Planini na Pohorju. Ukradena prikolica je vredna okoli 45 tisoč tolarjev. Tretji pobegnil v sredo, 17. junija med 17. in 19. uro, so neznani storilci vlo- mili v novozgrajeno stanovanj- sko hišo Celjana Milana Č. v kraju Lemberg. Iz notranjosti so odnesli in odpeljali glasbeni stolp, žgane pijače, varnostno čelado in kolo z motorjem. Last- nik je oškodovan za okoli 600 tisoč tolarjev, budni krajani pa so v bližini kraja dejanja prijeli in do prihoda policistov zadrža- h dve osebi, ki sta osumljeni, da sta sodelovali pri vlomu. Tretji osumljenec jim je pobegnil ha ukradenem mopedu. Ukradeni megane v noči na 16. junij je s parki- rišča na Podjavorškovi ulici v Celju izginilo novo osebno vo- zilo Renault Megane 1,6E ko- vinsko zelene barve z registr- sko oznako CE 90-25R Pogre- ša ga Janja O. Vlom v vikend v času od 14. do 19. junija je nekda vlomil v vikend hišico v Zavrhu pri Galiciji, last Franca T. iz Celja. Storilec si je izbral 5 stropnih svetilk, radijski sprejemnik, plinsko jeklenko, stensko uro, jedilni pribor in odejo. S tem je lastnika oško- doval za okoli 100 tisoč tolar- jev. Popraskal audija v noči na 20. junij je nezna- ni storilec z ostrim predme- tom »risal« po osebnem avto- mobilu Audi 100, ki je bil par- kiran na Jenkovi ulici v Vele- nju in ki je last Sonje H. Last- nica je oškodovana za okoh 180 tisoč tolarjev. ukradel motorno kolo Minulo soboto popoldne oziroma ponoči je neznani storilec ukradel neregistrirano motorno kolo Vamaha CW 50 RS, ki je stalo na parkirišču pred trgovino Jarh na Cesti na Dobrovo v Celju. Vozilo je čr- no-rdeče barve, lastnik Albert J. iz Celja pa je oškodovan za približno 250 tisoč tolarjev. Roparja v noči na 20. junij sta dva neznana moška, stara od 40 do 50 let, v enem izmed celj- skih gostiln srečala 42-letnega Milana M. iz Lopate in ga po- vabila, naj se jima pridruži na neki zabavi v Savinjski dolini, kamor sta namenjena. Vsi trije so vstopih v avtomobil, med vožnjo pa sta neznanca v bliži- ni Gotovelj zavila na stransko cesto. Tam sta Milana pretepla in mu iz žepa vzela denarnico, v kateri je imel nesrečnik prib- ližno 40 tisoč tolarjev gotovi- ne. Roparja sta oropanega pu- stila kar ob cesti in se odpelja- la neznano kam. Ukradena mobilna telefona Minulo soboto popoldne je neznani storilec stopil do ne- dograjene stanovanjske hiše v kraju Tratna ob Voglajni, sto- pil vanjo in na hodniku opazil obešen mobilni telefon Sony. Odnesel ga je s sabo, s tem pa lastnika Mihaela C. oškodoval za približno 100 tisoč tolarjev. V noči na nedeljo pa je nez- nani storilec prišel do osebne- ga avtomobila, parkiranega na dvorišču stanovanjske hiše v Ponkvici. Ker je bilo vozilo odklenjeno, je segel v notra- njost in ukradel mobilni tele- fon GSM Ericson. Lastnika To- maža Š. je oškodoval za okoli 40 tisoč tolarjev. M.A. Šl.25.-24.iuiiii 1998 NOČNE CVETKE • v sredo, 17. junija popoldni', se je slabo godilo delavcu Ko- stre, ko je na Prešernovi ulici na eno od vozil nameščal lisice. Ko je to njegovo početje opazil Emil Š., lastnik olisičenega av- tomobila, je Kostrinega usluž- benca prav grdo nazmerjal. • Patrulja je šla v sredo po- noči intervenirat v Slatino. Tam sta se drla in zmerjala ter nazadnje še stepla Silvo S. in Zvone P. Vzrok obračuna je bilo premoženje, ki si ga vsak po svoje lastita. • V petek zvečer je patrulja reagirala na klic iz pivnice lo- kala Koper. Tam sta se gosta Danijel H. in Leander Z. olaj- šala s pij&čo, za katero bi mo- rala odšteti slaba dva tisoča- ka. Pa sta se odločila, da za- pitka ne bosta poravnala in odšla ven. Policisti so ju kma- lu našli, ju pripeljali nazaj v pivnico in račun je bil v hipu poravnan. • V Lokovini sta se v soboto ponoči stepla Janez K. in Nor- bert J. Ker imata za pretep oba enako zaslug, bosta k sodniku za prekrške stopila oba. • Marjan Č. iz Vrunčeve je v soboto zares pretiraval. Nad bučno glasbo se je v svojem stanovanju naslajal vse do šti- rih zjutraj, ko so mu užitek prekinili sostanovalci, ki so morah prisilno bedeti vse do prihoda policijske patrulje. • V nedeljo popoldne je bil v stanovanju na Stari Dečkovi medsosedski pretep. Med zmerjanjem in vpitjem sta se obdelovala Anton O. in Ferat L., s tem pa močno venernir- jala ostalo sosede. • V ponedeljek, 22. junija malo pred drugo uro zjutraj, se je po stanovanjskem bloku na Čopovi potikal Franc G. in kršil javni red in mir s tem, ko je razbijal po Bernardkinih vratih. M.A. SlrupvDravinji Konjiške policiste je 17. junija zjutraj nekdo obve- stil, da je reka Dravinja med Dražo vasjo in Žicami moč- no onesnažena. Pri ogledu kraja so policisti ugotovili, da je nesnaga prite- kla v reko iz kanahzacije, spe- ljane iz Konusa. Po prvih ugo- tovitvah do pogina živi j a v reki ni prišlo, nadaljnje anali- ze pa bodo pokazale, ali je bil izpust v kanalizacijo strupen ali samo umazan. M.A. Pretrgana heroinska pot za Celje Prijeli so hudodelsko združbo, ki je celjsko tržišče oskrbovala s heroinom - Med uživalci tudi otroci Stodvajset policistov in kriminalistov je minulo ne- deljo sodelovalo v obsežni akciji v Celju, Ljubljani in Postojni, ko so dokončno razkrili, prijeli in onemogo- čili nevarno in dobro orga- nizirano združbo, ki je celj- sko območje oskrbovala z mamilom heroin. Kar sedem mesecev so celj- ski policisti in kriminalisti, v sodelovanju s kolegi iz Ljub- ljane, zbirali podatke in doka- ze, da so lahko prijeli in ova- dili Muho A., 32-letnega dr- žavljana Hrvaške in Željka Ž., 29-letnega državljana BiH (oba živita v Celju) ter še 27 njunih sodelavcev. Po ocenah preiskovalcev je ta združba od oktobra lani pripeljala v Celje okoli 10 kilogramov he- roina, vrednega približno 35 milijonov tolarjev. Po opravljenih 31 hišnih preiskavah v Celju, Ljubljani in Postojni so za 24 ur pridržali 29 oseb, saj so pri teh preiska- vah našli trdo drogo (heroin, kokain, tablete amfetamina), strelno in hladno orožje, opre- mo za izvedbo ropov (npr. kapo z izrezi za usta in oči), prirejen mobilni telefon, zlat- nino ter maketo nekega ob- jekta, ki naj bi ga združba v kratkem oropala. Že decem- bra lani pa so kriminalisti za- segli pol kilograma heroina, ki ga je Zeljko Ž. zakopal v gozdu v bližini Nove vasi v Celju. Z zbiranjem informacij so kriminalisti ugotovili, da sta se Muho A. in Željko Ž. vsak me- sec dvakrat oglasila pri Duadu N., slovenskem državljanu, ki živi v ljubljanskih Fužinah in pri hrvaškem državljanu Velju K., prav tako s Fužin. Pri njiju sta kupovala po pol kilograma heroina in zanj vsakič, že dan pred prevzemom, plačala po 17500 nemških mark. Tako sta v desetih mesecih kupila 10 kilogramov heroina, ki je v Ljubljano prihajal iz Hrvaške. Potem sta ga s pomočjo Dra- gutina D. in še trinajstih razpe- čevalcev prodajala, večinoma v Celju, nekaj »robe« pa sta pretihotapila v Avstrijo. Za vso nabavljeno mamilo sta Muho in Željko plačala 350 tisoč mark, razpečevalcem sta ga prodala za 600 tisoč mark, ti pa so od odjemalcev prejeli (skupno) približno milijon mark. Monopolni položaj v tr- govanjem s heroinom sta si Muho in Željko ustvarjala s pomočjo nasilnežev, ki so bili vešči poslov pri izterjavah in podobnih dejanjih, kjer so de- lovali z grožnjami in nasiljem. Na četrtkovi novinarski kon- ferenci je Aleksander Jevšek, načelnik urada kriminalistične službe UNZ Celje med drugim povedal, da osnovni namen ak- cije ni bil zaseči čim večjo koli- čino mamila, ampak razkriti organizirano skupino in način njenega delovanja. Načelnik UNZ Celje Dušan Mohorko pa je dodal, da so sredi minulega leta opazili, da je ponudba he- roina na celjskem trgu velika, uživati pa so ga začeli celo otro- ci, mlajši od 14 let. Povečana in razširjena po- nudba je bila za kriminaliste znak, da je na delu organizira- na skupina, ki se ukvarja z dobavo in preprodajo mamila. Ta združba pa se ni ukvarjala le z mamili, ampak tudi s po- narejanjem denarja, potnih li- stov in izsiljevanji. Tako naj bi Muho A. in Željko Ž. končen aprila organizirala prevoz po narejenih bosanskih dinarje\ iz Maribora v Celje, avtomobil, ki ga je vozil Zlatko P, pa sc poUcisti ustavili, pregledali ip ponarejeni denar zasegli. Kot že povedano, so polici . sti in kriminalisti v dobro pri pravljeni akciji prijeli vei oseb. Devetindvajset so jih v nedeljo pridržali za 48 ur, 14 so jih kasneje privedli na za- slišanje k preiskovalnemu sodniku, za trojico pa je po- sebna skupina državnih tožil- cev predlagala pripor, ki ga je preiskovalni sodnik tudi odo- bril. Gre za Muho A., Željka Ž. in 19-letnega slovenskega dr- žavljana Davorina D., ki je bil zadolžen za distribucijo ma- mila preprodajalcem. MARJELA AGREŽ GORELO JE Zgorelo 21 družin v torek, 16. junija nekaj minut pred 19. uro, je zagorelo na čebelnjaku, last Danijela R, v Brezah pri Mozirju. Lastnik je v popoldanskem času čistil čebel- njak in ga dimil z dimno gobo, po končanem opravilu pa je gobo odložil ob prazne panje, ki pa so se za tem vneli. Požar, ki so ga gasili gasilci iz Mozirja, je zajel ves čebelnjak, v katerem je umrlo 21 čebeljih družin. Po ne- strokovni oceni znaša gmotna škoda okoli 650 tisoč tolarjev. Živino so rešili v Taboru pri Vranskem je v soboto, 20. junija okoli 23. ure, zagorelo na gospodar- skem poslopju Alojza K. Gospodarsko poslopje je skoraj v celoti pogo- relo, delno poškodovan je le spodnji zidani del. Ogenj je uničil tudi več nakladalk sena, živino pa so iz hleva še pravočasno rešili. Pri gašenju je sodelovalo 68 gasilcev iz domačega in sosednjih gasilskih društev. Vzrok požara, v katerem je nastalo za približno poldrugi milijon tolarjev gmotne škode, pa kriminalisti še raziskujejo. Pozabljivost je zanetila požar na podstrešju hiše na Linhartovi ulici v Celju. Požar v središču mesta Prejšnji četrtek okoli Z30 ure je izbruhnil požar v pod- strešnem stanovanju na Lin- hartovi ulici 18 v Celju, v neposredni bližini mestne živilske tržnice. Širjenje požara so gasilci celjske poklicne brigade hi- tro preprečili, a so morali še nekaj ur nadzirati tleče tra- move in druge predmete, ki bi se lahko hitro na novo vžgah. Kljub temu je pod- strešno stanovanje, skupaj z ostalim delom podstrešja, popolnoma zgorelo, poško- dovano pa je stopnišče in del ostrešja. Zaradi gašenja je gmotna škoda nastala tu- di v štirih spodnjih stanova- njih. Najbolj so se stanovalci in gasilci bali, da je v pod- strešnem stanovanju otrok, a ga na srečo takrat tam ni bilo. Kriminalisti in policisti so pri ogledu kraja požara in z zbiranjem obvestil ugoto- vili, da je podnajemnica podstrešnega stanovanja pred odhodom iz hiše poza- bila izklopiti električni šte- dilnik, zaradi česar se je vnel leseni opaž v bližini. Gmot- na škoda znaša približno 2 milijona tolarjev. M.A., Foto: G. KATIC OD DRUGOD Dedek spolno zlorabljal vnukinjo in snaho Od leta 1992 do letos naj bi 60-letni Ljubljančan J.K. spol- no zlorabljal svojo vnukinjo. Ko so njeni starši odšli na delo. se je osumljeni spolno izživljal nad njo. Ker se je deklica, na začetku je bila sta- ra sedem let, temu upirala, ji je grozil s kaznijo, če bo o tem komu kaj povedala. Spolne- mu nadlegovanju je letos aprila sledil prisilni spolni od- nos. V svoji sobi, kamor jo je zvabil s pretvezo, jo je posilil, sicer pa ji je ves čas govoril, da ji s takšnim početjem izka- zuje veliko ljubezen in da si želi z njo imeti otroka. Dekli- ca se je bala, da je z dedkom zanosila, zato ga je pred krat- kim prijavila policiji. Krimina- listi so med preiskavo še ugo- tovili, da je J.K. spolno nadle- goval tudi snaho, dekličino mamo. Po razkritju primera in zaslišanjih je preiskovalni sodnik za J.K. odredil pripor. Slaščičar posiljeval deklico v minulih tednih so se krimi- nalisti ukvarjali tudi s 35-letni- kom iz Zasavja, ki naj bi imel od leta 1996 do maja letos po- gosto spolne odnose z danes 14 let staro deklico, ki je pogo- sto zahajala v slaščičarno, kjer je delal. Vabil jo je v pomožne prostore slaščičarne in jo tam otipaval, kasneje pa v svoj av- tomobil ter jo peljal do stare zapuščene hiše, kjer jo je prisi- Ijeval k spoliiim odnosom. Ka- dar se mu je deklica preveč upirala, jo je pretepel in ji gro- zil. Da je z deklico nekaj naro- be, so prejšnji mesec ugotoviK v šoli, ki jo obiskuje, ustrezno ukrepali in slaščičarja prijavili. Policisti so osumljenega slašči- čarja takoj prijeli, ga ovadili to- žilstvu, preiskovalni sodnik pa ga je dal pripreti. izolski zdravnik oproščen Na koprskem okrožnem sodišču so prejšnji teden opro- stili krivde zdravnika izolske bolnišnice, 35-letnega Mlade- na Gasparinija. Obtožnica ga je bremenila povzročitve smr- ti iz malomarnosti. Gasparini naj bi bil kriv smrti 19-letnega Kristijana Kuharja iz Maribora, ki so ga v izolsko bolnišnico v noči na 4. avgust 1994 pripelja- li s tremi vbodnimi ranami Z| nožem. Ranjenca je sprejel dr. Gasparini, ki je bil takrat spe- cializant, po oceni tožilstva pa ni naredil vsega, da bi prepre- čil smrt mladega Kristijana. Zadeva je bila v slovenski jav- nosti zelo odmevna, saj sta Kristijanova starša ves čas poudarjala, da bi bil njiin sin lahko preživel, če bi se dežur- ni zdravnik zanj dovolj zavzel. Radarji bodo • v petek, 26. junija popoldne na območju Šmarja pri Jelšah in Rogaške Slatine; • v noči na soboto, 27. junija na območju Celja; • v soboto, 27. junija popoldne na območju Slovenskih Konjic in Velenja; • v noči na nedeljo, 28. junija na območju Rogaške Slatine; • v nedeljo, 28. junija popoldne na območju Celja in Šmarja pri Jelšah; • v ponedeljek, 29. junija dopoldne na območju Sloven- skih Konjic, v popoldanskem času pa na območju Velenja in Laškega; • v torek, 30. junija dopoldne na območju Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju Celja in Rogaške Slatine. • Laserski merilec hitrosti vozil se bo do 2. julija skrival na območju občin Mozirje in Žalec. Št. 25.-24. Mi 1998 Glavni trg v Jelenji gori obrobljajo baročne stavbe z arkadami, vsaka v drugačni barvi. Sporazumevanje po poljsko Kjer ti od vseh jezikov, ki jih znaš, še najbolj koristi slovenščina Od največjega mesta v Šleziji - Wroclawa - se pe- ljem proti zahodu. Roke se lepijo na držala vlaka, iz raztrganih, starih sedežev se pri vsakem novem pot- niku pokadi oblak dima. Ko po dveh urah ostanem sama v vagonu, prisede mlad moški in prosi za de- nar. Popolnoma nemogoče se mu zdi, da ne znam nji- hovega jezika. Začuden je, čemu potujem po njihovi deželi. Pokrajina začne valovati, drevje raste vse bolj gosto. Vzpetinice so prepredene z le- senimi ograjami pašnikov, v daljavi se svetijo rumena polja ogrščice. Na njivi neka ženska okopava. Okrog nje ni daleč nobenega človeka^nobene hi- še. Izpod dreves gledajo tem- ne skale, mimo nas beži vsake toliko časa kakšna reka želez- ne barve, nasproti vozijo vla- ki, naloženi z rudo. V hribih kopljejo železo. Izstopim na železniški po- staji v Jelenji gori. Ker si z nikomer ne moreš kaj dosti pomagati, saj, razen redkih, ne znajo prav nobenega tujega jezika, ki bil podoben katere- mu od tistih, ki jih znam, sem kar nekaj časa iskala mladin- ski hotel. To je v drugih drža- vah pravo gnezdo mladih po- potnikov, na voljo je kuhinja, skupna soba, kjer se popotni- ki pripravljajo na naslednji dan, prebirajo vodiče in se pogovarjajo o >svojih poteh. Predvsem pa povsod znajo an- gleško. Ko sem našla iskano v Jelenji gori, me najprej sploh niso želeli sprejeti. Seveda nihče ni govoril ničesar druge- ga kot poljščino, hiša je bila polna osnovnošolskih otrok na izletu. Šele potem, ko so poiskali enega od njihovih učiteljev, ki je znal angleško, in po prevodu, da je zame rezerviral posteljo profesor iz univerze v Wroclawu, me je lastnica opremila s ključem in mi zaračunala tarifo za tujce. Ko sem ugotovila, da razume srbsko, ker ima tam sorodni- ke in doma poslušajo njihove kasete, sva se bolje razumeli in nehala me je gledati s pogle- dom, češ, kaj le počneš v naši deželi. Turisti kot deveto čudo Jelenja gora je prijetno, majhno mesto ob hribovju Sudeti na jugozahodu dežele, izhodišče za številne hribov- ske ture. Čeprav umirjeno, ni mesto nikoli prazno. Ob glav- ni ulici se vrti večino dogaja- nja; vrstijo se trgovine, resta- vracije, majhni prostori s hi- tro hrano. Tam je postavljena tudi edina telefonska govoril- nica. Fantje na kolesih se us- tavljajo ob prodajalkah s šmarnicami, sicer pa so tudi sicer zelo kavalirski. Za dol- gonoge prijateljice, znano dobro oblikovane Poljakinje, se morajo očitno kar potrudi- ti. Pri nas vidim cvetje kupo- vati večinoma le ženske sred- njih let... Glavna ulica se konča s sli- kovitim trgom, okrog nje je posajenih nekaj klopi in spo- menik. Na stopnicah, ki vo- dijo s ploščadi trga do više ležečega pločnika pod arka- dami, se zbirajo mladi. Okrog glavne ulice in centra je speljanih še nekaj ulic in tržnica, potem se začne žele- no predmestje! Med drevjem so posajene velike hiše z veh- kim kosom zelene površine, okoli blokov pa vladajo sme- ti. Skoraj vsaka starejša gospa in mamica z vozičkov vozi s seboj psa, na lokalni avtobu- sni postaji sedijo moški in igrajo šah na kamnitih mi- zah. Ženska na tržnici me je vprašala, od kod sem in zakaj sem prišla v njihovo mesto. Ker nisem vedela nobenega pametnega odgovora v poljš- čini, sem rekla, da sem turist in gledam naokrog. To ji je bilo šele čudno. Zmajala je z glavo in preštela denar. (Ne)sporazumevanje z domačini čas si moraš vzeti tudi za pošto. Želela sem kupiti 20 znamk, pa jim to ni šlo v račun ne po slovensko ne po nemško, angleško ali hrvaš- ko. Potem mi je zmanjkalo jezikov. Ko sem le domahala želeno, je nekdo v vrsti rekel, da bo zaradi mene zmanjkalo znamk. Drugič, drugje, sem želela kupiti telefonsko karti- co. To je še šlo, čeprav gospe, ki so se sprehajale za puhom, si razkazovale neke kratke hlače in brale revije, niso imele pojma, kohko impul- zov bi potrebovala. Kupila sem na srečo. Potem se je zataknilo pri izstopni številki iz Poljske. Izvedela sem jo s pomočjo nekega moškega v vrsti za mano, ki je uporabil mobitel. Poštarice so le zma- jevale z glavo, gledale v tla in v revije, se zmrdovale, da ni- so pri njih telekomunikacije. Pošiljale so me v neko ulico, kjer naj bi telekomunikacije bile. Seveda nobena ni razu- mela ničesar drugega kot ne- kaj ključnih besed, ki so jih razbrale iz mojega poskuša- nja govoriti srbohrvaščino s češkim naglasom. Št. 25.-24. junij 1998 34 REPORTAŽA Kozjereja za zdravo življenje Pri Hropotovih v Zgornjih Grušovljah imajo 60 koz - Zdravo meso, mleko in siri - Kmalu referenčna kmetija Družina Hropot iz Zgornjih Grušovelj se ukvarja s kmetovanjem že več generacij. Tako kot na mnogih spodnjesavinjskih kmetijah je bila tudi pri Hropotovih primar- na dejavnost hmeljarstvo. Za uspešno* hme- Ijarjenje je potrebno tudi precej hlevskega gnoja, zato so dolgo redili krave molznice. Potem pa so poiskali nov vir zaslužka - kozjerejo. Ko je pričelo v slovenskem kmetijstvu pri- hajati do drastičnih sprememb in majhni go- vedorejski obrati niso bili več perspektivni, v hmeljarstvu pa je zavladala kriza, so bili Hro- potovi prisiljeni iskati nov vir preživetja. Sin, ki študira na veterinarski fakulteti, je pri vajah na terenu obiskal tudi nekaj kozjerejcev in ta panoga se mu je zdela zanimiva. Na Svetini so Hropotovi kupili prvih šest koz. Dve leti je minilo od takrat in danes je čreda narasla na šestdeset glav, kar Hropotove uvršča med največje kozjerejce na celjskem območju. Koza, žival z značajem številna čreda zahteva strokovni nadzor, zato družina sodeluje z Biotehniško fakulteto, oddelkom za zootehniko, kjer vodijo eviden- co rodovniških koz, ter Zavodom za živinore- jo in veterinarstvo iz Celja oziroma njeno selekcijsko službo. »Odločili smo se za koze srnaste pasme, saj je po nacionalnem progra- mu oživljanja kozjereje za slovenske razmere primernejša od sanske. Sanska koza je sicer večja in boljša mlekarica, vendar je srnasta pasma odpornejša, nam osebno pa so rjave koze tudi bolj simpatične,« pravi Rozika Hro- pot. Njen mož Simon dodaja: »Treba je pouda- riti, da je koza, za razliko od goveda, žival z močnim značajem. Ko enkrat vidiš njen pa- metni pogled, ko ti ušpiči neumnost in se tega zaveda, ko se kuja, ker je nočeš pocrkljati, potem do te živali na moreš ostati ravnodu- šen.« Zdravo mleko, odlični siri Primarna usmeritev Hropotovih je spet mlečna proizvodnja, tako kot prej, ko so redili krave molznice. »Ljudje še vedno gledajo na kozo kot na beraško ali železničarsko kravo. Se pa ne zavedajo, da so med kozjim in kravjim mlekom velike razlike. Že na prvi pogled lahko opazimo, da je kozje mleko bolj belo kot kravje. To je samo vidna posledica tega, da so maščobne kapljice v kozjem mle- ku precej bolj fino razpršene, kar mleku pove- ča prebavljivost. Kozje mleko je tako idealna dietetična hrana, razlika v okusu pa je mini- malna,« pravi Rozika. Naj dodamo tudi to, da zdravniki že dolgo priporočajo kozje mleko predvsem pljučnim bolnikom. Ni pa kozje mleko le za bolnike. Je tudi osnova za mlečne izdelke, kot je na primer sir. Kozji siri imajo med sladokusci velik sloves. Rozika Hropot: »Za uresničitev naših načrtov računamo tudi na pomoč države, vemo pa, da moramo delati predvsem sami. Nihče ne bo namesto nas.« Rozika izdeluje sir doma. »V širjenje sem bila pravzaprav prisiljena. Mlekarna Arja vas ni bila pripravljena odkupiti mleka, saj tam trdijo, da ga imajo več kot dovolj že od rejcev, s katerimi sodelujejo že več let. Vsi poskusi, da bi mlekarna le sprejela mleko, tudi s strani svetovalne službe in društva rejcev drobnice, so bili zaman. Mleka pa vendar ne bom zlivala proč.« Pogoj za dober sir je seveda kakovostno mleko, ki je odvisno tako od prehrane kot tudi čistega hleva in higienske molže. Spet so pomagale izkušnje iz reje krav molznic. »Spominjam se prvih posku- sov, da bi napravila kozji sir. Seveda sem tipala v temi in za nasvete spraševala druge rejce, ki so ga že izdelovali. Prvi sir, ki sem ga napravila, je bil tako slan, da sploh ni bil užiten. V drugega sem vlila preveč sirila in je bil takšen kot radirka. Potem je praksa prinesla svoje. Pa ne le praksa. Na pomoč je zopet priskočila Biotehniška fakul- teta, ki je organizirala tečaje širjenja. V teoretič- nem delu so prikazali biološke osnove širjenja in predstavili sirarjem različne kulture, ki dajejo siru značilen okus, potem pa smo to teoretično znanje morali uporabiti tudi v praksi. Tečaji po navadi ne dajejo vsega potrebnega znanja, so pa nujno potrebni. Je pa res, da ima vsak sirar pri izdelavi svoje drobne skrivnosti, ki jih nikomur ne zaupa. Danes je postal kozji sir izredno popularen. Delamo predvsem mehke sire, ker je takšen trenutno okus naših strank V začetku smo se bali, da sira ne bomo mogh prodati, vendar je sedaj povpraševanje večje od ponud- be,« pravi Rozika, mož Simon pa pove, da so koze plodne sezonsko, in da mleka od sredine decembra do konca aprila ni. »Veliko ljudi išče sir zdaj in mnogi so presenečeni, ko jim pove- mo, da ga trenutno ni.« Po svetu za izkušnjami v iskanju, kako to počnejo drugi, sta se Rozika in Simon odpravila na strokovno ek- skurzijo v Francijo, ki slovi kot kozjerejska dežela, predvsem pa po svojih sirih z žlahtno plesnijo. Opazila sta, da ima Francija glede kozjereje in predvsem sirarstva poseben sta- tus, saj država ščiti kozjerejce z denarnimi subvencijami, ki so neprimerno večje kot pri nas. Ob tem je zanimivo, da širijo po tradicio- nalnem postopku v prostorih, ki ne bi niri približno zdržali strogih in togih slovenskih predpisov, ki so narejeni za velike mlekarske Martin TYebovc, Zavod za živinorejo in vete rinarstvo Celje, selekcijska služba: »Kozliče vina je zelo zdravo meso, saj vsebuje mah maščob in je brez holesterola. Matični troj pri Hropotovih je vključen v kontrolo proi zvodnje ter porekla. Tako bodo lahko plemen ske živali prodajali tudi za razplod. Vse t živali bodo imele rodovnik, brez kateregi prodaja za pleme ni mogoča.« m sirarske obrate. Januarja sta bila tudi na Bavarskem in se tam seznanila z izdelave sirov z žlahtno plesnijo in drugimi postopki.] Kakšni so načrti Hropotovih? Njihova kme tija naj bi postala referenčni objekt za kozjere jo v Sloveniji. To pomeni, da se bodo lahko ru kmetiji izobraževah živinorejci, mlekarji in sirarji, odprta pa bo tudi za obisk raznih strokovnih ekskurzij. -m JANEZ VEDENiJ Hropotovi so člani Društva rejcev drobni ce celjske in koroške regije. Sedež društvi je v Žalcu in je zelo dejavno. Društvo se 1» predstavilo tudi na letošnjem Jožefovem sej mu v Petrovčah. ' Recept za pokušino: Polnjena kozličkova ali jagenjckova mrežica Sestavine: 1 dl riža, kozličkova ali ja- genjckova jetrca, kozličkova ali jagenjcko- va mrežica, 1 drobna čebula, peteršilj, po- per in sol, olje ah mast, eno jajce. Priprava: Riž v slani vodi napol skuha- mo, ga speremo s hladno vodo in dobro odcedimo. Na olju ali masti ga prepražimo in odstavimo z ognja. Primešamo na tanke lističe narezana jetrca, peteršilj, razžvrklja- no jajce, poper in sol. Mrežico previdno raztegnemo in razrežemo na štiri dele. Na vsak del položimo nadev, ga zavijemo, malo sploščimo in spnemo z zobotrebci. Na majhni količini vročega olja ali masti zavitke opečemo z obeh strani. Čas peče- nja je 20 do 30 minut. Simon Hropot v lepo urejenem kozjem hlevu. Šl.25.'24.junii1998 PETICA FILM-TELEVIZIJA 35 Kamasiitra - zgodba o ljubezni Film, ki ga je posnela Mira Nair, je romantična zgodba o ljubezni, ki se ne konča »Naučila se bom umetno- sti ljubezni. In če je ne bom mogla deliti s tistim, ki ga ljubim, jo bom s tistim, ki^a ne ljubim.« Mira Nair se je rodila v Indiji in odšla študirat socio- logijo in gledališče v New Delhi, kjer je nastopala kot igralka v tamkajšnjih gleda- liščih. Kamasutra je njen četr- ti veliki film. Epska ljubezen- ska drama je postavljena v Indijo šestnajstega stoletja, govori pa o dveh prijateljicah in tekmicah, prinesi Tari (Ša- rita Choudhury) in njeni slu- žabnici Mayi (Indira Var- ma). Maya je sirota, ki jo po mamini smrti posvoji pestu- nja princese Tare in princa Bikija. Je lepa, postavna in zapeljiva, pa vendar vse živ- ljenje živi v senci svoje vrst- nice Tare, ki nikoli ne zamu- di priložnosti, da je ne bi spomnila na njen podrejeni položaj. Usoda je Mayi na- menila življenje služabnice, vendar se ona s tem ne spri- jazni. Že ko Tarin bodoči mož, kralj Raj Singh, prince- so obišče prvič, se zagleda v lepo Mayo. Tara to opazi in jo pred vsemi poniža. Maya se maščuje Tari tako, da ji na predporočno noč zapelje bo- dočega moža. Tarin brat, princ Biki, ki je zaljubljen v Mayo, je priča temu dogod- ku, in ko ona odkloni njego- vo ženitno ponudbo. Biki oz- nani, kaj je videl. Maya mora zapustiti palačo in tava po kraljestvu, dokler ne sreča kiparja Jaija, ki najde v njej popolno žensko in tako tudi navdih za svoje umetniš- ko delo. Predlaga ji, naj se naseh pri Rasi Devi (igra jo indijska zvezdnica Rekha), bivši priležnici očeta Raja Sing- ha, ki poučuje Kamasutro. Maya ostane in se pridruži Rasinim učenkam. Ko Jai opa- zi, da njuno intenzivno ljube- zensko razmerje negativno vpliva na njegovo ustvarjanje, se v imenu umetnosti odpove ljubezni. Globoko razočarana se Maya še bolj posveti Kama- sutri, pozneje pa spet sreča Jaija in med njima vzplamti dotlej neizživeta ljubezen. Po dodatnih spletkah in zapletih Maya reši življenje princesi Ta- ri in ji obljubi, da jo bo naučila vseh skrivnosti Kamasutre. Raj Singh pa je v Mayo neoz- dravljivo zaljubljen in ko ugo- tovi, da je v njenem srcu pro- stor le za kiparja Jaija, ga ob- sodi na smrt. Tisti dan, ko Jai umre, se zruši tudi kraljestvo Raja Singha in srednjeveška zgodba o ljubezni se konča; čeprav ljubezen sama nikoli ne umre do konca. «■■■■■■■■■■■■1 NMS KINO Union je zaradi prenove ZAPRT. Mali Union 24. 6. kino- predstav ne bo. Od 25. 6. do 1. 7. bodo ob 19. uri vrteli ame- riško melodramo Tisoč akrov, ob 21. uri pa psihološ- ko kriminalko Merkurjev srd. Metropol od 24. 6. do 1. 7. ob 18.30 vohunska komedija Mož, ki je premalo vedel in ob 20.30 erotična drama Ka- ma sutra - zgodba o ljubez- ni. 27. 6. ob 10. uri Mož, ki je premalo vedel in ob 23. uri Kama sutra - zgodba o lju- bezni. Gremo v kino! Prijatelji so tista znan serija, kinas zabava na Pop TV in v kateri je zaslovela glavna igralka filma Želim si te Jennifer Aniston. Za pravilne rešitve bodo z vstopnico Celjskih kinematogra- fov nagrajeni: Željko Pušnik, Planina 81, 3225 Planina, Vanja Milosavljevič, Trsteniška 1, 3272 Rimske Toplice in Tadej Lubej, Čopova 23, 3000 Celje. V Celjskih kinematografih te dni vrtijo tudi napeto kriminal- ko Merkurjev srd, v kateri igra glavno vlogo Bruce Willis. Tudi njegova žena je znana igralka. Katera? - Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 29. junija. V DRUŽBI S KANALOM A Moj firm V petek, 26. junija, bodo na izbiro štirje filmi, med kateri- mi boste izbrali dva po svo- jem okusu. Preblisk je ameriška ko- medija (tel. št. glasovanja: 0909161 - 156 SIT/min.), reži- ja: Franco Amurri, igrajo: Dennis Hopper, Kiefer Sut- herland, Carol Kane, Paul Dooley. Ator: bojeviti orel, italijan- ski znanstvenofantastični film (tel. št. glasovanja: 0909162 - 156 SIT/min.), reži- ja: Joe D'Amato, igrajo: Miles 0'Keefe, Sabrina Siani, Ritza Brovvn. Petek, 13.,VII. del, ameriš- ka grozljivka (tel. št. glasova- nja: 0909163 - 156 SIT/min.), režija: John Carl Buechler, igrajo: Lar Park Lincoln, Ke- vin Blair, Susan Blu. Sled, ameriška komedija (tel. št. glasovanja: 0909164 - 156 SIT/min.), režija: Jonat- han Lynn, igrajo: Eileen Brennan, Tim Curry, Made- line Kahn. Oprali show v sredo, 24. junija ob 10. uri bo gostja oddaje Ellen DeGe- neres, znana iz humoristične nadaljevanke Ellen. S seboj na intervju je pripeljala prija- teljico, s katero ima razmerje. To je v javnosti dvignilo ne- malo prahu in na Oprah so leteli očitki, da propagira od- klonsko vedenje. Ellen pa je javno in odkrito priznanje drugačnosti osvobodilo. V če- trtek pa bo na sporedu odda- ja z naslovom Se homosek- sualci taki že rodijo? V petek, 26. junija bodo go- vorili o nepozabnih učiteljih, prihodnji teden od ponedelj- ka do petka pa se bodo kot gostje zvrstili: Jay Leno, Dia- ne Sawyer, Ivana Trump, Cybill Shepherd in Hillary ciinton. Kako sva si različna v seriji filmskih uspešnic bo v ponedeljek, 29. junija ob 20. uri na ogled ameriška ro- mantična komedija Kako sva si različna. Režija: Ken Kwa- pis. Marisa Silver. igrajo: Ke- vin Bacon, Elisabeth Per- kins, Sharon Stone, Antony La Paglia, Nathan Lane. Dan in Lorie sta novinarja, ki delata pri istem lokalnem časopisu. Dan ureja osmrtni- ce, Lorie pa gospodari v ru- briki z ženitnimi oglasi. Mla- da in ambiciozna stremita po zanimivejšem in donosnej- šem poslu. Nekega dne razpi- šejo prosto delovno mesto, za katerega pa se potegujeta oba. odklop: recept za bol|se zivlienje Medtem ko Borut ob prebi- ranju pošte, naslovljene na Odklop, sočustvuje z revnim mladim fantom, ga zmoti Boštjan iz Grosupljega. Boru- ta poizkuša navdušiti za idejo o peki velikanskega hambur- garja. Čeprav Boruta predlog na začetku ne zanima, ga ne- hote v svoji glavi poveže s pravkar prebranim pismom, v katerem reven fant opisuje svojo usodo. Nenadoma mu v glavo šine imenitna ideja... Dokumentarna oddaj bo na sporedu v torek, 30. junija, ob 20. uri. Šampanjski Charlie v sredo, 1. julija, bo ob 20. uri na sporedu prvi del filma Šampanjski Charlie, naslednji dan ob isti uri pa še drugi del. Režija: Allan Eastman, igrajo: Hugh Grant, Meagan Gallagher, Megan Follovvs. Charles Heidsieck, ki ga odlično odigra Hugh Grant, se odloči osvojiti Ameriko. Njegovo edino orožje sta neizmeren šarm in kovček, poln šampanjca. Charles je pripravljen staviti na kocko ne le svoje dobro ime, am- pak tudi življenje, da bi ure- sničil svojo največjo željo - njegov izvrsten šampanjec naj poznajo tudi največja ameriška mesta. Ellen DeGeneres (druga z leve) bo nocoj, v sredo, gostja Oprah showa. Na sliki je s soigralci iz nadaljevanki Ellen, ki je ne sporedu vsako sredo ob 23. uri. SKRITA KAMERA Zadnjo soboto se je po- novno rodila Slovenska po- pevka. Kdo je njen oče, se ne ve natančno, znano je le to, da so jo spočeli na Televiziji Slovenija, njen boter pa je bil generalni direktor RTV Ja- nez Čadež. Kot se za botra spodobi, je želel Čadež ob krstu pripraviti razkošen sprejem, ki bi se ga udeležilo kakšnih 600 pomembnih po- vabljencev, med drugim tudi njegovi politični prijatelji. A je bil to račun brez krČmarja, saj direktor zapitka iz prazne RTV-jevske blagajne ni hotel plačati, ljubljanska mati žu- panja Vika Potočnik pa je, ko je izvedela, da naj bi ra- čun poravnalo mesto, dobila ošpice. Kar zadeva gledalce in nji- hovo številčno prisotnost ob posameznih oddajah, pole- mike med RTV Slovenija in POP TV ne pojenjajo. Zadnja neodvisna raziskava gleda- nosti pa je stvari postavila na svoje mesto. Informativne oddaje nacionalke imajo več gledalcev kot POP TV, filmi in nadaljevanke, ki jih vrti ko- mercialka, pa pritegnejo več občinstva kot tiste na TVS. Matjaž Tanko, nekdanja udarna moč TV Dnevnika (zdaj zvezda 24 ur), je v du- hu aktualnega športa zade- vo komentiral takole: »TVS ima odlično moštvo, izena- čujoči zadetek proti POP TV pa so dosegli še v času, ko sem pri njih nastopal tudi sam.« Svet RTV, vrhovna varuš- ka te javne ustanove, se je pred dnevi znašel v novi se- stavi in za svojega začasnega predsednika izvolil Janeza Kocjančiča. Ker je bil Koc- jančič svoje Čase šef prenov- ljene partije, si nekateri stari kadri, ki so na nacionalki os- tali brez pravih položajev, obetajo, da bodo spet prišh do stare veljave. Očitno so pozabih, da je parfija za vse- lej sestopila z oblasti, poleg tega Kocjančič v svetu zasto- pa interese civilne družbe, konkretno slovenskega športa, katerega prvi mož je kot predsednik Olimpijskega komiteja. Marjan Lah, odgo- vorni urednik športnega programa na TVS Kocjanči- čevega imenovanja javno ni želel komentirati, zlobni jezi- ki pa vedo povedati, da je najbolj znani Laščan svoji še- fici Miši Molk na skrivaj ka- zal tisto znano gesto, s kate- ro Slovenci tako radi izraža- mo privoščljivost. Sicer pa je bitka za položa- je na TVS ena velika kuhinja, menijo poznavalci, pritrdil pa bi jim lahko tudi eden medijsko najbolj aktivnih Celjanov, direktor Fit Medle Jože Volfand. Po tem, ko mu ni uspela kandidatura za ge- neralnega direktorja RTV Slovenija, se je nekaj časa tolažil z vodenjem oddaj na velenjskem VTV, kjer je alfa in ornega Rajko Džordjevič, • potem pa je presedlal k Jan- ku Turnšku na celjsko ka- belsko TV. Slovenski gledalci tako najbrž nikoli ne bodo izvedeli, za kaj so bih prikraj- šani, Celjani (z izjemo njiho- vega župana) pa zaenkrat tudi še ne vedo, kaj so dobili. Št.25.-24.ifiia|1998 36 GLASBA Celjski ročk ni umrl Ker se v Celju načeloma nič ne dogaja in ker se mla- dina svojo odvečno energijo največkrat vlaga v uničeva- nje smetnjakov in hektoli- trov vina v celjskem mest- nem parku, so se nekateri celjski stari rockerji odloči- li, da je tega dovolj. V povezavi s celjskim turi- stičnim društvom in mestno občino Celje, s KŠCR in Dijaš- ko sekcijo, pod mentors- tvom novinarja Braneta Pia- na in ob vodenju Strelnikof- fovca Vasje Ocvirka, se je minuli petek nekaj čez trinaj- sto na parkirišču za celjskim mestnim gradom začel CRKNU 98 - Celjski Ročk No- če Umret. Mors Victrix, Usual Sus- pect, Havah, Riot, Inside, Gi- ljotina, Delo na črno, Carpe Diem, Grozdje, Debeli grahki, Nude, Traffic Jam, NET, Dr. Ash, Stalin band, Horse Con- trol in kot gostje še Big Foot Mama, so skupine, ki so do- kazovale, da lahko glasba živi v celo tako zelo zaspanem mestu kot je Celje. Celjski zakloniščni bendi so na sceni dokazali, da so sicer vajeni nastopati, večina njiho- vega igranja pa zbuja misel, da je to igranje (razen redkih izjem) bolj kot ne samo sebi namen, saj je priložnosti, ko imajo poslušalci možnost pri- sluhniti in si ogledati njihove nastope, vedno manj. CRKNU 98 je bil dobro obiskan; ob- činstvo, med katerim .je mar- sikdo vztrajal od trinajstih, ko se je festival začel, pa vse do polnoči, ko je z nastopom končala zadnja skupina, je bi- lo videti zadovoljno. Večina z glasbo, drugi pa s prijetnim spancem v parku ali kar sredi parkirišča po tem, ko so si energijo za žuriranje nabrali iz od doma prinesenih stekle- nic vina ali v trgovini kuplje- nega piva. Skratka, glasbe in pijače je bilo na petkovem CRKNU več kot dovolj, to pa sta dejavnika, ki mladim obi- skovalcem tovrstnih priredi- tev vselej ponudita dobro iz- hodišče za takrat, ko bodo današnji mladci, nekoč mor- da zaposleni, zahtevali kruha in iger... Glasbeni dogodek je doka- zal, da je celjska mladina še kako željna in potrebna glasbe- nega in kulturnega dogajanja v domačem mestu. Pa tudi, da vse vendarle še ni tako breziz- hodno, da marsikateri pred- stavnik mlajše generacije želi ustvarjati in se izraziti, o čemer navsezadnje priča tudi petnajst stalno delujočih in - očitno vse- lej, ko se jim ponudi priložnost - z veseljem nastopajočih celj- skih mladih bendov. NINA M. SEDLAR Plavi orkester prebudil Cel je Sobotni koncert legendarnega Plavega orkestra na cel; skem drsališču je dokazal, da je s primernim dogodkoni pripravljenim ob pravem času, mogoče dodobra razživelj tudi celjsko občinstvo. Prijetno je presenetilo že dejstvo, da je bila ledena dvoran nabito polna in da je koncert, ki se je pričel pol ure če dvajseto, spremljali pa sta ga dobra reflektorska razsvetljavi in ozvočenje, minil brez kakršnih koli izgredov. Občinstvo jI dobro ogrela že celjska predskupina NET, prava evforija pa se je pričela uro pozneje, ko se je na odru prikazal težko pričakovani Loša s svojo skupino, saj so mladi pred odrom, pa tudi tisti na tribunah noreli od trenutka, ko so ga zagledali. Nastop so pričeli (in zaključili) s svojo novo uspešnico »Ako su sve ovo samo laži«, sicer pa so bolj kot nove pesmi, posnete tudi na pred kratkim izdani zgoščenki, seveda zažgali stari, yugo-ljubezensko nastorjeni nostalgični hiti, kot so »Bolje biti pijan, nego star, Suada, Good bye teens. Zadnji ples sačuvaj za mene« in podobni, ki jih tudi celjska mladina zna na pamet. O tem pa, zakaj najmlajša generacija Slovencev danes goji nostalgijo za časi, ki jih ni imela priložnost doživeti in ali je tudi v naši deželi kakšna glasbena skupina, ki bi lahko slovensko občinstvo razvnela vsaj približno tako kot je to v soboto v Celju uspelo članom Plavega orkestra, pa laliko seveda samo ugibamo... N.-M. SEDLAR Vurberk - primer dobre organizacije 7. festival domače zabavne glasbe Vurberk 98 je znova potrdil, da je imela skupina ljudi prav, ko se je pred sed- mimi leti odločila, da ga bo organizirala vsako leto sredi junija. Zanimanje zanj raste med ansambli, ki jih je vsa- ko leto več, tako da je že potrebna predhodna selek- cija, vedno več pa je tudi občinstva, ki napolni imeni- ten grajski prostor. Organizatorji, domače turi- stično društvo, vsako leto pri- pravijo nekaj novega, hkrati pa je lahko festival vzorčni primer dobre organizacije. Na letošnjem festivalu je bi- lo podeljenih deset nagrad. Lanski dvojni uspeh Štajer- skih baronov je letos ponovil ansambel Klobuk, ki je dobil največ glasov občinstva in zlatega zmaja ter prvo nagra- do strokovne žirije za večgla- sno petje. Klobuk bo tako za- stopal festival Vurberk na pr- vem abonmaju polk in valč- kov v Kulturnem centru v Laškem, 17. septembra. Prvo nagrado za dvoglasno petje sta dobili obetavni dvoj- čici Vesna in Vlasta Kidrič iz Poljčan, ki sta tako kot Klo- buk na Vurberku presenetili tudi s prvo kaseto in CD. Dru- go nagrado strokovne žirije je dobil ansambel Sedmi raj iz Zreč, tretjo nagrado pa debi- tanti Bobri, ki jih je nagradila tudi posebna žirija predstav- nikov glasbenih uredništev slovenskih radijskih postaj. Nagrajena so bila besedila Pa- nike Požeg, Franca Ankersta in Ivana Sivca. Občinstvo je tri zmaje raz- delilo takole: zlatega zmaja je dobil ansambel Klobuk, sre- brnega dvojčici Vesna in Vla- sta ter bronastega Dan in noč iz Velenja. Na vseh sedmih festivalih sta nastopila samo dva an- sambla, Vigred iz Laškega (zelo soliden nastop, posebej lep valček Vsak svoje ima živ- ljenje) in Dan in noč iz Velenja (tokrat okrepljen z Natalijo Verboten ob sicer .stalni pevki Metki Bračko). S Celjskega so še nastopili Cvet iz Radeč, Mi- kola iz Arclina pri Škof j i vasi in Trio Pogladič iz Ivence pri Vojniku. V revialnem delu je nasto- pila družina Galič, ki je nav- dušila okoli 2000 gledalcev. Že tako prijazno dvorišče ru- ševin vurberškega gradu je tokrat scensko .olepšal Jože Napotnik iz Šmartna ob Paki, ki je pravi strokovnjak za veli- ke scene takih in podobnih prireditev. Letošnji festival je ugodno ocenil predsednik strokovne žirije Slavko Avsenik mL, ki je bil navdušen nad mnogimi nastopi in melodijami ter vzponom festivala. Čeprav je festival pohvalil tudi Jože Ga- lič, pa je imel vseeno nekaj pripomb nad izbranimi melo- dijami, med katerimi je bila po njegovem vrsta očitnih plagiatov Na dan festivala sta izšla kaseta in CD, tako da se viže že lahko vrtijo. Iz smetišča na prestol Lenny Kravitz presenetil s petim studijskim albumom Ko je nesporni retro-rock kralj Lenny Kravitz leta 1995 objavil svoj četrti stu- dijski album »Circus«, je ve- čina glasbenih kritikov že pripravljala teren za njegov odhod na smetišče zgodovi- ne. Po odličnem prvencu »Let Love Rule«(1989), spo- dobnem nadaljevanju »Ma- ma Said« in udarnem »Are You Gonna Go My Way« (1993) je Lenny .zapadel v osebno in ustvarjalno krizo, katere plod je bil že omenje- ni »Circus«. Z njim je hotel ta 33-letni sin židovskega producenta Slya Kravitza in bahamske igralke Roxie Roker še četrtič peljati na led ljubitelje »dobrega sta- rega ročk«. Precej teh se je po začetni evforiji vrnilo k spet obujenim ročk velikanov iz se- demdestih, tisti bolj dojemljivi pa so na njegovo nesrečo »prešaltali« na bolj moderne in sveže retro-rock zasedbe, ki so se prav po njegovi zaslugi kot gobe po dežju razpasle po ZDA v prvi polovici devetdese- tih. Lenny si je po tem hladnem tušu vzel skoraj dve leti dolg miselni odmor in se konec lanskega leta poln novih idej spet odpravil v studio. Tokrat brez priprav in pričakovanj. »Ko sem snemal, sem se po- čutil kot otrok s škatlo barvic. In uporabil sem prav vse bar- ve,« je po končanem snema- nju dejal Lenny. S posrečeno mešanico starega in novega - ročka, funka in soula iz konca šestdesetih in zgodnjih se- demdesetih ter lahkotnega newyorškega hip-hopa, je Kravitz dokazal, da še vedno zna »risati« zanimive, prijetne in relativno sveže melodije. Trinajst skladb z albuma, ki nosil preprost in zgovoren naslov »5«, je Lenny posnel na maratonskih, tudi do 16 ur dolgih studijskih sessionih v rodnem New Yorku in na Ba- hamih. Kravitz je tokrat avtor vseh skladb, odigral je skoraj vse instrumente, obenem pa prevzel še vlogo producenta in aranžerja. Prvič je uporabil tudi ženske spremljevalne vokale, ki njegovim kreaci- jam dajejo pridih elegance in srčnosti, namesto predpotop- nih studijskih naprav, na ka- tere je posnel večino doseda- njih stvaritev, pa je vključil moderno digitalno tehnologi- jo. Lennyevo petico otvarja nabijaška groovy retro posla- stica »Live«, tej sledi udarna in duhovita »Supersoulfin- ger«, prvi trojček pa je zao- krožen s calypsom začinje- nim »I Belong To You«. V dis- coidni »Black Velveteen« je Kravitz razmišljal o klonira- nju, najboljša skladba z albu- ma pa je po mnenju mnogih vsekakor počasna »If You Can't Say No«, ki je kot prva izšla tudi na single formatu. Pesem »Thinking Of You« je posvetil svoji pred nedavnim preminuli mami, nežno »Litt- le Girls Eyes« je kot darilo za deveti rojstni dan poklonil hčerki, vmes pa nanizal še nekaj glasbenih biserov, s ka- terimi se lahko retro-aktivni rockerji z zgodovinskim uč- benikom pod pazduho mirne duše odpravite v 21. stoletje. Št.25..24.itfitii199S PETICA GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS Iz angleškega mesta Manchester prihaja vedno popularnejši trio CLEOPATRA, ki je po uspešnicah »Cleopatra's Theme« in »Life Ain't Easy« pred nedavnim objavil tudi debitantski album »Comin' Atcha!«. Trio, ki ga sestavljajo sestre Higgins, 14-letna Yonah, 16-letna Cleopatra in 18-letna Zainam, v Evropi deluje pod okriljem diskografskega velikana Warner Music UK, v Ameriki pa za njih skrbi Madonnina založba Maverick. Prvo mesto prestižne Bill- boardove lestvice najbolj pro- dajanih albumov je prejšnji teden zasedel že skoraj odpi- sani underground raper MASTER P. Kljub temu, da je njegov LP »MP Da Last Don« v prvem tednu po izidu kupi- lo kar pol milijona Američa- nov, Master P zagotavlja, da se bo držal dane obljube o popolnem umiku z glasbene scene, ki jo je podkrepil tudi z zgovornim naslovom svojega »zadnjega« glasbenega izdel- ka. Prvi dan tretjega dobrodel- nega open-air mega spekta- klaTIBETAN FREEDOM CON- CERT, ki se je zgodil prejšnji vikend v Washingtonu, je tik pred nastopom skupine R.E.M. prekinila močna ne- vihta, med katero je med zbrano množico udarila stre- la in poškodovala enajst pri- sotnih. Prireditelji (Beastie Boys) so iz varnostnih razlo- gov koncert takoj prekinili, večina za ta dan najavljenih zvezdnikov (R.E.M., Red Hot Chilh Peppers, Sonic Youth, Radiohead....) pa je nastopila dan kasneje. Osem let po izidu zadnjega studijskega albuma »Pm Your Baby Tonight« bo v drugi po- lovici osemdesetih najpopu- larnejša ameriška pevka WHITNEY HOUSTON v bliž- nji prihodnosti končno le obja- vila svoj dolgo pričakovani LP izdelek. 35-letna .Whitney se po uspešni filmski karieri in burnem ter precej manj uspe- šnem zasebnem življenju (prav te dni se ločuje od odslu- ženega soul zvezdnika Bobb- ya Browna) spet vrača tudi na koncertne odre, na katerih jo bo v okviru kratke svetovne turneje to poletje moč videti in slišati tudi v Evropi. Klaviaturist Matej Oset in bobnar Franc Podgoršek, us- tanovna člana kreativne »eks- perimentalne« celjske instru- mentalne zasedbe VERONI- CA, sta po odhodu basista Maria Barišiča in kitarista Boštjana Lebena, s katerima sta leta 1994 posnela za do- mače razmere izvrstno in- strumentalno ploščo »Pers- pective«, konec lanskega leta v velenjskem studiu Dyna- mic, ob pomoči štirih izkuše- nih studijskih glasbenikov, (Cveto Polak, Aleš Ulaga - bas, Igor Bezget in Aleš Urat- nik - kitara) v živo, brez na- snemavanj, posnela devet z lahkotnim jazzom in clayder- manovskimi klaviaturami prežetih instrumentalnih kreacij. Kompaktno ploščo »Natiira Naturans« poleg umirjenih, skorajda otožnih, z lafinskimi rodovnimi imeni naših najznačilnejših dreves poimenovanih skladb, krasi še »ekološki« ovitek iz prvo- vrstnega furnirja. Med 25. in 28. junijem se bo v portoroškem Avditoriju do- gajal 19. EBU fesfival sodobne ljudske godbe, ki temelji na prvinah glasbene tradicije, a jo obravnava na sodoben, da- našnjim ušesom primeren in zanimiv način. Slovenijo bo na tem zanimivem festivalu, kjer bo nastopilo kar dvajset skupin iz dvajsetih evropskih držav, zastopala Marko ban- da s pevko Bogdano Herman. Teden dni kasneje, med 2. in 5. julijem, pa se bo v zna- nem italijanskem obmor- skem letovišču Lignano v bli- žini Benetk, zgodil velik festi- val Rototom SUNSPLASH, na katerem bodo poleg zvezdni- kov (Mad Professor, Alpha Bondy, Baju Banton) nastopili še številni pri nas manj znani predstavniki reggae glasbe. Predprodaja vstopnic v Slove- niji: 065 21-888. Z novo ploščo bo ljubitelje nežnega R&B-ja v kratkem razveselila tudi soul diva DION WARWICK. Na album »Dionne Signs Dionne« bo ta 58-letna pevka in avtorica uvr- stila tudi priredbo zimzelenč- ka »What The World Needs Now Is Love«, pri katerem so- delujejo tudi številni ameriški zvezdniki lahko prebavljivega hip-hopa (Coolio, Big Daddy Kane, Royal Flush....). Pesem naj bi bila, po mnenju fistih, ki so jo že slišali, čisto spodobna naslednica dobrodelniškega mega-hita »We Are The World«, le da bo tokrat izkupi- ček od prodaje ostal kar na bančnih računih že tako prav nemarno bogatih udeležencev tega kvazi-humanitarnega projekta. Čeprav se na večini svetov- nih lestvic še vedno zadržuje- ta prvi dve uspešnici »Torn« in »Big Mistake« mlade, lepe in nadvse uspešne NATALIE IMBRUGLIE, je njena založba na trg že lansirala tretjo single ploščo z njenega LP prvenca »Left Of The Middle«. Tokrat se je na single formatu znašla skladba »VVishing I Was The- re«, katere izid je Nataha pro- slavila z razvpitim rockerjem Lennyjem Kravitzem - najprej v znanem newyorškem klubu Brovvns, kasneje pa še v ho- telski sobi. Steve Sanders, nekdanji pe- vec in kitarist ene izmed naj- popularnejših country ročk zasedb OAK RIDGE BOVS, je svoje življenje končal s stre- lom v glavo v kadi lastne ko- palnice v mestu Cape Coral na Floridi. Sanders si je pri- voščil 45. let bivanja v to- stranstvu. NEIL FINN, bivši šef in pe- vec predlani razpadle novo- zelandske pop atrakcije CROVVDED HOUSE, ter eden izmed najbolj cenjenih avtor- jev nekoliko zahtevnejšega popa, je svoj 40. rojstni dan obeležil s prvim samostojnim albumom »Try Whisthng This« in veliko promocijsko turnejo. Med vajami za evropski del svetovne turneje, na kateri mega zvezdniki VAN HALEN promovirajo pred nedavnim objavljeni album »III«, se je v Hamburgu v Nemčiji poško- doval bobnar Alex van Halen. Skupina je odpovedala vse koncerte v Evropi, pod vpra- šajem pa je tudi prvi del nji- hove ameriške turneje. Pri založbi Zlati zvoki je izšla zgoščenka koroškega »multiinstrumentalista«, pev- ca in avtorja besedil BOŽA A. KOLERIČA. Na LP »Svobo- den« je Božo poleg treh pe- smi z lanske kasete »Pot« uvr- stil še dvanajst popolnoma novih skladb, večino izmed njih pa lahko mirne duše uvr- stimo med kvalitetnejše po- dalpske hotelske pop ročk stvaritve. V podobnem stilu je nareje- na tudi prva kompaktna ploš- ča primorskega tria KALA- MARI, za katerim se skrivajo heroji obmorskih teras Jože Jež, Matjaž Švagelj in Sandi Kokošar. Pri nastajanju ploš- če »S tabo držim« je v novo- goriškem studiu Rose poleg omenjene trojice sodelovalo še cel kup primorskih glasbe- nikov (Marko Vuksanovič, Tulio Furlanič, Slavko Ivančič, David Šuhgoj...), za večino besedil pa je poskrbel legen- darni Drago Mislej-Mef. STANE ŠPEGEL Na športnem igrišču v Trnovljah bo v petek, 26. junija, ob 20. uri mini ročk festival, ki so ga organizatorji naslovili s »Street ročk«. Nastopih bodo NOXIRE (na sliki), Einstein, For You, Delo na črno in Za drugo poskrbljeno. Sredi julija je James Hetfield, 35-letni frontman METALLICE, postal »mladi« očka, dvajset inčev dolge in osem liber težke deklice Cah Tee. Bobnar Lars Ulrich tako ostaja edini Metali- čar, ki še ni okusil očetovsta, vendar pa bo tega »previlegija« deležen le še slaba dva meseca - konec avgusta bo rodila tudi njegova izbranka Skylar. 20VROČIHRC VRTILJAK POLK IN VALČKOV TUJE LESTVICE Št. 25.-24. Ml 1998 no IZ OTROŠKEGA SVETA STARŠEM KRATKOHLAČNIKOV Kam z otroki med počitnicami? Komaj ste si malo oddah- nili od šolskih skrbi, že vas je doletela nova - kako otro- kom osmisliti poletje? Po zaključku šolskega leta so ostali nezaposleni in imajo ogromno prostega časa. S čim zaposliti otroka v tem vmesnem času, da mu ne bi na pamet padale neumno- sti? Tudi če mnogokrat upravi- čeno kritiziramo šolo med šolskim letom, smo zado- voljni, ker vemo, kaj otroci v tem času (ne) delajo. Kako tudi v času poletja, ko ste še v službi, zadržati kolikortoli- ko nadzor nad otroki? Pogoj za dober izid je - umetnost organizacije, ki vključuje us- klajevanje želja in potreb otrok in staršev, zopet v skla- du z možnostmi. Eno pome- ni poslati ga na letovanje s sorodniki, drugo s prijatelji, tretje z organizirano skupi- no! Dobro je, če je mogoče, da že predšolski otrok odide za deset dni na letovanje orga- nizirano s skupino. Če otro- ka predhodno na to pripra- vimo, je takšno odvajanje od družine pomembno za razvoj otrokove samostoj- nosti in občutka samozave- sti. Tudi šolski otroci, da adolescentov niti ne ome- njamo, bodo staršem z vese- ljem privoščili malo odmora - od sebe. Če imate mož- nost, jih pošljite za nekaj tednov v tujino. Družili se bodo z mladimi iz sveta, spoznavali ljudi, vadili tole- rantnost. Za mlajše je boljše, da stanujejo pri kakšni dru- žini (to so vedno ljudje s priporočili), starejši otroci pa lahko gredo v šolski in- ternat. Seveda je vse to po- vezano tudi s skrbjo za otro- ka in njegovo varnost, ven- dar to ne bi smel biti razlog, da mu tega ne bi dovolili. Zapomnite si: če otrok odrašča z jasnimi navodili o tem, kaj sme in česa ne sme, kaj je dobro in kaj ni, tega ne bo pozabil niti takrat, ko je izven dometa starševske kontrole. Odhod otroka k sorodni- kom ali s sorodniki je verjet- no cenejši, vendar so pred- nosti pri osamosvajanja manjše, posebno, če gre za dedke in babice - znane kva- ritelje in razvaditelje otrok. Vendar dogovorite pravila igre: z njimi in otrokom, da ne bi bilo nepotrebnega nate- zanja in medsebojnega pri- govarjanja. Tudi dneve, ki jih bo otrok preživel v kraju, kjer stanuje- te, morate organizirati. Ra- ziščite, kakšne so možnosti: kdo, kaj in kako organizira aktivnosti in se z otrokom dogovorite, v kaj se želi vključiti. Pa tudi sicer mu po- skušajte pomagati organizi- rati prosti čas, da ne bi ne- prestano buljil v televizijo in se brezciljno potepal po me- stu. Preglejte seznam knjig, ki jih bo moral prebrati v šoli in pomagajte mu jih nabaviti. S starejšimi otroki se pogo- vorite o razporedu spanja, izhodov in hišnih obvezno- sti, spodbudite jih, da najde- jo kakšno zaposlitev in za- služijo žepnino... Ne omenjam možnosti od- hoda otroka na oddih najprej z enim in nato z drugirn star- šem - kar nekateri prakticira- jo, čeprav niso ločeni. Kot razlog navajajo, da želijo, da otroci dalj časa letujejo, aU da nimajo možnosti istočasno koristiti dopusta, ali da jim skupnega dopusta ne dovoli- jo finančni problemi. Najpo- gostejši razlog pa je verjetno ta, da so siti eden drugega. Zaradi mnogih obveznosti so odnosi in medsebojno dru- ženje med otroci in starši osi- romašeni, zato je letni do- pust priložnost, da se vsaj poskušajo zakrpati luknje. Zato si prizadevajte kar naj- večji del počitnic preživeti v družinskem krogu. LIDIJA SENIČAR Šolski urnik ljubezni Iztok Puc, ko se vate zazrem, komaj slino požrem. Iskreno ti povem, da v rokometa večjega janaka ni, kot si Iztok ti. Ko se matematiko ačim, srečanja s tabo množim. Zgodovina je znamenita veda, a le ti vreden si ogleda. Pri telovadbi se mi dobro piše, saj tukaj sva si najbliže. Ni je zemljepisne širine, kjer si ne bi želela tvoje bližine. Vendar, kdo bi biologijo rad imel, "~ če si za ženo starejšo vzel. Si opazil dekle, ki se za tabo ozira? Je morda ljubezen moja kriva, da te žena pred mano skrival Glasbena vzgoja lepo zveni, kadar vem, da si na treningu ti. Angleščina je kot poezija, kadar Iztok gol zabija. Slovenščina je za literate, ki ne poznajo tvoje desnice zlate. Le likovni me pretresa, ko rišem portrete tvojega telesa. EVA PANTELIČ, 6.a OŠ Polzela Umazani potok Jojme! Jojme! Me ribice bomo nekega dne poginile v tem umazanem potoku. Ne- kega dne je namreč prišel k potoku kmet in stresel smeti v Kučnico. Vse ribe so begale sem ter tja. Luskica pa je bila pogumna ribica. Zaplavala je proti kmetu in mu rekla: »Prosim, ne meči teh smeti v potok!« Ribice so se kmetu zasmili- le, zato je bil kmet prijazen in je vse odpadke pobral ter jih stresel v bližnji smetnjak. Ri- bice so bile zadovoljne in ve- sele. Naslednji dan so prišli skoraj vsi ljudje in so uma- zanemu potoku rekli čisti potok. SAŠA ŠIRŠE, 3.r., POŠ Tabor Zlati Preglovi nagrajenci (z leve): Marko Smrkolj, Aleksandra Franc, mentorica Marjeta Gradišnik Mirt in zmagovalec za sedme razrede Tone Potočnik. Zlati Preglovi nagrajenci Ko se potimo ob reševanju kemijskih problemov in se pripravljamo na tekmovanja, se vedno znova sprašujemo, kdo je bil Friderik Pregl, za katerega priznanje se pote- gujemo na različnih nivojih kemijskih tekmovanj. Friderik Pregl se je rodil 3. septembra 1869 v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šo- lo in klasično gimnazijo. V Gradcu je študiral medicino, po študiju pa je odšel v Nem- čijo, kjer se je strokovno izpo- polnjeval pri veUkih kemikih kot sat bila Fischer in Ost- wald. Zaradi navdušenja nad kemijo je opustil svoj prvotni poklic in po vrnitvi iz Gradca je deloval na zavodu za medi- cinsko kemijo. Njegov naj- večji prispevek je v izboljša- nju metod in aparatur za mi- kroanalizo organskih spojin, za katerega je kot edini Slove- nec leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Leta 1925 je poklonil svoje aparature ljubljanski univerzi in si jih lahko še vedno ogledamo na Oddelku za kemijsko izobra- ževanje in informatiko Fakul- tete za naravoslovje in tehno- logijo v Ljubljani, Vegova 4. Ponosni smo lahko, da se na- še priznanje imenuje po tako zaslužnem človeku. Tudi na osnovni šoli Hudi- nja se že vrsto let vključuje- mo v sistem tekmovanj za Preglova priznanja.V začetku aprila imamo šolsko tekmo- vanje, v katerega se prosto- voljno vključujejo učenci sed- mih in osmih razredov. Na šolskem tekmovanju se je v letošnjem letu pomerilo 68 učencev. i''otegovali so se za bronasta Preglova priznanja. Mnogi med njimi so se pred tem pri dodatnem pouku in kemijskem krožku priprav- ljali praktično in teoretično. Ne pozabimo, da je kemija eksperimentalna veda. Učenci, ki so dosegU na šol- skem tekmovanju najboljše rezultate, so se uvrstili na re- gijsko tekmovanje. Iz OŠ Hu- dinja je letos na regijskem tek- movanju, ki je potekalo 8. ma- ja na OŠ Gustava Šiliha v Vele- nju, tekmovalo osem učencev. Vsi so blesteli v znanju kemije, saj je vsak posebej tako uspe- šno reševal naloge kemijske- ga testa, da je vseh osem osvo- jilo srebrno Preglovo prizna- nje, med njimi pa so se kar štirje uvrstili na državno tek- movanje. Vrh naših uspehov pa je bil državni nivo tekmo- vanj. To se je odvijalo v sobo- to, 23. maja, na Elektrotehnič- ni srednji šoli v Ljubljani, kjer smo se zbraU najboljši iz regij- skih tekmovanj iz vseh kon- cev Slovenije. Trije naši učenci, Aleksandra rranc iz »a raz- reda. Marko Smrkolj iz 7.c in Tone Potočnik iz 7.č razreda, so osvojili zlata Preglova priz- nanja. Najbolj žlahtno je bilo zlato priznanje Toneta Potoč- nika, ki je državni test rešil 100-odstotno in si s še nekate- rimi slovenskimi sedmošolci deli prvo mesto v državi. MARJETA GRADIŠNIK MIRT, mentorica in učiteljica kemije OŠ H udinja V planine in na zabavo v pižamah v enoti Sonce celjskega vrtca Anice Černejeve so sfe malčki iz treh najmlajših skupin, Žabic, Zajčkov in Pikapolonic, v spremstvu svojih staršev ter vzgojiteljic pred dnevi odpravili na Celjsko kočo. Prvi, skorajda pravi »planinski«, pohod so malčki na Celjski koči zaokrožili s planinskim krstom, po prijetnih družabnih igrah pa so nazaj v dolino odnesli tudi prislužene medalje. Brez medalj, a zato s toliko več smeha in zabave, pa je v enoti Sonce na Kajuhovi ulici minila petkova zabava v pižamah. Okoli 100 malčkov je s pomočjo svojih vzgojiteljic in varuhinj vrtčevsko telovadnico preuredilo v pravo plesno dvorano, v posameznih igralnicah pa so malim in velikim gostom na pižama-party ponujali okrepčila in možnost za kanček počitka. In kakšna okrepčila sodijo na pižama-party? Mali sončki so bih s sladoledom, piškoti in sadjem kar zadovoljni. IS, Foto: GK Št. 25.-24. Mi 1998 PETICA V MODNEM VRTINCU 39] Cunjice z »nekje vmes«*.« Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Se že veselite poletja, po- ležavanja na plaži, ko nam topli sončni žarki nežno bo- žajo in grejejo kožo, ter ti- stega prijetnega občutka, ko morska voda spere vse skrbi in nas med plavanjem bla- godejno obliva? Vsakdo iz- med nas si želi do popolno- sti užiti poletni dopustniški čas in se napolniti s pozitiv- no energijo. Pomislite - če bi se lenobni dnevi, vključno z garderobo, ki nam dopušča svobodo duha in telesa, za- vlekli tja nekam v neskonč- nost... Da bi lahko za vselej odmislili strogo ukrojene poslovne kostime, urejeno pričesko, brezhiben make- up? No, morda bi nam vendarle kmalu postalo dolgčas, tik pred vstopom v glavno turi- stično sezono pa se kljub te- mu prileze malce razmišljanj o oblačilih, ki so se izmuznila iz konvencionalnih modnih kalupov. Počitniško oblačilo - kot spodnje perilo Kaj pravite na tipično, pa vendar drugačno počitniško obleko? Takšno, ki je dovolj majhna, da jo spravite v po tovalko, nemečkljiva, pri- merna za dnevne sprehode kot tudi večerne zabave na plaži, provokativno in ro- To ni podkrilo, temveč super modno mladost- no mini krilce. Čipkast cvetlični motiv se v barvni izpeljanki ponavlja na jopici. Za ro- mantične počitnice ob morju. Babičine spodnjice? Ne, vroče hlačke za vroče dni. mantično skrivnostno istočasno? Oblačilo, ki bi ga nepoučeni mirno zamenjal za spodnje perilo? Prav takšne cunjice, ki jim je njegadni spodobna meščanska vzgoja določala mesto »nekje vmes« med kožo in vrhnjim oblači- lom, so samozavestno vkorakale v letošnjo poletno modo. Kot samostojen kos gardero- be, saj kreatorji svoji domiš- ljiji že dolgo ne strižejo pe- rutničk. Modni svet je zajela revolucija, ki je niso pričako- vali niti najbolj goreči ljubi- telji radikalnih modnih spre- memb. Odgovor na vladavi- no preprostega, že skoraj as- ketskega minimalizma, se je z miniaturnimi sprememba- mi začel že prejšnjo sezono. Ob boku strogih uniform, moško ukrojenih kostimov in sterilnih poletnih oblekic prečiščenih linij so tu in tam stopale nežne, prosojne sil- huete, ki so odkrivale prese- netljivo veliko... Vendar, toli- ko odkritih prsi, popkov, bo- kov in stegen, kot smo jih bih deležni ob predstavitvi letoš- njih poletnih novosti, svet ne pomni. Tiste, ki vas odkriva- nje prsnih bradavičk zaradi tega ali onega razloga ni pre- pričalo, seveda še vedno lah- ko izberete tudi vrsto drugih, manj delikatnih različic le- tošnje prosojnosti. Kot odgo- vor na vprašanje, kaj je še lahko atraktivno, kljut? temu, da ni ukrojeno iz prosojnega žoržeta, muslina ali plastifi- ciranih materialov, se ponuja odgovor: čipka. Pa ne tista, groba, rustikalna, temveč lahka, prosojna, največkrat z vtkano elastično nitko - lycro. Našijte jo kot obrobo na platnene kratke hlačke, mini krilce ali v obliki frfotavega naborka okrog dekolteja. Ni- kar se v brezskrbnih počitniš- kih dneh ne skrivajte za dejs- tvom, da ste za tovrstne mod- ne pogruntavščine že nekoli- ko prestare. Pa čeprav ste jih pravkar dopolnile šele tride- set. Le na zares kritičen po- gled v ogledalo ne pozabite. Ce preprosto niste tip za to- vrstno modo, tudi mladost ne more biti vaš zaveznik. Iz širo- ke in pestre romantično-pro- sojne modne ponudbe lahko izberite le drobno različico, ki vam pristoji in v kateri se lah- ko vidite sredi šarma vročih poletnih sanjarij. MODA V LASEH Teh Harmony collection. Pričeske: Kristijan Styling, make- up: Zoran Gajič, oblačila: Urša Drofenik, foto: Saša Leban. Tako kot fantje iz Oasis Letošnja moda je prinesla kar precejšnje spremembe pri moških pričeskah. Krat- ke, izbrite, s strojčkom po- strižene linije, čiste oblike in bazične linije so popolnoma izginile. Nastopile so linije s preraš- čenimi videzi, z izrezanimi efekti^ z močno strukturo in teksturo ter razmršenimi, štr- lečimi in skoraj nefrizerskimi videzi. Dolžine se gibljejo od krat- kih do srednjih in tudi daljših las. Govorimo lahko skoraj o unisex modi, saj ni velikih raz- lik med žensko in moško mo- do. Pri tehnikah striženja se izogibamo čistih linij, torej kombiniramo med point-cu- tom, slize-cutom ter brick-cu- tom. Pomembno vlogo je do- bila tudi barva. Barva nam služi kot podpora striženju. Torej veljajo v barvnih tehni- kah tudi strukture, senčenja, prelivanja, toplo-hladni efekti ter gibanje. Lahko bi rekli, da so nas pri tej modi močno navdihnili glasbeniki trenutne brit-pop scene (Oasis, The Verve...). KRISTIJAN PETEK »AngePs cloth« v Ankaranu Prve junijske dni je bila v romantičnem okolju vile An- dor v Ankaranu pod taktirko Roka Lasana predstavitev kolekcije oblačil že za pri- hodnjo jesen in zimo prizna- ne slovenske modne obliko- valke Milene Gavrilovič z imenom AngeFs cloth. Povsem nova modna linija, ki jo je kreatorka zasnovala za Vezenine Bled, je pisana na kožo tistim ženskam, ki se za- vedajo, da osebnost nosi oble- ko in ne narobe, tistim, ki so samostojne, samosvoje, včasih drzne, a znajo ujeti pravo mero med eleganco in poigravanjem s sodobnimi modnimi trendi. »Angeli so muhasti, tako kot moda in vloga lovcev na modne muhe zna biti naporna,« je pred začetkom prireditve ugotovila voditeljica prireditve Vesna Mi- lek. S skladbo Angeli z nekje vmes je Pero Lovšin dokazal, da ni področja človeškega življenja, vključno z glasbo, ki se ne bi navezovalo na najbolj množičen fenomen vseh časov - modo. Angers Cloth (angelska ob- lačila) je modna linija, ki se ne podreja vsak dan bolj neujem- Ijivim in muhastim modnim zapovedim, temveč ustvarja svoje lastne. Takšne, ki poslu- šajo želje... Kakovostni materiali, nevsi- ljivi barvni toni, ozka, dolga silhueta, okus po nostalgiji in hkrati spogledovanje z najbolj značilnimi modnimi trendi: veliki ovratniki, ob zapestju romantično razširjeni rokavi, zadrge in kanček asimetrije. Pa naj bo tale modni utrinek pred vstopom v najbolj vroče poletne mesece le kot zagotovi- lo, da ne boste imele jeseni nika- kršnih težav pri izbui nove gar- derobe. Še posebej, če so vam pri srcu romantične vezenine in čipkasti detajli na oblačilih. Del kolekcije Vezenin Bled - AngeVs cloth na modni reviji pred ankaransko vilo Andor. Foto: Stane Jerko. ŠI.25.-24. junij 1998 [40 ZAAVTOMOBILISTE Peugeot 206 Peugeot in njegov 206 že nekaj časa se je Peu- geot v javnosti pojavljal z napovedmi o avtomobilu, s katerim bo nadomestil upo- kojenega 205. Pri tem je uporabljal različne oznake (denimo 20 srček), sedaj pa je jasno, da bo novi avtomo- bil nosil oznako 206. Za sedaj je to tri in petvrat- na kombilimuzina z dolžino iSf centimetrov in medosno razdaljo 244 centimetrov, pa prav tako enako višino in ve- činoma tudi širino. Peugeot 206 je nadomestilo za peu- geota 205, avtomobil, s kate- rim je imela tovarna zelo veli- ko uspeha; za sedaj, kot zapi- sano, ponujajo na ogled dve karoseriiski izvedenki, med- tem ko naj bi do leta 2000 ponudili še kabrioleta in ku- pe. Motorji so za sedaj štirje, vsi štirivaljniki in s po dvema ventiloma na valj. Osnovni je 1,1-litrski motor z močjo 44 kW/60 KM, sledi 1,4-litrski agregat (55 kW/75 KM), nato pride na vrsto 1,6-litrski mo- tor z močjo 65 kW/90 KM. Ti motorji so bolj ali manj znani že od prej, nekoliko prenov- ljen je le 1,9-litrski dizel z močjo 51 kW/70 KM. Tovarna napoveduje tudi nove motor- je, še posebej pri dizlu, kjer bodo med drugim ponudili tehniko skupnega voda. Peugeot 206 je za sedaj še v tovarniških dvoranah, kajti na trge bo pripeljal septem- bra ali nekaj kasneje, kar ve- lja tudi za slovenski avtomo- bilski prostor. Cene še niso znane, vendar naj bi osnovna različica 206 z 1,1-litrskim motorjem po sedanjih napo- vedih stala približno dva mili- jona tolarjev. Šesta izvedenka megane karavan Francoski Renault za- nje z meganom skoraj iz- jemen uspeh, saj je bil avto aprila najbolje pro- dajano vozilo na zahod- noevropskih trgih. Doslej je tovarna ponuja- la pet izvedenk (petvratno kombilimuzino, klasično limuzino classic, coupe, scenica in kabrioleta), se- daj pa še pripravlja na predstavitev zadnje izve- denke, torej karavana. Megane karavan bo v dolžino meril 441 centime- trov in bo v zadku ponujal zares razsežnih 1600 litrov prostora. Še bolj zanimiv je način tržnega predstavlja- nja in uvajanja tega avto- mobila. Za začetek bo avto na voljo najprej v Turčiji, saj ga bodo izdelovali v tovarni v Bursi, medtem ko naj bi na druge trge predvidoma pripeljal v začetku prihod- njega leta. V tem času naj bi se po sedanjih napovedih pojavil tudi pri nas. Jeseni voivo S80 Jeseni ali proti koncu leta bo švedski Volvo predstavil svoje novo vozilo S80. S tem bo nadomestil S90, edini av- tomobil s pogonom na zad- nji kolesni par. S80 bo klasična limuzina z zanimivim zadkom, narejen na povsem novi osnovi, vse- kakor pa najvarnejši in najpo- polnejši volvo doslej, kot pra- vijo pri tovarni. Zasnova je znana, saj bo imel avto pogon na prednji kolesi, poleg tega pa se bo dokazoval z vrsto pomembnih tehničnih novo- sti. Tako bo to prvi avto, ki bo imel vgrajen vrstni šestavljnik povprek, zraven bodo dodali tudi najkrajši ročni menjalnik. Nova je zasnova prednjih se- dežev z oznako WHIPS, kar naj bi zagotavljalo bistveno ugodnejšo zaščito pred poš- kodbami tilnika in glave v pri- meru udarcev v zadek avto- mobila. Zraven bodo S80 do- dajah tako imenovano napih- ljivo stransko zaveso, ki pred- stavlja naslednjo stopnjo v razvoju Volvojevega SIPS zaš- čitnega sistema ipd. Motorjev bo veliko, večina se že vrsti v drugih volvojih. Je pa treba omeniti novi 2,8-litr- ski vrstni šestvaljnik z dvema turbinskima polnilnikoma. Največja moč bo 272 KM, na- vora pa bo za 380Nm . Ob tem se tovarna ukvarja tudi z raz- vojem pogona na dve vrsti go- riva (tako imenovani bi fuel). Audi S4 avant Audi namerava icupili Lamborgiiini ja O prodaji Rolls Roycea smo že pisali, manj pa o dru- gih načrtih sklipine Volks- wagen. Kot je morda znano, je bil sin nekdanjega indonezijske- ga predsednika Suharta, Tomy Suharto, večinski last- nik znamenite tovarne šport- nih avtomobilov Lamborghi- ni. Zaradi krize, ki je zajela Indonezijo in druge države na tem območju, je bil Lam- borghini že nekaj časa napro- daj. Sedaj sta nemški Audi, ki je sestavni del skupine VW, in Tomy Suharto podpisala pi- smo o nameri oziroma o pro- daji ali nakupu Lamborghini- ja. O tem, koliko naj bi Audi odštel za omenjeno tovarno športnih avtomobilov, še ni nič znanega, vendar je res, da je nemška avtomobilska hiša zelo uspešna (lani je pro- dala skoraj 550 tisoč avtomo- bilov), medtem ko Lamborg- hiniju zadnja leta ni šlo pose- bej dobro od rok. Zamenjava na JcrmiJu OpJa Novica ne spada v družabno kroniko, vendar je veliko pomembnejša kot se zdi na prvi pogled. Že nekaj časa se je govorilo, da bo prišlo do sprememb na krmilu nemškega Opla, ki je v lasti ameriškega General Motorsa. Sedaj je jasno: David Herman, izvršni direktor Opla zadnjih šest let, odhaja za vodjo GM operacij v nekdanji Sovjetski zvezi. Na njegov stol bo sedel 51-letni Gary Cowger, ki je doslej v evropski centrali GM v Ziirichu usklajeval delo med 14 obrati GM v Evropi. Koliko bo to pripomoglo k uspešnejše- mu delu Opla, pa bo kmalu jasno. Ferrari 355 spider lerrari: bolje ne bi moglo biti še pred leti se je zdelo, da je sloviti Ferrari, ki je že precej časa sestavni del korporacije Fiat, obsojen na propad. Zgodilo se je drugače in sedaj tovarna s ponosom objavlja poslovne številke za leto 1997. Tako je lani prvič ustvarila promet, ki presega tisoč milijard hr oziroma 575 milijonov dolarjev. Kot so povedali delničarjem, se je promet lani povečal skoraj za petino, tovarna pa je prodala nič manj kot 3581 slovitih bolidov ali za osem odstotkov več kot leto prej. Najbolje je šlo Ferrariju v Nemčiji, Španiji, Veliki Britaniji, na Japonskem in v Avstraliji. Še ena pomembna številka: pred obdavčitvijo je bilo dobička za 37,8 milijarde lir. Šf. 25.-24. junij 1998 PETICA ZA MOTOCIKLISTE 41 TEST Lomilec ženskih src Suzuki intruder 1500 LC - Dva milijona za lažje iskanje partnerja Tretji največji izdelovalec motociklov na svetU je teme- ljito prevetril hišno ponudbo. V novo ali prenovljeno »oble- ko« kromiranih suzukijev je najprej skočil marauder 800. Letos se mu je pridružil večji intruder LC. Svetovne in do- mače prodajne statistike tej zvrsti motociklov že peto leto zapored odmerjajo tretjinski kos prodajne pogače. Kako velik je svetovni trg motociklov nad 50 ccm? Števil- ke se iz recesije konec osemde- setih (padec prodaje iz 1,6 mi- lijona na 800.000 motociklov) vztrajno vzpenjajo proti milijo- nu. Največ zaslug za ponoven preporod gre prav kromiranim motociklom, v Sloveniji pre- poznavnim kot čoperji. Zgodovina s kromom in čr- nim usnjem okrašenih dvokole- snikov sega v obdobje po drugi svetovni vojni, ko so preživeli ameriški piloti višek adrenali- na, prigaranega v zračnih bit- kah, sproščali z vožnjami pre- ^delanih predvojnih motociklov. Hollywoodske uspešnice sre- di šestdesetih let (GoH v sedlu. Odpadnik) in protivojno hipi- jevsko gibanje (vojna v Vietna- mu) v ZDA so dvignile popular- nost čoperjev. Lastniki so jih »oblačili« (ang.: custom bike) svojim nazorom primerno. Ja- ponska motoindustrija se je šele v sedemdesetih letih vmešala in naredila iz kroma posel. Uporabniki čoperjev niso bili več bojevniki proti siste- mu. Kupovali so jih navadni ljudje, ki so konec tedna kra- vato zamenjali z usnjeno jak- no. Ti odjemalci pa so zahte- vali več udobja, nezahteven pogonski sklop in dimenzijsko povečane mehanske kompo- nente. Čoperji so se prelevili v cruiserje, nekakšne potovalne križarke na dveh kolesih. Suzuki intruder 1500 LC je zgovoren primerek take preo- brazbe. Na prvi pogled je od starega intruderja 1400 ostalo bore malo. Novi LC (Low Crui- ser) je 12 cm daljši (medosje za 8 cm) a hkrati za 11 cm nižji. Povečan motocikel je še optično raztegnjen zaradi manjšega prednjega kolesa (iz 19 na 16 col) s širšo pnevmatiko (za 4 cm), zaradi uporabe litih kole- snih obročev (kot na manjšem marauderju) in namestitve ogromnih kovinskih blatnikov s skoraj do tal povezuj enimi za- vihki. Če k temu prištejemo niž- je a širše krmilo, masivno viHco s kromiranimi tulci in kromira- no masko na vilici za lučjo, dobimo strah in spoštovanje zbujajočo kreacijo, ki je z 2,53 metra trenutno najdaljši veliko- serijski motocikel. LC ne skopa- ri s superlativi. Na ogromna sedeža, prvi sega komaj 70 cm od tal, bi z lahkoto spravil dva vitka (mešana) para. Povečan dvovaljnik (iz 1360 na 1462 ccm) se kiti z ogromnim navo- rom, doseženim pri vrtljajih, enakih prostemu teku na su- peršportniku. Zračno-oljno hla- jena cilindra pod 45-stopinj- skim kotom sta na novo okraše- na. Velikost stranskih pokrovov motornega bloka že meji na pretiravanje. Nasprotje je pro- storninsko skromna (15,5 lit) posoda goriva, nameščena pod sedežem. V namišljenem rezer- voarju je nameščena konzola z merilnikom hitrosti, pod njo pa so zračni filter in dva velika uplinjača. Kovine je ogromno, plastike malo. Mrcina tehta brez nalitega goriva skoraj tri stote! Kako krotiti tako težo? Inženirji so znižali težišče, na- mestili akumulator pred dvo- valjnik in zmanjšali predtek ko- lesa, da so postali manevri po- časnega vijuganja še znosni. In- truderjevo lovišče so gladke ce- ste in vožnja med 70 in 110 km/ h v peti prestavi. Pohvalim nežno delujoč kar- danski prenos (brez cukanja), uporaben navor, ki ni prebruta- len pri speljevanju, sedež, raz- širjene stopalke v obliki stop- ničke, menjalniško ročico na vago, svilen glas dveh izpuhov in svetilnost žarometa. Grajam pretrdo vzmetenje spredaj, ki prehitro pokvari izlet. Že naj- manjša jamica pretrese motori- stove roke. Zavore? Tako težo zanesljivo ustavita samo oba koluta hkrati. Ogromna stopal- ka zadnje zavore zahteva priva- janje zaradi nenavadne pokonč- ne namestitve »tovornjaškega« pedala. Dvovaljnik zmore pre- več. Pri 190 km/h (motociklov merilnik) vas hoče utrgati s se- deža. Rešitev je nakup kako- vostnega vetrnega ščitnika. Za- loga moči pomirja pri prehite- vanjih, le velikost motocikla moramo upoštevati. Ne gre v vsako špranj ico med avtomobi- li. Njegovo najljubše mesto je ulična promenada, kjer se tare ljudi. Odmaknite se in opazujte. Spogledljivi nasmeški na žen- skih licih povedo vse. Uganka, kaj imajo raje, lastnika ali moto- cikel, ostaja nerešena. Imate te- žave z iskanjem partnerja? Vlo- žite dva milijona tolarjev, koli- kor stane intruder LC in uspeh ne bo izostal. Če bo novopeče- na partnerka tarnala na zad- njem sedežu, se je znebite. Je preveč razvajena. mmmmmm teodorjesih Tehnični podatici Pogon: dvovaljni štiritaktnik * zračno-oljno hlajenje * po 3 ventili na valj* 1462 ccm * 66 KM - 4.800 v/min * 112 Nm-2.300 v/^ min * 5 prestav * kardan. Ciklistika: dvojen cevni okvir * 41 mm teleskopska vilica * jeklena nihajka z integriranim kardanom * enojna vzmet zadaj * zavore spredaj 300 mm kolut, zadaj 275 mm kolut * gume spredaj 150/80-16, zadaj 180/70-15. Mere: D/V/Š: 2.535/1245/975 mm * suha teža 292 kg * rezervoar 15,5 lit * poraba na testu: od 5,5 do 8,2 1/100 km * največja hitrost 172 km/h * pospeški 6,1 s do 100 km/h. Stroški: cena 1.995.000 SIT * registracija in zavarovanje: 63.500 SIT Na najdaljšem serijskem motocikluje, razumljivo, tudi sedež največji. Dvovaljnik s prostornino 1462 ccm zmore 66 KM pri vsega 4.800 vrtljajih. AGV replike Čelade AGV so prisotne v motošportu skoraj pol stoletja. Njihove čelade uporabljajo tekmovalci, ki zahtevajo, svoje- mu karakterju primerno, unikatno poslikavo zunanjosti. Kopije teh čelad, s tujko replike, najdejo na trgu veliko odjemalcev. Uvoznik je poleg dobro znane čelade Rossi ponudil še replike Troy Corser (levo), Alex Criville (na sredini), Olivier Jacque (desno) ter Anthony Gobert. Vse čelade temeljijo na modelu Q3-S, narejenem iz multi laminatov (kevlar, karbon, fiberglass) z oznako ACF (advanced composite fiber). Školjka je v dveh kalupnih velikostih, notranjost pa v številkah od XXS do XXL. Notranja obloga je iz tkanine Cool Max in Alcantare. Replike imajo sistem zapenjanja s dvojnim D obročkom iz nerjavečega jekla, po želji s standardnim »klik« zapenjalom. Q3 model ima izboljšan sistem vpetja in zapiranja vizirja ter prezra- čevanje s podtlačnim sistemom izsesavanja zraka iz notranjosti. Šl. 25.-24. junij 1998 42 Alergija na nikelj in posoda Nekateri ljudje so občutlji- vi na različne elemente. Pra- vimo, da so alergični. Občut- ljivim na nikelj se ne pripo- roča posoda iz nerjavnega je- kla, kajti iz nje se izloča ni- kelj pri kuhanju živil, ki so bogata z oksalno kislino. Alergija ne grozi le po uživa- nju živil z vsebnostjo niklja. Škodljivi element se lahko iz- loča tudi iz nerjavne posode med pripravo hrane. Zato naj bi občutljivi na nikelj uporab- Ijah samo emajlirano posodo, kar pa naj bi upoštevah tudi takrat, kadar ne jedo doma. Nikljevi ioni so najpogostej- ši kontaktni alergen: vsaka os- ma ženska in vsak dvajseti moški je preobčutljiv na ni- kelj. Alergični na nikelj naj se tudi izogibajo živilom z rela- tivno obliko niklja, kot so npr. kakavov prah in čokolada, stročnice, oves, kodrasti ohrovt, orehi in mandeljni. Znanstveniki določenih in- štitutov za prehrano so v nizu poskusov tudi ugotovili, da iz- loča nerjavna posoda pri kuha- nju prav tako določeno količi- no niklja. V dveh še neuporab- ljenih nerjavnih in emajliranih posodah so kuhali štiriodstot- no ocetno kishno in 0,5-odstot- no oksalno kislino. To približ- no ustreza naravni vsebnosti oksalne kisline v živilih, ki vse- bujejo mnogo te kisline (npr. špinača, rabarbara). V vseh po- skusih so ugotovili pri nerjav- nih loncih korozijo pločevine zaradi izločanja niklja; pri emajliranih loncih pa je bilo minimalno izločanje niklja. Alergike, ki so preobčutljivi za oralno sprejeti nikelj, je treba opozoriti na dejstvo, da lahko tudi druge kuhinjske priprave iz nerjavnega jekla izločajo nikelj. BOJAN SEŠEL LEPOTA IN ZDRAVJE Pol ure proti stresu Bi lahko relaksaciji posvetili kake pol ure? Kadar imate na voljo razkošnih 30 minut, si lah- ko omislite sproščujočo masažo, seks z ljubljenim partnerjem, ples ob najljubši glasbi, posluša- nje kasete za sprostitev, branje, plavanje, telovadbo ali pa pre- prosto opazovanje podvodnega sveta (najbolje v akvariju v živo ali na video posn&tku, ki pa je običajno manj učinkovit). Seve- da pa si lahko brez najmanjšega občutka krivde enostavno vza- mete čas zase in lenarite, sanjari- te, zidate gradove v oblakih, opa- zujete življenje okoli sebe ali počnete karkoli (lahko popolno- ma nič) - pomembno je, da uži- vate in se veselite življenja. Spro- stitev je v bistvu stvar razpolože- nja, prepričanja in navdušenja nad predahom med »vožnjo po prehitevalnem pasu«. KORISTNO JE VEDETI • Presladko jed popravimo, če jo malo osolimo. • Posodo iz temne pločevine (omletne ponve, pekači) po uporabi dobro zdrguemo s suhim čistim papirjem. Le bolj umazano posodo še umijemo in suho zbrišemo. Pred rjavenjem jo zaščitimo tako, da jo natremo s slanino ali jedilnim oljem. • Srebrno posodo in srebrni jedilni pribor pomijemo v vroči vodi z dodatkom detergenta, splaknemo in posušimo z mehko krpo. Potemnele površine čistimo s suho specialno impregnirano krpo ali vato za čiščenje srebra ali pa z emulzijami za čiščenje kovin. • Porcelanasto posodo pomijemo najlepše v raztopini detergenta. Posodo splaknemo s čim bolj vročo vodo, da se hitro osuši in ohrani lep lesk. Temne madeže in orumenela mesta na porcelanu zdrgnemo z vlažno krpo in jedilno sodo ali drobno kuhinjsko soljo. Ostrej- ših sredstev za čiščenje porcelana in keramike ne uporabljamo, ker z njimi poškodujemo lošč. BOJAN SEŠEL ZAČIMBE Lovor v cvetličnem lončku Lovor ali latinsko laurus nobilis lahko vzgojite doma v cvetličnem loncu. Tako nam služi kot okrasna rastli- na in kot sveča začimba, ki jo imamo vedno pri roko. Na vzgojo domačega lovorja moramo misliti v času počitni- kovanja nekje ob morju. Raste v vseh deželah ob Sredozem- skem morju, v Italiji, Grčiji in pri nas. Poiskati moramo lovor- jev grm, ki je iz korenin pognal mladi poganjek. Previdno ga odtrgamo, tako da obdrži tudi kakšno koreninico. Stare rastli- ne s tem ne bomo uničili, vzgo- jili pa bomo novo, ki se bo skozi leta razrasla v lep in koristen grm. Poganjka ni potrebno da- jati v vodo, temveč ga lahko takoj posadimo. Okoli korenin damo šotasto zemljo, preosta- nek lonca pa zapolnimo z me- šanico humusa in vrtne zemlje. Vode ne potrebuje veliko, za- to ga zalivamo le občasno. Po- leti, spomladi in jeseni je lahko na prostem, na verandi ali na balkonu. Pozimi pa ga pred zrmzalijo prenesemo v stano- vanje. Z obrezovanjem vršič- kov ga lahko poljubno obliku- jemo, na primer v obliko buče. Suličasti listi so nanizani okoli vej, dolgi so do deset in široki okoli tri centimetre. Na površini so zeleni in bleščeči, na spodnji strani pa so temnej- ši in nimajo sijaja. Za kuho so najboljši zeleni, suhi, nepoš- kodovani in brez pecljev. Lovorovi listi so znani tudi iz zgodovine. Tako je bil lovor v starem veku rastlina boga Apo- lona. Prepoznamo ga po lovor- jevem vencu na glavi. Z lovor- jevimi venci so častili zmago- valce olimpijskih iger. Zmago- viti vojskovodje pa so meče po bitkah drgnili z lovorovimi li- sti, da bi jih očistili greha. Pri kuhi je uporabnost lo- vorjevih listov dokaj široka. Z njimi začinimo juhe, kot sc goveja, fižolova, grahova, rib ja. Uporabimo ga pri kuhanil ribah, brodetu, marinadi, me su, omakah, kislem zelju. Pr začinjanju moramo biti pre vidni zaradi njegovega močne ga vonja in grenkega okusa Pri občutljivejših jedeh, kot je to na primer divjačina ali goj laž, zadostuje že pol lista. , SUZANA SOHOLEZNIK Št. 25.. 24. junij 1998 PETICA NASVETI I Q KUHAJMO PO DOMAČE vabimo vas na sadno praznovanje Piše: MAJDA KI^NŠEK Si lahko lahko zamislite jraznovanje s svežimi jago- laiiii, češnjami in z vsem Irobnim in malo večjim sad- em, ki že dozoreva po naših adovnjakih in vrtovih? Na- edimo iz njega pravo posla- itico - torte, pite, kreme in la koncu še sladolede. Sadna ledena torta Potrebujemo: za plošče: 3 leljake, malo soli, 25 dag iladkorja v prahu, 3 žličke edilnega škroba, žličko limo- linega soka Za nadev: 70 lag rdečega sadja (maline, ri- )ez, jagode), 15 dag sladkorja i prahu - tudi za posipanje, !,5 dl jogurta, 20 dag skute. Priprava: skuto damo na cedilo, da se dobro odteče. Naredimo čvrst sneg z dodat- kom soli, dodamo sladkor, je- dilni škrob in limonin sok. Na- redimo dva kroga, premera 22 cm in ju pokrijemo z zmesjo. Zmes damo v pečico, ki smo jo predhodno segreli na 120 stopinj C, in pečemo pri pripr- tih vratih uro in pol. Nato tem- peraturo znižamo na 50 sto- pinj Celzija in pečemo še eno uro, po potrebi še dlje - listi se morajo bolj sušiti kot peči. Očiščeno sadje s sladkor- jem zmiksamo, dodamo jo- gurt in skuto. Tortni model premera 22 cm pokrijemo z listom, napolnimo s sadnim nadevom in jo približno za 4 ure - še boljše je preko noči - damo v zamrzovalnik. Uro ali uro in pol, preden jo bomo postregli, jo vzamemo iz za- mrzovalnika, damo na pla- denj in pokrijemo z drugim listom. Dobro jo posladkamo in okrasimo s sadjem. Jogurtova torta z jagodami Potrebujemo: za biskvit 5 iajc, nastrgano lupino dveh pomaranč, vanilin sladkor, malo soli, 14 dag moke + za model, 10 dag sladkorja, malo masla za model. Za nadev: 1 kg drobnih, če je le mogoče 5nako velikih jagod, 13 dag agodne marmelade, 3 žlice Domarančnega likerja, 16 dag iladkorja v prahu, 12 listov ielatine, 6 dl jogurta, 4 dl sladke smetane. Za okrasitev: 5 dag na lističe narezanih mandljev. Priprava: jagode operemo, očistimo, obrišemo in položi- mo na pladenj, da se ne doti- Qjo, ter jih shranimo v hladil- lik. Vanilin po dolgem prere- ^emo in ostrgamo sredino. Za Mskvitno testo zmešamo ru- menjake in sladkor ter sredi- no vanilije, dodamo 3 žlice vode in naribano pomaranč- no lupinico. Beljakom doda- mo malo soli in stepemo trd sneg, ga dodamo rumenja- kom nato potrosimo z moko, v katero smo vmešali malo pecilnega praška. Zmes vlije- mo na pomaščen in z moko potresen tortni model preme- Va 28 cm. Pečemo 25 minut v pečici, katero smo predhod- no segreli na 170 stopinj C. Ohlajeno biskvitno testo pre- režemo. Marmelado segreje- mo, med mešanjem dodamo liker in z 1/3 namažemo tort- ne liste. En list položimo v opran model, pri tem pazimo, da bo namazana površina na vrhu. 75 dag najbolj drobnih jagod prihranimo, preostalih 15 dag narežemo na lističe. Dodamo 2 dag sladkorja v prahu, zmiksamo in precedi- mo. Liste želatine namočimo v hladno vodo, nato segreje- mo soka obeh pomaranč, jih primešamo jogurtu, dodamo lupinico ene pomaranče in 12 dag sladkorja. Naredimo sladko smetano, zasladimo z vanilin sladkorjem in zmeša- mo z narezanimi jagodami. Večji del kreme namažimo na oba biskvita in pazimo, da bo marmelada pod nadevom. Torto damo za eno uro v hla- dilnik. Z ostalo marmelado in kremo namažemo torto in obložimo z jagodami. Torto postavimo za tri ure v hladil- nik. Med tem časom preku- hamo ostali sladkor z eno žli- co vode ter dodamo mandelj- ne. Zapečemo jih 10 minut v pečici, ki smo jo segreli na 200 stopinj Celzija. Pustimo, da se ohlade. Preden postrežemo, pokapljamo jagode z jagodno kašo, okrasimo z mandlji, kar pa nam jih ostane pa pritisne- mo na rob torte. Malinina torta Potrebujemo: biskvitno te- sto: 6 jajc, malo soli, 22 dag moke, 3 vanilin sladkorje, 16 dag jedilnega škroba, prašek za pecivo, maščobo za mo- del. Za kremo: 60 dag malin, 1.5 dag želatine, limono, 2 dl mleka, 2,5 dl sladke smetane, 10 dag skute, 7 dag sladkorja v prahu + za posipanje, žlico maraskina, 2 žlici malinovca. Priprava: pečeno biskvitno testo razdelimo na tri enake plošče. Skuto dobro odcedi- mo in jo zmešamo s sladkor- jem in stepeno sladko smeta- no. Pokrijemo s folijo in po- stavimo v hladilnik za približ- no 30 minut. Želatino namoči- mo v hladno vodo, stisnemo in segrejemo limonin sok, oboje dodamo nadevu iz hla- dilnika, samo ne pozabimo na 25 dag maUn. Mleko zme- šamo z likerjem in malinov- cem, s tem navlažimo biskvit- ne liste. Zlepimo jih s kremo in postavimo torto za tri ure v hladilnik. Preden zelo dobro mahnino torto postrežemo, jo okrasimo z malinami, te pa potrosimo s sladkorjem. Rdeča torto Potrebujemo: za testeno podlogo: 12 dag mletih man- deljnov, 3 jajca, 10 dag slad- korja, 2 žlici mandljevega li- kerja, malo soli, maslo in mo- ko za model. Za kremo: 10 dag sladkorja, 7 dag rdečega ribeza, 8 dag črnega ribeza, 50 dag malin, 6 dl jogurta, 8 listov želatine, 3 žlice mali- novca ali višnjevega likerja, 65 dag jagod, 5 dag sladkor- nih zrnc, 2,5 dl sladke smeta- ne. Priprava: mandeljne po- pražimo v teflon posodi brez maščobe. Naredimo biskvit- no testo - rumenjake dobro zmešamo z likerjem in slad- korjem. Dodamo mandlje in sneg, kateremu smo dodali malo soli. Maso prekrijemo v namaščenem in z moko po- tresenem 26 cm velikem tort- nem modelu. Pečemo 15 do 18 minut v pečici, segreti na 180 stopinj C. Biskvitna pod- loga se naj ohladi, nato jo vzamemo iz modela, tega ta- koj operemo in obrišemo. Biskvitno podlogo damo na- zaj v model. Obložimo z nare- zanimi jagodami (malo si jih pustimo za okras) in potrosi- mo s sladkorjem. Očiščen ri- bez in maline (malo moramo pustiti za okras) stisnemo. 10 dag sladkorja kuhamo z dl vode, da dobimo 2 žlici sirupa in postopoma vlivajmo na stisnjeno sadje. Skozi gosto cedilo vse precedimo in zme- šamo z jogurtom. Želatino namočimo v hladno vodo, stopimo v segretem malinov- cu, vmešamo v jogurtovo kremo, vlijemo v kalup in zravnamo s tortno kartico. Torto postavimo za 4 ure v hladilnik. Pred serviranjem jo prestavimo na pladenj, okra- simo s sladko smetano in sadjem. Bela piramida Potrebujemo: za biskvit: 6 jajc, malo soli, 22 dag sladkor- ja v prahu, 3 vanilin sladkorje, 12 dag moke + za kalup, 16 dag jedilnega škroba, prašek za pecivo, maščobo za pekač. Za nadev: 2,5 dl sladke smeta- ne, 2 vanilin sladkorja, 25 dag jagod, 5 dag sladkorja v prahu, 1/2 limone, 1/2 maraskina, nekoliko metinih listov. Priprava: za biskvitno te- sto zmiksamo obe vrsti slad- korja z rumenjaki, dodamo moko in prašek za pecivo ter narahlo premešamo z čvr- stim snegom z dodano soljo. Maso vlijemo na tri različne modele - pred tem jih dobro namažemo in potrosimo z moko - spečemo v pečici pri 190 stopinj C. Pustimo, da se dobro ohlade. Operemo in očistimo jagode, 5 do 6 veli- kih pustimo za okrasitev, druge drobno narežemo in pretlačimo z vilico. Dodamo sladkor, precejen limonin sok in liker. Pokrijemo s folijo in pustimo 30 minut odležati v hladilniku. Sladko smetano zmešamo z vanilin sladkor- jem. Tretjino oddvojimo in v večji del vmešamo nasekljane jagode. S tem zlepimo tortne liste. S čisto smetano naredi- mo okrasne rožice po ceh tor- ti, jo okrasimo z velikimi ja- godami in lističi mete. BREZ KUHANJA Presna prehrana in stiki z okolico Rak, debelost, depresije, pomanjkanje energije, pok- varjeni zobje in porušeno ravnovesje telesa in psihe - vse to so učinki pokvarjene, meščanske hrane na organi- zem, se vse bolj strinjajo šte- vilni strokovnjaki z vsega sveta. Higienizem je usmeritev, ki zagovarja načela zdrave pre- hrane (med katerimi naj bi bilo ob večini presne tudi do 20 odstotkov kuhane zelenja- ve in krompirja), ob tem pa je potrebno velik poudarek dati tudi gibanju, soncu in naravi, trdijo malo manj revolucio- narni strokovnjaki, med kate- rimi so tudi številni zdravniki, ki verjamejo v to, da lahko takšen način življenja, uskla- jen z naravno prehrano, pre- preči in ozdravi marsikatero bolezen. Če se odločate za prehranje- vanje s presno hrano, se na nek način dvigujete nad pov- prečje. Kaj kmalu ugotovite, da imamo ljudje še kakšne druge potrebe kot so svečane večerje ali peka čevapčičev ob koncu tedna. Nesmiselno je, da se zaradi »užitkov« ob hra- njenju odrekamo* notranjemu ravnovesju in zdravju; še bolj nesmiselno pa je, da se ob prehodu na presno hrano po- polnoma odrečemo družab- nemu življenju. Zato je potreb- no najti srednjo pot - tisto, ob kateri se ob jabolkah in solati, ki jih jeste na zabavi ali na obisku, sami ne počutite za- frustrirane, svojim gostiteljem in poslovnim partnerjem pa nudite občutek, da so svojo gostiteljsko nalogo opravili odlično in vas z nekaj koščki sadja ali sadno solato popol- noma zadovoljili. Pred tem pa je potrebno narediti miselni preskok, do katerega lahko traja kar nekaj časa. V začetku se je dobro pripraviti na različ- ne odzive ljudi, ki jim ni jasno, kako lahko »jeste samo travo« in predvsem - najti dovolj trd- nosti v sebi, da živite zdravo in naravno življenje - po načelih, v katera ste prepričani. NINA M. SEDLAR RECEPTTEDNA Zlata rulada in smetanove rezine Pecivo z nekoliko nena- vadnim nadevom - kislo smetano, lahko pripravite po receptih radijske poslu- šalke Antonije (zlata rulada) in Bože (smetanove rezine). Zlata rulada Potrebujemo: 6 žlic slad- korja, 6 rumenjakov, 6 žlic zmletih orehov, pol pecilnega praška, 2 kisli smetani. Priprava vmešamo rume- njake s sladkorjem. Dodamo zmlete orehe in pecilni pra- šek, na koncu pa še sneg še- stih beljakov. Na peki papirju pečemo biskvit deset minut pri temperaturi 200 stopinj. Papir odstranimo, biskvit zvi- jemo in ohlajenega namaže- mo s kislo smetano. Ponovno zvijemo, potresemo s slad- korjem. Pecivo je še boljše, če je nekaj časa v hladilniku. Smetanove rezine Potrebujemo: 20 dag slad- korja, 4 rumenjake, vanilin sladkor, 2 dl vode, 1 dl olja, 4 žlice čokolade v prahu, 20 dag moke, žlico ruma, pecilni pra- šek, sneg štirih beljakov. Priprava: vmešamo (lahko z mešalcem) sladkor, rume- njake, vanilin, vodo in olje. Dodamo čokolado, moko, pomešano s pecilnim praš- kom, rum in sneg. Spečemo v namaščenem in pomokanem pekaču. V tem primeru testo potem prerežemo, lahko pa ga spečemo tudi v dveh peka- čih, da dobimo dve plošči. Kremo pripravimo iz dveh ki- slih smetan, petih žlic slad- korja, dveh do treh pesti ko- kosove moke ali mletih ore- hov. Vse sestavine zmešamo in kremo namažemo med obe plasti peciva. Pecivo lah- ko tudi glaziramo s čokolad- no glazuro. Pripravimo jo iz treh žlic mleka, 4 reber čoko- lade in 10 dag masla. Vse to raztopimo na blagem ognju. IVICA BURNIK Listnati biskvit z jabolki in jagodami Potrebujemo: za 6 oseb: 25 dag zamrznjenega listnatega testa, kg rdečih jabolk, 1 dl malinovca, kg jagod, malo sladkor- ja, Umonin sok. Priprava: jabolka operemo, vendar jih ne olupimo. Nariba- mo, zmešamo z malinovcem in dodamo sladkor po potrebi. Skuhajmo, da se zgosti in v ohlajeno dodajmo limonin sok. Razvaljano testo narežite na krog večji od modela, ga položite v model, da so robovi valoviti in gledajo iz modela. Pečemo 15 minut v pečici, segreti na 210 stopinj C. Dodamo jabolka in pečemo še 10 minut. Operemo jagode, jih narežemo in položi- mo na jabolčni nadev. Št. 25.-24. iimii 1998 46 FEUTON ■ ROMAN ZA TANČICO ALBANSKE POMLADI IgorFabjan Toda obnova je bila tudi sim- boličnega pomena za vse alban- ske katolike, saj so s tem hoteli popravili krivico, ki se je verujo- čim godila v času komunizma. V Skadru pa je imela manj sreče ena izmed najstarejših ohranje- nih cerkva v Albaniji, ki so jo zravnah z zemljo, na njenem mestu pa postavili spomenik revolucije. Toda tudi ta je kon- čal v prahu, saj so ga ljudje v svojem besu spontano poruših ob padcu komunizma. Kljub dolgi odsotnosti vere ljudje niso pozabili nanjo. O tem smo se prepričali v razpo- tegnjenem predmestju, kjer se je verski obred odvijal kar pod milim nebom. Po cesti se je na kraj dogajanja zgrinjala veli- kanska množica ljudi. Peš, na konjih, v kamionih, pa tudi za avtobusi in z velikimi starimi mercedesi so prihajali od blizu in daleč. Med pisano množico je bilo zaslediti tako goreče vernike kot radovedneže. Ne- kateri so bili oblečeni po praž- nje, mnogi, še posebno starej- ši, so si nadeli tradicionalna oblačila, večinoma pa so bili napravljeni tako, kot med vsak- danjimi opravki. Zanimivi obrazi so hiteli nekam v hrib, sredi katerega se je v sunkih lahkega vetrca zibal velikanski prapor. Na njem sem že od daleč prepoznal podobo Mari- je. »To ni navadna Marija!« je vedel v spodobni angleščini povedati študent v ponošenem suknjiču in zloščenih čevljih, ki so mu menda prišli v roke kot darilo Karitasa. »To je naša Marija, skadarska Marija! Čaš- čenje Matere dobrega sveta, kot jo tudi imenujemo, kljub številnim poskusom izgona ali spreobrnitve tukajšnjih kristja- nov ni nikoli zamrlo. Zgodba o podobi Marije, ki je izginila po smrti narodnega junaka Sken- derbega leta 1468, se je ohrani- la kljub pomanjkanju duhovni- kov, verskih knjig in obredov. Dva pobožna vernika sta sl5le- nila poiskati izginulo podobo. Po legendi ju je na dolgem potovanju ponoči vodil pla- men, podnevi pa oblak. Prišla sta vse do Rima in v bhžini, v mestecu Genzano, sta 25. apri- la 1468 na steni skromne cerk- ve res našla podobo izginule Marije. Čeprav je slovita podo- ba še vedno v Italiji, jo Albanci pobožno častijo. Podobo ska- darske Marije na oblaku je mo- goče najti v mnogih cerkvah. Tragične zgodbe mračne utrdbe Nad Skadrom kraljuje še da- nes moeočiia utrdba Rosafat (Kalaja e Roafatit), s katere se odpirajo najlepši pogledi na spodaj ležeče mesto, Skadar- sko jezero ter meliorirano rav- nico na drugi strani, po kateri se vije cesta proti Tirani. Spo- štovanja vredna trdnjava, ki se dviguje več kot sto metrov nad sotočjem rek Bune in Kira, je igrala pomembno vlogo dolga stoletja. Trdnjava z osmimi stolpi je bila v svojih najbolj- ših časih skoraj neosvojljiva. Poleg dobro utrjenega obzidja vrh prepadnega skalovja, so si branilci pomagali tudi s skriv- nimi prehodi, ki so vodili vse do reke ob vznožju hriba. Ta- ko so se lahko branilci skrivaj oskrbovali z vodo in hrano tudi v času dolgotrajnih oble- ganj. Mogočni zidovi so bih tekom stoletij priča najkrva- vejšim obleganjem v Evropi. Še posebno dramatična je bila obramba pred Turki leta 1479, ko so morali branilci zaradi pomanjkanja hrane jesti kar trupla padlih soborcev. V spo- padu je življenje izgubili okoli 60.000 vojščakov, Turki pa so po večkrat neuspešnih oblega- njih končno uspeli osvojiti trd- njavo in z njo tudi Skader. Kot se za grad z burno prete- klostjo spodobi, tudi Rosafat oklepajo legende. Po eni iz- med njih naj bi pri gradnji Verski obredi potekajo tudi na prostem. I mogočnega obzidja pomagali tudi trije bratje. Toda delo, ki so ga mukoma opravili preko dneva, je bilo vsako noč izni- čeno, saj je nekdo sproti rušil kamenje, ki so ga vzidovali. Starec, ki je živel nedaleč stran, je brate podučil, da je grad zaklet in da je potrebno človeško žrtvovanje. Tako so se bratje odločili, da bodo žr- tvovaU ženo tistega, ki jim bo naslednje jutro prva prinesla hrano. Starejša dva se nista držala dogovora in sta doma izdala namero. Naslednje ju- tro je h gradu prva pristopil žena najmlajšega in bratje so jo kot primerno žrtev zazidali v obzidje. Utrjeni grad se menda imenuje prav po ime- nu nesrečnega brata, Rosap- ha. V Skadru danes prevladuje katoliška vera, kar je tudi po- sledica njegove zahodnjaško orientirane povezanosti z Ita- lijo, in ne nazadnje Jugoslavi- jo oziroma Črno goro. Iz sled- nje je tudi ves čas ne ravno najbolj uspešnega embarga prihajalo vsakovrstno blago. Tihotapstvo s čolni prek Ska- darskega jezera najbrž ni pre- več negotovo početje in tako lahko v Skadru ali okoliških vaseh uživate tudi v enem boljših jugoslovanskih hmelj- nih zvarkov, nikšičkem pivu. Čuti se, da je meja res blizu, tihotapstvo pa ena izmed ob- lik preživetja v deželi, kjer gre za med množica tujih izdel- kov, med katerimi je albanske prav težko najti. Pa ne le zara- di domnevno slabše kvalitete. temveč tudi zaradi skromne proizvodnje, ki še zdaleč ni m ravni potreb, kakršne vsiljuje zahodnjaška potrošniška mi selnost. Med obilico tujih iz delkov pa sem vse dni zamar iskal tudi slovenske... V Skadru je čutiti še poseb no veliko nasprotja ob tržnih dnevih in ob različnih sreča- njih verske vsebine, ko se v mesto zgrinjajo množice ljudi iz okoliških vasi. Posebno sli- kovite so starejše ženske, ki si za to priložnost nadenejo sli- kovita tradicionalna oblačila. Obrazi ljudi so videti zadovolj- ni, čeprav ne živijo razkošno. Nekateri morda celo slabše kot pod komunističnim reži- mom. Toda prijetnega občut- ka svobode ni moč primerjati z ničemer. MILAN JEZERNIK OGRLICA 53 Pogledala meje. Njen pogled je bil nenadoma popolnoma čist, a neizmerno žalosten. Povesila je glavo, roko je še vedno držala v žepu, po licih so ji drsele solze. »Joči Ivanka, le joči!« sem ji šepnil, vedoč, da solze prinesejo olajšanje in morda pripomorejo k hitrejšem ozdravljenju. Telo ji je trznilo, potem pa je planila v glasen, silovit jok. Rahlo sem se dotaknil zapestja njene desnice, ki jo je še vedno imela v žepu in čakal, da se izjoče. Ko seje čisto pomirila, sem jo vprašal: »Nikoli nisi zamerila moji radovednosti, ji boš tudi tokrat oprostila?« »Saj nisi bil nikoli radoveden, ampak le vedoželjen.« Najrajši bi prešerno zavriskal, kajti desni kotiček ust se ji je čisto majčkeno pomaknil, kot bi se hotela nasmehniti in oči ji je preblisnil mil sijaj - spet je za trenutek pozabila na žalost. »Smem videti, kaj skrivaš v žepu?« »Saj res! Zadnje čase nosim vse pri sebi, kar je samo moje; postala sem čudna, kajne.« Spet pozitiven znak. Začela se je prebujati iz otopelosti in spoznavati, da se nenavadno obnaša, sem navdušeno ugotovil in začel upati na vse najboljše. Vzela je roko iz žepa in razprla pest. Zagledal sem kresilni kamen, ki sva ga oba poljubila pred leti, pozno popoldne pred svetim večerom, gori v gozdu, v tisti čudoviti, tedaj skoraj'čisto zasneženi kolibi. Podoba njene dlani z belim kamenčkom na njej, kije tako nedolžno pričal o njeni ljubezni, o njeni duši, me je do bolečine presunila; kot že tolikokrat, sem pozabil, da sem na tem svetu, nagnil sem se k njej, jo rahlo pritisnil k sebi in najine ustnice so se našle. Spet sem bil med srečneži, kar še pred nekaj časa nisem upal niti upati. Poljubil sem ji dlan in kamenček; ljubko se je nasmehnila. Ko je kamenček vtaknila v žep, sem jo prijel za roki in vprašal: »Kaj delaš čez dan?« »O, že dolgo nič. Od onega dne, tako pravi mati, se dolgo nisem zavedala same sebe, ko pa sem se, je bilo strašno, kajti vsega sem se vedno bolj natančno spominjala. Danes se prvič ne bojim več večera tako zelo kot doslej.« »Poskušaj se s čemerkoli ukvarjati, da ne boš neprenehoma mislila na tisti večer« »Do ničesar nimam prave volje.« »Pojdi nekajkrat dnevno h kožici, saj si jo imela tako rada; verjemi, da te pogreša. Zahajaj k teti Pavlini, vesela te bo. ko je tako sama. Morda se bo pri volji celo sankati. Bodi veliko na zraku. Poskusi kaj vesti ali plesti; dan ti naj mine v raznolikosti, še bolj kot ti je prej.« »Pletla ali vezla pa bi res. toda kaj, ko nimam preje ne prejice, v trgovinah pa tudi ni moč kupiti ne ene ne druge.« »Moja mati je imela precej ostankov bombažne in volnene preje vseh tfarv. Če jih še ima, ti jih bom prinesel na Štefanovo.« »Ali bo že božič?« ^ »Jutri je sveti večer « »Ali je res?« »Seveda je res. Za praznike smo prišli domov. Tudi Franc je doma. Pisal sem ti. da pridem za božič domov. Nisi prejela pisem in kartic?« »Spominjam se, da mi je mati govorila, da je pošta zame in od koga je, vendar se mi še zdaj zdi, da so bile sanje.« »Reci mateii, naj ti jih pokaže!« Vstala je in počasi odšla v kuhinjo; vrnila se je s šopom pisem in razglednic. Prosila me je, naj ji zadnje pismo in kartice preberem. Prebral sem ji pismo, potem pa ji rekel: »Poskusi jih nekaj sama prebrati!« Brala je naglas, malo bolj počasi, a lepo tekoče. Ko je končala je zajokala in rekla: »Ubogi Mirko - kdaj pa si prišel?« »Pozno sinoči. K teti Pavlini pa danes popoldne.« »Potem še nisi bil doma?« »Ne.« »Se ti ne zdi, da bi moral najprej k staršem - domov k očetu in materi?« »Saj imaš prav, ampak mene je prehudo skrbelo zate. Moral sem najprej k tebi - nisem mogel drugače.« Pobožala me je po roki. »1 i si mi že dolgo najdražja - ti si moj dragi dom!« »Mirko! Kaj boš z menoj? Saj bom znorela! Vse se mi meša in obenem razkriva.« »Ne boj se!. Vse najhujše je za teboj. Hitro se prebuja.i z duševnega dremeža, zato se pojavljajo nejasni in zmedeni občutki, ki ti povzročajo skrb; manj ko jih boš poslušala in bolj, ko se boš ukvarjala z delom, ki ti bo všeč, redkeje se bodo oglašali in hitro boš spet zdravo in veselo dekle.« »Dobro bi bilo tudi, če bi kaj zabavnega brala, naprimer Švejka. Si ga že brala?« »Ne še.« »Prinesel ti ga bom skupaj s prejo. Boš videla, da se boš, ko jo boš brala, vseskozi smejala.« »Ali ni to branje bolj za moške?« »Ljuba duša, tudi za dekleta je prijetno branje. Ne boš se kesala, ko jo boš prebrala.« »Pa jo prinesi! Kaj pa želiš, da bi spletla?« Vprašanje je zazvenelo v nekdanji prisrčnosti; v njem se zaznal odtenek navdušenja. »Karkoli te veseli.« »Pisano kapo zate.« ^, Začelo seje mračiti. Predlagal sem ji, da stopiva v kuhinjo. Ko je vstala in sva si stala nasproti je rekla: »Mirko, Bog ti povrni za tvoj obisk, tako dobro mi je del. Pogovarjala sva se kot že tolikokrat poprej.« Te njene besede so izražale globoko hvaležnost in zvenele tako žalostno. Žalosten sem spoznal, kaj se, kljub mojim zatrjeva- njem, dogaja v njeni duši; ni mogla verjeti, da je nedolžna, ni mogla dojeti, dajo neskaljeno ljubim. Objel sem jo čez hrbet in tudi ona meje objela okoli pasu. toda le za trenutek, potem so ji roke omahnile. »Ivanka! Rotim te, otresi se namišljene.krivde in če me ljubiš, se me pritisni, čvrsto me objemi, tako kot si me vedno!« Oklenila se me je okoli vratu, kot se utopljenec oklene plavajočega debla in med pridušenim hlipanjem jecljaje ponav- ljala: »Ljubim te, ljubim te kot sem te ljubila, a razum, ta strašni razum...« Gledal sem v dno njene razdvojene duše in spoznal, da bijt sama s sabo težek boj. Zbal sem se, da se me bo mogoče zarad trdno zakoreninjene zavesti, da je onečaščena, rajši odrekla, ko\ da bi bil kdaj zaradi nje izpostavljen posmehu. Grenke slutnje sc me obhajale, a upanja, da ji bo čas zacelil ranjeno dušo, niseiri opustil. Telo ji je trepetalo; ustrašil sem se, da se ji ne bo stanje obrnilo na slabše. Z dlanmi sem se dotaknil njenih od solz mokrih lic in se z ustnicami rahlo dotaknil hjenih, tako kot je tolikokrat storila ona, da me je pomirila. Stenska ura je odbila šele pol petih, v hiši pa je nastala skoraj popolna tema, le od oken je prihajalo nekaj snežne beline. Poiskal sem njeno roko in jo povedel v kuhinjo. Št.25.-24.iunii 1998 481_RUMENA STRAN_ TRAČNICE Pa poglejmo, kaj me čakal Resda se - glede na mandat - celjskemu županu in državnozborskemu poslancu Jožetu Zimšku še ne obeta tako hitro upokojitev, a med četrtkovim vseslovenskim srečanjem upokojencev v mestu ob Savinji je ves čas zaskrbljeno mrščil obraz. Pa ne, da ga je zaskrbelo, kakšno pokojnino neki bodo, ko bo prišel čas za to, odmerili njemu? Nogomet cez vse , žensko občinstvo gleda Es- meraldo, moško pa nogomet- no prvenstvo. Bog ne daj, da se jih pri tem moti! Občanka, ki je hotela priklop kabelske- ga sistema na nov naslov, je bila zavrnjena, češ da bi se morala prijaviti vsaj en teden prej, ne pa sedaj, ko je nogo- met. Na jezno vztrd^janje so se Turnškovi delavci le ločili od televizije in prišli... , Pripravljen na praznik Vitanjska občina te dni praznuje in kar roko lahko damo v ogenj, da se bo vsem tistim, ki skrbijo za kulturno in sproščeno vzdušje, pridružil tudi sam župan Slavko Krajnc. Menda je vse od lanskega praznika pridno vadil... Samo da se ne bi našel kdo, ki bi zaradi njegovih postranskih dejavnosti zahteval oblikovanje posebne preiskovalne komisije! NASMEH, PROSIM! Slavica Trobiš-Avžner iz Dramelj je naša nagrajenka. Objavljamo njeno šalo Na avtobusu in nekaj šal našega prejšnjega nagrajenca Ivana Lebena-Slavca. Na avtobusu Sprevodnik na avtobusu prodaja vozovnice. Pride do starejšega možakarja, ta se- že z desno roko v žep, da poišče denarnico. V desnem žepa je ni, zato seže v leve- ga, medtem pa levo roko približa desni in skrči prste enako kot je bila skrčena de- sna roka. Sprevodnik vpra- ša: »Ali imate revmo?« Mož pa odgovori: »Revme na srečo nimam, pač pa sem vzel ženi mero od modrca in ji ga grem sedaj kupit.« Policaj je za vice Hudo nadelanega voznika ustavi policaj in zahteva voz- niško dovoljenje. »Fant,« pravi voznik,«ti si pa res za vice! Tvoji brat- ci so mi ga vzeli že pred meseci!« Na zdravje »Kaj naj to pomeni, da sem osemkrat zaporedoma kihniU Kaj pravite k temu, gospod doktor?« »Na zdravje!« ZANIMIVOST Lajnar Rastko Tepina rad nastopa po Sloveniji. Lajna in nasmeh Rastko Tepina iz Kranja je pred 12 leti na podstrešju hiše svojih staršev našel sta- ro in zaprašeno, malo pok- varjeno lajno. Kot dolgoletni amaterski igralec se ni dolgo spraševal, kaj naj počne z njo. Spravil jo je iz kleti, jo očistil, peljal po- pravit v Nemčijo, potem pa se je lotil novega, v Sloveniji že skoraj popolnoma izumrlega poklica, s katerim zanje obču- dovanje povsod, kamor pri- de. Postal je lajnar. »Lajna se je izkazala za pra- vo stvar sredi osemdesetih; ta- krat, ko so v Sloveniji začeli oživljati bolšje sejme,« pripo- veduje Rastko Tepina. Jeseniš- ko skupino amaterskih gleda- Uščnikov spremlja med njiho- vo predstavo »Krojač za da- me«. Pozornost vzbuja že pred začetkom predstave, ko se po- stavi pred blagajno z vstopni- cami, kjer pridno vrti svojo laj- no, se prijazno smehlja prihaja- jočim in se zahvali vsakomur, ki v za to pripravljeno škatlo na lajni vrže kakšen novec... »Prvič sem nastopil leta 1986, ko so se v Ljubljani lotili projekta oživljanja starega mestnega jedra. V začetku devetdesetih pa sem bil z laj- no, nastopanji in gostovanji tako zelo zaposlen, da sem za šUri leta na klin obesil celo igranje v amaterskem gleda- hšču, ki mi sicer ogromno po- meni,« pravi in prizna, da se je to potem, ko se je na odr- ske deske vrnil, pokazalo kot dobro. Sicer pa ima Rastko od letošnje velike noči tudi svojo lajnarsko predstavo, za kate- re mu je scenarij napisala otroška pisateljica Matea Re- bar, lastnica založbe Harle- kin. »Najprej je bilo mišljeno, da bo to predstava za otroke, vendar smo kmalu ugotovili, da star instrument kot je laj- na, pa tudi spremljajoče bese- dilo dosti bolj pritegne odra- sle, ki na tak način obujajo spomine na stare čase,« se smehlja Rastko. »Ko na kakšni prireditvi a na ulici stojim s svojo lajno i vidim, kako uspe z mojii instrumentom in nasmehoi v hipu razvedriri sicer tak pogosto zamorjene ljudi, nč vajene dolgočasnega vsakdč na, spe#ugotovim, da se sp!< ča in da je to lepo delo,« pra\ Rastko. In doda, da še ni n koli šel na ulico zato, da bi lajno zaslužil za »v klobuk Bo pa lajnar ostal tudi v pr hodnosti; njegova največ želja je, da bi nekoč imel vel ko lajno - prikoUco, s kater bi se potem vozil po Sloveni in igral. Lajnal in se smehljal. NINA M. SEDLA AMADEUS POROČA Privid? Evropa zdaj? Evropa pozneje? Evropa nikoli? Tovrstna vp sanja nas venomer mučijo. Optika Privid iz Spufanega Dola izdelala posebna očala, ki omogočajo dokaj jasen poglea prihodnost. Morda so prav zato javnosti posredovali čr obrobljeno reklamo... Št.25.-24.iuiiij1998