letnik. l/liaja vsaki Mrlclu (jj U. uri dopoldne.’ |i;okopisi se ne vranjo. iNcirnnkovana |,,iqna sc ne spre-| jemalo. CiMia listu znaša l7li celo leto <1 Utone, IM pol leta 2 kroni. I/.1 m a 11 j premožne In celo leto 3 krone, n pol leta K 1'jO /,1 Nemčijo je cena f listu 5 K.t.za druge dežele izven Avstrije fi K. Rokopise sprejem i uredniStvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija *tev. 7 V Gorici, dner27."avgusta 1 >03. ta vero 35. številka. Naročnlno In naznanila s p r e | e m a upravništvo v Oorici, Semeniška ulica 5.16 Posamezne Številke se prodajajo v tuba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice ,■ • -se računijo po petif' • . , vrstah, in sicer: fcf >' •• •*T,I se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Raft v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna41 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Prirejajte ljudstvu vcselice!? Katoliška društva so so začela v Zadnjem času gibali, ter prirejali veselice 7. gledalskimi predstavami Tako je bilo v Podgori, v vipavskih Kamnjah, v Dornberku. Te veselice so se povsod tako izborno sponesle, da so jih tudi pristaši liberalne stranke hvalili in se ne morejo načuditi, da je mogoče med kmečkim ljudstvom s samimi domačimi močmi kaj tacega priredili. Naprednjaška pamet je colo mislila, da so le liberalci v gosposkih hlačah in kikljah zmožni gladko govoriti in lepo peti, ter olikano se vesti; da bi klerikalne butice bile zmožne olikano nastopali, tega liberalna pamet no more umeti. Igro „Lurška pastarica**, „Sv. Neža“ imenuje šlevasta „Soča“ strašno po- I božne in Bogu dopadajoče, za vsem pa liči le preveč grde hinavščine; take ve-| selice „poneumnujejo ljudstvo, druzrga namena nimajo41. Če te veselice pone-lumnujejo ljudstvo, tedaj v e s e l i l e s e ^liberalci, klerikalne neumnosirj" saj bolj kflB6 ijuJstvo neumgo.tem prei ga _j^^Pbttčr*za-ae; " neumnega človeka se obrne, kanflOrse hoče, le to mu je treba pokazali, kar mu je všeč, dosti denarja, pijače, plesov, prosto ljubezen; četudi se mu ne more vsega tega dati, vsaj obljubiti je treba, kar znaste liberalci posebno dobro. Kaj pa je v teh igrah taceg:'., da ljudstvo poneumnuje ? Morda vzvišena ideja deviške čistosti? O tej seveda prešestnik in pristaš proste ljubezni ne mara slišati. Morda pa poneumnuje izgled krščanske stanovitnosti, ki rajši da življenje, kakor zataji vero? Kakor jo Kristus križani Judom pohujšanje, nevernikom pa nespamet, tako je ludi pristnim liberalcem verska stanovitnost neumnost. Ali pa poneumnuje LISTEK. Pravljica o Sreči. Tam v onih krajih, kjer snivajo palme, kjer zelenijo mirte, tam v onih krajih sevajo zvezde jasnejši kot pri nas, tam v onih krajih, kjer ni nesrečnih bitij, kjer živijo ljudje v večni spravi in v sladkem miru, živela je v starih, davnih časih kraljična, lepa kot angel, modra kot kerub, mogočna in pravična — Sreča. Tiste dni pa se je raznesla vest po širni zemlji, da je mogočna kraljičina sklenila osrečiti s svojo roko onega, kateri bi jej razodel bistvo njene osebe, njenega poklica, njene naloge.. Beli golobčki so odletavali iz njenih dvorov na jng in na sever, na vzhod in zahod, noseči veselo vest vsem onim, ki so sni vali, o lepi, bajni kraljičini, vsem onim, ki so hrepeneli po njej, vsem onim, katerih srca so bila nemirna, nevtolažena. In vrnili so se golobčki od juga in severa, od vzhoda in zahoda. Krog po svetu pa so se dvignile bele množice mladih in starih, da pojdejo in poiščejo njo, da jo pridobijo zase, ako jim bo mogoče. Iskri vranci so nosili vitke postave mladeničev, počasni sloni so korakali s svojimi gospodarji tja dol v deželo Sreče. A pot, po katerem so šli je bil od dne do dne napornejši, težavnejši. In omedlevali so starci in padali pod žgočimi solnčnimi ljudstvo češčenje Mutern Božje in vera v čudežno pom ič preblažone Device Marije? l)», to je po mnenju ..S*>u nilr’ brezvercev „nekaj pretiranega, nekaj ner zdravega, kar ne smo med ljudstvo, ako nočemo, da istega, zlasti žensk, ne prevzame v še vi*či meri verski fanatizem, ter postanejo taki, da niso več ljudem podobni*1. Pobožnost je ,.Soči“ verski fanatizem. Tedaj pobožnost naj izgine izmed ljudstva Po liberalnem evangeliju pobožni ljudje niso več podobni ljudem; le tisti lahkomišljeni ljudje, ki ob nedeljah polnijo gostilne in plešišča, le tisti, ki prebirajo in poslušajo farizejsko laž-njivost liberalnih časnikov, le listi so še podobni ljudem I Komu pa. za Boga, so pobožni ljudje podobni? Živini menda ne in hudiču tudi ne, ker ti niso po-božui. Morda angelom? Prav bi bilo! Kar je hudiču blagoslovljena voda, to je liberalcem pobožnost. I. seveda, pobožna dekleta so kedaj tako fanatična, da predrznim pristašem proste ljubezni zasolijo nesramna usta s krepko plosko. O, poznamo vas, liberalci 1 Pobožnosti se bojite, ker je pobožnost najboljši branik proti liberalstvu. Zato pa si prizadevate z veselicami ljudstvu izpokopovati pobožnost. Zato smešite in imenujete neumno vse, kar izpodbuja k pobožnosti. Zato pa se tudi nikar ne čudite, če vesten duhovnik svari ljudstvo pred takimi veselicami. Dokler kmet.'posluša duhov-nika^ je v valih očeh neumen, kar čez jnoc pa se spametuje, ako začne duhov-^lEi^juispjporovati. Licenco za prodajo pamiTti ima edino založnik „kalamono-vega žegna4*! Ako je krasna veselica v Dorn-bergu res dosegla namen, katerega ji pripisuje dornberški dopisnik v „Prim. Listu*1, naj bi namreč bila vogelni kamen pri ustanovitvi Marijine družbe, tedaj smemo Dorberžanom in vsej okolici le čestitali. ^ari^&.^riižba ima namen združili vs£^.pgš.tena,.dqkJ.etaJ ki se resno fiočejn izogibali nevarnostim mladostne lahkomišljenosti, ter nočejo bili ljubico za kralek čas, kakoršne bi radi imeli pristaši proste ljubrzni, ampak hočejo postali poštene krščanske ženo. I.alikn-mišljeiia- dekleta so tudi. _ktlkomiSliene Jkijifi in matere. Kakoršoe matere^lakTnT* Hudi otroci. Dornberški naprednjaki so se neizrečeno prizadevali, da bi veselico/onemogočili in tako preprečili njen blagodejen upliv na ljudstvo. Ošljevili so vse, kar je bilo v zvezi z veselico. Celo pevce so do zadnjega časa hujskali, naj odpovedo sodelovanje. Pa vse zastonj I Veselica se je sponesla v veselje vseh dobrih in v j^zo vseh zlubnih. To priča, da so take veselice res potrebne. Zato kličemo vsem našim somišljenikom : Dvignite se, prirejajte našemu ljudstvu veselice. Pa ne veselic brez pomena, samo da se ljudje razveseljujejo in smejejo, ampak veselice, ki ljudi po-dučujejo; ne veselic, ki se dobrikajo človeškim strastem, ampak veselice, ki vzga-jnjoii»ljpdi h krščanskim čednostim, ne veselic, ki dajejo priložnosti k zapravljivosti, ampak veselice, ki napeljujejo k plemeniti radodarnosti, ne veselic, ki vlečejo proč od Boga, ampak veselice, ki vodijo k Bogu in vsemu dobremu. Občni zbor Krojaške zadruge" v Gorici. žarki in umirali.. Bili niso poklicani.... Obledela so lica krepkih mož in mladeničev, kakor sence so lazili počasi, utrujeni, naprej.. Le ena želja jih je krepila, ena misel jim dajala moči, misel, da pridobe roko kraljičine Sreče.. In šli so in drug za drugim so padali v prah, ki se jo zgrinjal nad njihovimi glavami, šli so in mrli z obupom na ustnih, z razočaranjem o srcu. Močnejši so prispeli v deželo Sreče, od daleč so že zrli njene bele dvore, a bili so brez moči in ostali so, umrli, ne da jim je bilo moči naprej.. A kraljičina je zaman čakala, nikogar ni bilo. Pač so prinašali golobčki vest, da se zgrinjajo silne množice proti njeni deželi, drugi zopet so oznanjali da se pametnejši vračajo, drugi poginjajo in umirajo. A Sreča se je smehljala in čakala ... Tisto jutro pa je zaškrketalo pod belimi dvori kraljičine troje konj, in troje krepkih mladeničev je zahtevalo vhoda v dvore. Od daleč so prišli, a bili so čvrsti, bili'so podobni mladim hrastom, ki se ne strašijo boja z viharji in strelo.. Odprli so jim sluge vrata, povedli jih v dvorane, iskreče se v zlatu, žareče v dragem kamenju, blesteče se v odsevu živih boj, dragih preprog. A kraljičina je sedla na prestol zlat, pokrit z baržunom, glavo si je podprla z levico in pričakovala mladih vitezov.. Ko sojih privedli sluge, se jim V četrtek, dne 20. avgusta ob 10. uri prcdpoludne, vršil se je v dvorani „Goriške Čitalnice" občni zbor „Krojaške zadruge1*. Občnega zbora se je udeležilo osebno nad 05 zadružnikov, nad 60 zadružnikov pa je bilo na njem pravilno za- je nasmehnila in jim velela vstati, ko so padli pred njo na kolena, očarani od njene lepote in bleska dvorane. In začel je najstarši med njimi: ,.Kraljičina, čuli smo vest, da hočeš osrečiti onega, ki ti pove, kaj si, kaj je bistvo tvoje, tvoj poklic, tvoja naloga!. Glej, zapustil sem dom, zapustil sivo mater, šel sem, da vidim tebe, da te priborim!. In kot da se boji, je prenehal; a ona mu je namignila naj govori. On pa je prebledel, bodisi da je čutil, da ne reši danega mu pogoja.. „Ne vem!4* A njej so zaiskrile oči: „Tepec, čemu si pa prišel?1* In namignila je slugam, ki so ga odvedli v puščavo, da tam pogine in obupa.. . Nastopil je drugi: „Sreča gore in dole sem prehodil, nisem se zbal strmin in prepadov, ne puščav, ne divjih zveri. Sel sem, brez strahu, saj sem moral iti za tvojim ukazom, zato ker sem te iskal vedno in povsod. Ko sem bil sam, sem snival o tebi, v tihih nočeh sem posedal ob mraku in pel pesem o tebi, tebi! Moje hrepenenje je bilo veliko, težak je bil pot, a jaz sem plačan za trud, saj smem stati pred tebojl Kaj si? To vem, da mi brez tebe ni živeti, to vem, d^ ne grem prej odtod, dokler te ne pridobim!* „„A kaj sem?““ ^Življenje mojega življenja in — in — moja smrt!“ Riknil je, videl je, da je zmajala z glavo .. Od bolesti mu je počilo srce, njegovo oko pa je še v stopanili po pooblastilih. Otvoril je občni zbor predsednik „Krojaške zadruge", g. Ivan Bajt. Konstatiral je, da je bil občni zbor pravilno sklican ter da je z ozirom na zadostno število navzočih zadružnikov ter po pooblastilih zastopanih deležev tudi sklepčen. Potem je g. Bajt izjavil, ilar noče z ozirom na rekriminacije, namerjene v nekaterih zadrugi sovražnih listih proti načelstvu in nadzorništvu predsedovati zborovanju niti on, niti kak drugi član načelstva ali pa nadzorništva, ter prosi, naj bi si občni zbor v smislu § 73. društvenih pravil sam izvolil predsednika današnjemu zborovanju. Na predlog člana, g. dr. Gregorčiča, izvolil je občni zbor za predsednika g. Grčo, ki je predsedstvo tudi prevzel. Po kratkem nagovoru, dal je potem predsednik besedo društvenemu blagajniku g. Sveto-slavu Premrou, ki je občnemu zboru tako-le poročal: • Slavni občni zbori Prva točka današnjega dnevnega reda je poročilo načelstva. Gospoda! v izrednem času se je letos sklical občni zbor »Krojaške zadruge", a ravno tako izredne so bile razmere, katere je morala prebiti naša zadruga. — Po krivdi bivšega poslovodje in 1 j u b e z ii j i v o s (j narodne napredne stranke nahajala se je-v polpretekli dobi »Krojaška zadru ga" pred vprašanjem „vstrajati ali propasti", in le neizmernemu trudu in požrtvovalnosti nekaterih gospodov se je zahvaliti, da se je rešila zadruga sramot- smrti prosilo in ljubilo in hrepenelo in iskalo nje — Sreče ... Pred kraljičino je stopil tretji.. Bolesten izraz mu je igral na ustnih, žalosten nasmeh mu je snival na licih, a oči njegove so bile trudne, a tako lepe, tako globoke, kakor bolest, ki jo je nosil v svoji duši.. ^Kraljičina, nisem prišel tebe iskat, nisem ti prišel razkrivat kaj si, prišel sem iskat miru, a tega tudi tu ni, zato grem!..“ Obrnil se je, ona pa mu je zastavila pot. „Govori kaj sem!“ „Kaj si, to si, česar ni, in to nisi, kar si! Sreča si, a prava ne!“ „„A kaj je bistvo moje?"11 ^Osrečevati in nikogar osrečiti!1* „„In moja naloga, moj poklic?*111 „Ljudi, ki te iščejo, učiti, da naj iščejo sreče v sebi, a ne drugod!4* In obrnil so je, da ne vidi njenih oči, ki so žarele, ki so bile ostrašene, ki so bile oči — mrliča. Povedal ji je resnico.. Strl je njen prestol, z besedo in vero, da ker je ni sreče v srcu njegovem, je ni. In zasedel je vranca in odjahal, ne da bi se ozrl za bitjem, katero je priboril, a katera ni bila njegova prava, notranja sreča. Nikdo ga ui videl več, in tudi o kraljici so izgubili sled. Morda žaluje kje pozabljena in le vetri, ki se igrajo s cvetjem, ji šepečejo sodbo: „To si, česar ni, to nisi, kar si!4* 1. M o h o r o v. 11 e g a pogina. Ne malo in odgovornosti polne naloge je imelo rešiti na-čelništvo zadruge, katero vam polaga danes čisti račun o svojem poslovanju, v nadi, da občni zbor potrdi te korake katere je načelništvo storilo edino le iz ega namena da obvaruje zadružnike škode in zadrugo obrani strastnih na padov od strani naših naprednjakov in njihovega glavarja. — Gospoda moja prosim lepo potrpljenja, in uverjen sem da zapustite to dvorano z vse drugačnimi občutki, nego ste jih imeli ob vstopu Čitali, ste mnogo po listih, a resnico izveste danes tukaj. Poslušajte in potem sodite, in če si želite slabo saniim sebi, potem tudi obsodite. Zakaj se je občni zbor sklical tako pozno? Marca meseca je b*la zadruga pred vprašanjem kon-kurza, a mi smo jo hoteli obvarovati konkurza, ki ni bil potreben in bi bil zadrugi neznansko škodoval. Načelstvo i- a d z o r s t v o j e s m at ra 1 o ko t najsvetejšo svojo dolžnost, da napravi vse mogoče korake, da zagotovi asanacijo zadruge in stopi pred občni zbor z vspehi svojega delovanja: eto to je storjeno za zadrugo! Ali smo dobro ali slabo ravnali, to bodete sodili kasneje. Ne morem pa zamolčati čudno dejstvo, katerega sem opazil pri sklicanju občnega zbora. V soboto 8. t. m. sklenil je odbor v svoji seji, da skliče občni zbor 20. t. m., dne 11. t. m. objavila je „Gorica\ kot prvi po tem datumu izhajajoči list, vabilo k občnemu zboru, dne 12. t. m. je pa pisala »Soča", daje načelstvo sklicalo občni zbor pod pritiskom sodnijskega dekreta in da je zapadlo v celoti globi, a 13. t. m. dobilo je načelstvo še le sodnijski akt v rokel Odkod ve „Soča“ sodnijske pra-voreke, še predno dobi stranka intimacijo akta? Iz tega razvidi slavni občni zbor, da se je sklenilo sklicevanje iz proste roke in ne drugače. A pustimo to, in vrnimo se k poslovanju zadruge. Poročujoči odbor sprejel je z koncem majnika meseca prošlega leta poslovanje zadruge v istem stanju, kakor so ga imeli prejšnji odbori. Pred vsem treba omeniti, da je bil tedaj poslovodja Avrelij Bisail na podlagi postopanja prejšnjih načel-ništev in nadzorstev: poslovodja, blagajnik, knjigovodja, disponent, torej v istini edina poslujoča oseba zadruge. Bisail je vžival zaupanje vseh prejšnjih upravnih odborov, zakaj bi torej ne vžival tudi zaupanja poroča j o č e g a načelstva? Saj je nadzorstvo že prvo leto izjavilo načelstvu v svojem sejnem zapisniku, podpisanem med drugim tudi. od gg. Gabršček in Tuma, da „čuti blagajno in poslovodstvo v popolnoma varnih rokah", priznavši ob enem, »da je n a j v e č j e d e 1 o pri ustanovitvi trgovine opravil poslovodja in je slonela na njegovih ramenih vsa dejanska odgovornost In bode, dokler se členi načelstva ne priuče knjigovodstva in sime prisvoje nadzorja nad trgovino". Tako dotični sejni zapisnik. Sicer zahtevati od načelništva 5 članov, od katerih so vsled naših neumestnih pravil 3 krojači, znanja odnosno priučenja knjigovodstva, je nonsens v naših razmerah. Z druge strani pa je bilo ravno to krivo, da ni načelništvo prišlo poprej na sled po-gubonosneinu delovanju poslovodje A. Bisaila. A če so tudi vsi zaupali tedanjemu poslovodju, pa pročevalec ni. Zato se je izjavil, da 6prejme izvolitev le pod tem pogojem, da se uvedejo v zadrugo reforme glede poslovanja. V to svrho je vedno češče obiskoval zadrugo, da spozna nedostatke in je zahteval ob enem od poslovodje, da se ti nedostatki odpravijo, Ali govoriti Biiailu je bilo toliko, kot metati bob v steno. Zato je poročevalec kot revizor »Centralne posojilnice" po sklepu posojilničnega odbora pusti odpraviti na načelstvo »Krojaške zadruge" sledeče pismo, kjer zahteva posojilnica kakor zveza gospo darskih zadrug: I. da naj se uvede od strani načelništva strožja kontrola v poslovanju; II. da se razdele blagajnični ključi med poslovodjem in enim odbornikom; III. da naj ima pogled v dnevno pošto tudi en odbornik; IV. pri naročevanju blaga naj sodelujeta še 2 člana načelstva poleg poslovodje. To pismo je vzel na znanje odbor »Krojaške zadruge" dne 4. avg. 1902. in sporočil objednem te sklepe poslovodju A. Bisailu. Ključi so se na to takoj razdelili med poslovodjem in poročevalcem, kateri je odslej hodil vsak dan kaso skontrirat. A. Bisail se je seveda v svoji mogočnosti čutil razžaljenega. Brigal se ni za poslovanje zadruge, ker ga nikoli ni bilo v štacuni, če se je pa brigal, se je brigal v toliko, da je naročeval na slepo velikanske množine blaga, kjer je imel po izjavah tovarnarjev prav mastne dobičke, poleg tega pa ni prav nič pazil na to, da bi se menice in fakture o pravem času plačevale, tako da je prišlo do nebroj tožb. Avrelij Bisail ni imel časa biti v štacuni, zato so te tožbe slučajno romale v roke predsednika. Takoj na to se je odredila revizija celotnega poslovanja, in se je našlo glasom zapisnika odborovih sej z dne 11. sept. 1902. sledeče nedostatke: 1. Ni se vodila knjiga vhoda računov in tudi ne glavna knjiga za zalagatelje celo leto 190 2. Navzlic tega, da je poročevalec 3 mesece zahteval, da se knjige urede, poslovodja zato ni imel časa. Seveda je naravna posledica tega nedostatka, da se ni nikoli vedelo, koliko je dolga za bjago; kedaj zapadejo računi odnosno menice, torej netočnosti v plačevanju, zato se je sklenilo, da mora vse take tožbene stroške nositi A. Bisail sam. 2. V kopirni knjigi so se pač nahajala kopirana pisma o raznih veselicah in aranžma za te veselice (n. pr. v Kanalu) trgovska pisma pa, kakor naročila in druga taka važna korespondenca, niso se kopirala. 3. Posojeval je poslovodja z proste roke nečlanom denar iz zadružne blagajne. Ta denar se je sicer na ponovno zahtevanje poročevalca že vrnil. 4. Pri pregledovanju knjige zhoda blaga opazilo se je, da so se upale prevelike svote nepoznanim oziroma kredita nevrednim osebam. Na podlagi vsega tega sklenila sta oba upravna odbora podati 1. poslovodji Avreliju B. ustmen ukor v pričo celega osobja „K. z.“ In vročiti mu ob enem ta ukor tudi v pismeni obliki; 2. vzeti mu vso pravico podpisovanja vse korespondence „K. z.“, zlasti tudi pravico naročevanja. Ta korak ni zadostoval. Tožbe in Kitožbe o poslovanju A. B. deževale so dan na dan. Ker se je opazilo, da joslovodja skriva njemu nevšečno pošto, za to se mu je 13. sept. 1902. vzela ) o š t a, ki se je odslej vročevala načelniku. Hkrati se je vzelo B. vsako zastopanje zadruge na zunaj n nastavilo ga edino le kot internega uradnika. Dne 4. novembra pa je sklenilo načelstvo zajednoz nadzorstvom: da se vzame Bisailu poslovodstvo In se ( ga nastavi zopet kot navadnega komija in sicer vsled teh razlogov: 1. Ker se čisto nič ni zmenil za ukor z dne 12. septembra t. I. in ravno tako kakor poprej zanemarjal svoje dolžnosti, t. j. ni se držal svojih službenih ur, dalje je poleg prepovedi vendarle naročal blago za zadrugo, in sicer tudi za večje zneske. — 2. ker so prišle poleg vže omenjenih nerednostij še druge na dan, kakor n. pr. da so pri vozniku g. Hvaliču ležali nad eno leto celi zaboji, za obložen voz blaga različne vrste. 3. Ta vsa njegova nemarnost bi lahko zadrugo spravila v pogubo, ako bi odbor še nadalje njemu prepustil poslovodstvo. Zajedno se mu je plača znižala od K 220.— na K 160.— mesečno z izrečnim pogojem, da mora spolnovati do-tične svoje dolžnosti, kakor vsak drugi zadružni uslužbenec. O tem sklepu so se obvestili vsi trgovci, zajedno zahtevajoč, da morajo uposlati prepis vseh naročil, katere je napravil B., da jih odbor pregleda, potrdi ali odbije, ob enem tudi natančen zapisnik vseh zadružnih obveznosti nasproti posameznim trgovcem. To pa vsled tega, ker B. ni vodil ne k n j i g e n a r o č b, tudi ni kopiral naročilnih pisem, tudi ni vodil knjigo faktur, iz katere bi se dalo spoznati zadružne dolgove za blago. A pride še hujše. Dne 20. novembra našla se je skrita v pisarni kopa neotvor-jenih pisem, iz katerih je bilo razvidno: da so tvrdke večkrat opominjale za plačilo, pretile s tožbo in resnično prešle tudi na tožbeno pot, da so ga mnogo in mnogokrat opominjali, naj vendar odgovori na 2, 3 pisma in na ponovne brzojavke, katere je ta in ta tvrdka pisala, odnosno odpravila na zadrugo, da so se posamezne tvrdke čudile, zakaj niso bile menice plačane, naravna posledica tega seveda — tožbe i. t. d. Ta pisma so nosila poštni pečat 26.-29. avg. 1902. Poslovodja seveda ni imel časa otvoriti te pisma, ker je nekje aranžira) veselico v večjem štilu. Pozneje, ko se je povrnil domov, zopet ni imel časa, ker je moral najbrže »ku-rirati mačka". Vspeh okrožnice tvrdkam je bil ogromen. Poročovalec, ki je bil vzel po nalogu načelništva vse poslovodstvo in knjigovodstvo v septembru v svoje roke, je mel grozanskega dela, da je uredil plačilne obveznosti nasproti zalagateljem in uničeval naročila ki so bila taka, da bi vničila desetkratmočnejšo zadrugo. Ali tvrdke so silile za plačilo, ker so bili računi odprti že nad leto dnij in so vsprejemale le kratke menice, nekatere pa so zahtevale sploh takojšnje plačilo. Predno poročevalec nadaljuje v tej zadevi, dovoljuje si opomniti še sledeče dejstvo. Omenilo se je, da se je zahtevalo od tvrdk natančne podatke glede plačilnih obveznosti. Pri ti priliki je pri-merjaval poročevalec te podatke z onimi, catere je napravil poslovodja A. B. za jilanco 1. 1901. Vspeh tega pregledovanja je bil tak, da seje razvid ilo, da je A. B. zamolčal v bi-anci 1. 1901. hote K 2 6.13 7,17 dolgov za bla go, o d n o s n o vpisal dolg K 2.902,08, kateri ni obstajal, jonavljam hotč, da dobi kolikor mogoče ugodno bilanco, kajti šlo se mu je za dividendo K 4000,— deležev, katere je mel kot kavcijo in za bilančno nagrado. 'Ja podlagi te krivične bilance 'plačalo se je lani obresti, dividendo in nad K 3100, davka skupaj davka v 2 letih nad K 5000.— Ranjki dr. Pavlica pregledal je sicer knjige, katere mu je izročil isti 3isail in našel seveda vse v redu, kajti tako bi si mogel on misliti, da A. B. zamolči fakture v inventuri (fakturne knjige ni bilol), a na njegovo poročilo sta odbor in nadzorstvo bona fide podpisala bilanco za I. 1901. In danes se nahaja še človek, kateri javno brani takega kaznjivega nemarneža! Razmere v zadrugi so postajale čim dalje kritičneje. Računi so zapadali zaporedoma, menice istotako, zaloga blaga je bila prcogromna. skupilo pa tdko da ni zadostovalo več velikanskim plačilnim obvezam. Nastopila je kriza, kateri ■ : v trgovini pravi trgovska težava (Zahlungs-jsockung). Vsak trgovec v takem slučaju ali skuša pridobiti moratorij ali pa ponudi tvrdkam toliko odstotkov v plačilo svojega dolga. Moratorij se ni dal doseči, ker so tvrdke po svoji izjavi čakale vže tako predolgo na plačilo vsled nemarnosti poslovodje A. B. Zato je sklenilo načelništvo v svoji seji dne 10. januarija 1903 sledeče: »Načelstvo K. z." vidi da z ozirom na preogroinno zalogo blaga, nakupičeno z nepremišljenim naročevanjem bivšega poslovodje A. B., in z ozirom na v primeri z zalogo le pičlo razprodajo, ne more več zadostiti neštevilnim dospelim plačilom in v zadnjih dneh proti zadrugi naperjenim tožbam, sklene danes jedno-glasno ponuditi svojim upnikom takojšnjo 50% poravnavo in naprositi načelstvo »o. P.“, da bi hotela prevzeti izplačevanje teh 50%“. »Centralna posojilnica" se je izjavila, da je pripravna sprejeti to prošnjo in pripomoči vresničenje poravnave. V smislu tega sklepa odposlala se je prizadetim tvrdkam okrožnica s to ponudbo. Tu začne gonja, katero je tem huje obsojati, ker so jo inscenirali ljudje iste krvi, zaslepljeni strankarji narodno napredne stranke; zakaj, to naj razsodijo častiti zborovalci sami. Nekateri odborniki »K. z." so bili mnenja, ko so videli težave, s katerimi se ima boriti zadruga kot taka in še s posebnim ozirom na to, da je „K. z." le pripravljala pot slovenski manufak-turni trgovini v Gorici in da odstopi s pozorišča, kakor • hitro se pojavijo solidni in pošteni slovenski trgovci te branše, — bili so torej mnenja, da je najbolje zadrugo prodati prvemu slovenskemu trgovcu, ki bi se pojavil z resno ponudbo in ki bi jamčil za pošteno slov. trgovino. V slučaju, da bi se takega trgovca dobilo, bili so mnenja, stopiti pred občni zbor s takim predlogom. Gospodje iz vodstva narodno napredne stranke so to najbrže izvedeli in takoj pozvali g. Medveda, trgovca iz Novega mesta. Dr. T r e o in Zajec sta ga pripeljala k nekaterim odbornikom, ter ga predstavila kot resnega reflektanta-kupca. V nadeji, da je on človek, kateri pozna trgovsko kulanco in diskretnost, dovolilo se mu je vpogled v upravo in knjige. Ko je videl, da mu najbolje kaže kon-kurz, tedaj je rekel meni, poročevalcu, da odstopi od kupčije in čaka da stvar dozori t. j., da pride „K. z.“ v konkurz. Kmalu potem je Andrej Gabršček dobil v roke seznam upnikov in date o zadrugi, katere je Medved sestavil. Andrej Gabršček je na to prigovarjal upnikom, da tožijo zadrugo. Pretenja, ki so prihajala dan na dan v obilnejši meri, so v resnici zbegala načelništvo in nadzor-ništvo »K. z.“, katero ni imelo nikoli opraviti s konkurzom kake trgovine. Toliko bolj pa je poznal te razmere novomeški trgovec J. M., ki se je po lastni izjavi okoristil že z raznimi konkurzi. Tedaj je ta gospod napravil posredovalen predlog, po katerem bi »K. z." mirno likvidirala tako, da bi on prevzel blago za K 70.000>—, in bi se pogajal potem z upniki, ki so imeli tirjati K 75.000 in dosegel izdatne popuste. Seveda bi se po tem predlogu izgubili vsi deleži. Baš radi tega načelništvo »K. z." ni moglo sprejeti te Medvedove ponudbe še manj pa »Centralna posojilnica". — Posledica zavrnitve te ponudbe je bila nezaslišana gonja proti zadrugi. G. Medved (Dalje v prllofl.) Mota »Mirsteia Lista" St. 35. z dne 27. avpsta 1903. sicer ni ščuval upnikov. To nalogo so izvrševali drugi naprednjaki. Crcdi- 1 o r c n-V e r e i n je dobil o stvari tako informacijo, da so prišli p ra v ii i zastopniki tega društva v Gorico s predlogi v ž,e p u, da se aretirajo vs> odborniki »K. z.“ Ko so si pa pregledali natančno vse razmere »K. z.,“ tedaj smo slišali tako obsodbo nesramnega postopanja napredne stranke v zadevi poravnave „K. z.“, da bi morala te ljudi rdečica obliti, ako bi imeli le količkaj sramu v sebi. Oni isti naprednjaki, ki so oblju-hovali v pisarn dr. Treota in v pisarni dr. Tume nitocca janvvarja t. 1. nekaterim odbornikom „K. Z.“, da hočejo po vsej mogočnosti pripomagati k asanaciji, in so um vsi enega mišljenja, da „K. Z.“ ne sme priti v konkurz, oni isti naprednjaki zahtevali so na vsak način konkurz „K. Z.“, oni isti naprednjaki so pošiljali v svet fažujiva poročila o „K. Z.“, oni isti naprednjaki so z vsenii sredstvi delali na to, da bi zadruga čim sramotneje propadla. Ni še zadosti! Ljubeznivi naši prijatelji, ki so nam obljubili pomoč za asanacijo „K. z., so vedeli da mora odbor takoj pretrgati pogajanja za poravnavo in napovedati kon-k u r z, kakor hitro bi kdo segel po izvršbi na premoženje zadruge. Vedeli so za ta Damoklejev meč nad glavami upravnikov »K. z.“, vedeli so, da so morali ti upravniki podpisati vlogo za konkurz, katero bi pravni zastopnik C r c d.-V e r e i n a takoj izročil sodniji, kakor hit*. bi, kakor rečeno, kdo dosegel rubež na zadružno imetje. Kaj so storili tedaj naši dobri prijatelji naprednjaki? V seji Trgovske-obrt. zadruge sklenilo se je tožiti Av-relija Bisaila zajedno s „Krojaško z.“ za menico, katero je »Krojaška zadruga" 1. 1899 podpisala kakor porokinja za Bisaila, in na kateri je B. zaostal s plačili mesečnih obrokov. Sklenilo se je preganjati na vsak način „K. z.“ z eksekucijo, da se prisili konkurz. N i s o p a s k 1 e-nili zarubiti hranilno vlogo, katero je tedaj imel Avrelij Bisail, pri isti „T r govsko-obrtni zadrugi". Kaj ne, čedno, prijateljsko postopanje! A do konkurza ni smelo priti, zato je zadružni odbornik J. Kopač plačal iz svojega dolžno svoto okroglo 1000 K. Vse to še ni zadostovalo našim nasprotnikom! Andrej Gabršček je vložil pri sodniji prve dni februarija meseca ovadbo za konkurz, ker je videl, da drugače ne pride do konkurza. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da je to ovadbo umaknil na prigovarjanje odvetnika dr. Frankota. Menda smo zadostno dokazali, kako so nam naprednjaki pomagali rešiti „K. z.“ Tako gotovi so bili smrti »K. z.“, da so že januarija meseca sklenili v skupni seji načelstva in nadzorstva »Goriške Ljudske posojilnice", da oddajo takoj prostore g. Medvedu, najkasneje pa z 1. januarjem 1. 1904., »Krojaški zadrugi" so pa odpovedali za 1. oktobra t. 1. one prostore, ki so jih bili z moško besedo dali v najem za 10 let. Zato smo se sodni odpovedi uprli. V I. inštanci smo sicer pravdo zgubili, v drugi inštanci pa zmagali. Sedaj se stvar nahaja v tretji inštanci. Kakor znano, je »K. z." skupaj z »Lj. p." vku-pila hišo v Gospodski ulici št. 7. A kmalu se je pokazalo, da gospodarstvo v dveh je nekoliko težko, zato se je izjavila »K. z.“, da je pripravljena odstopiti svojo polovico hiše, goriški ljudski posojilnici, seveda s pogojem, da jej geriška ljudska posojilnica odstopi potrebne prostore za deset let v najem s pravico vknjižbe. V to je posojilnica rada privolila. Ker je bilo dogovorjeno, da se ima ta pogodba vknjižiti, se je sestavila tudi pismena pogodba, ki se je izročila A. Bisailu dne 30. januarja 1900 z naročilom, da naj jo izroči »Lj. pos.“ v podpis. Od tedaj ui Lilo pismene pogodbe več na dan. Upravniki »K. z.“ so se seveda zanašali na moško besedo upravnikov »Lj. pos.“, a ti so besedo snedli, sklicevaje se na to, da pogodba ni veljavna, ker se ni sestavila v pismeni obliki. Sklenili so, da bacnejo »K. z." na cesto. V koliko se jim je to posrečilo, ste že čuli. Take so bile torej razmere, in tako so pomagali naprednjaki »K. z." Vprašanje je sedaj, kako nam je pomagala »C. p o s." ? »C. pos." se je, kakor že omenjeno, izjavila, da je pripravljena pomagati, da se zadruga reši iz stiske, osobito pa konkurza, v kateri so jo tiščali napredni kolovodje. Zato je prevzela pogajanje z upniki, prevzela plačevanje zadružnih dolgov proti temu, da ji pripade blago in tirjatve do pokritja stroškov, ki se naberejo. Na podlagi tega je izplačala do 60.000 K raznim upnikom. Za izdani denar pa je imela seveda pravico zahtevati dovoljnega jamstva. Z ozirom na ostudno gonjo od strani naprednjakov, in da .se zavaruje proti vsakemu presenečenju, si je morala zavarovati svoje tirjatve s primernimi sodnimi koraki. Sodni cenilec cenil je blago zadruge na K 44.030. V smislu postavnih določb ponudila je »C. P.“ 25% več nego je bilo blago sodno cenjeno, torej Kron 55.073. — Pravico do enake ponudbe Je imel vsakdo. Ker pa drugega ponudnika ni bilo, zato se je načelništvo izjavilo, da je zadovoljno s to ponudbo. Razlika med kupčijo s posojilnico in kupčijo z drugim človekom, je očividno ta, da bi drugi človek plačal 55.073 K in šel z blagom; dobiček pri prodaji pa vtaknil v svoj žep. »C. p." pa je blago prevzela in je zopet izročila »Krojaški zadrugi" v k o m i si jon e 1 n o prodajo, ne zato, da bi pri tem d e-laladobiček, kako r pri va te n špekulant, ampak za to, da bi po polnem pokritju svojih tir-jatev vse dohodke obrnila v prid »Kro jaški zadru gi“. Naravno je, da si je »C. p." pri tem zagotovila tudi oni upliv pri upravi trgovine, ki je potreben, da se sanacija ' tem sigurneje izvrši. Sicer pa je bil položaj »Krojaške zadruge" tak, da bi »C. p." s prisilno upravo, ki je že bila uvedena, torej s prisilnino, sodnim potom v bistvu dosegla vse to, kar jej je »K. z." s prosto pogodbo koncedirala. Po svojem bistvu in z ozirom na nesebične namene »Centralne posojilnice" je torej pogodba sklenjena med »C. p." in »K. z." gledč nadaljevanja trgovine, samo obojestransko prostovoljno odobrenje po zakonitih sodnih korakih že prej ustvarjenih odnošajev. Vpraša se sedaj, ali je mogoče doseči sanacijo »K. z." v oni obliki, ki sta jo izvolila načelstvo »Krojaške zadruge" in »Centralne posojilnice"? Nasprotni listi, kateri so »mesarili K. z. z največjim mesarskim nožem", da bi jo upropastili, kar jim je pa hvala Bogu izpodletelo, so omenjali tudi »sramotno" pogodbo, katero je sklenil odbor »K. z." z odborom »C. p." (To pogodbo prečita poročevalec doslovno slavnemu občnemu zboru.) - To je tista »ostudna" kupčija, katero je »Soča" oblivala s svojo gnojnico I Pozneje Vam prečitam račune za leto 1902, 1903 do incl. 1. maja in od 1. maja do 17. avgusta 1.1., torej lanski račun, račun za letošnjo samoupravo in za prisilno upravo pod nadzorstvom »C. p." Za sedaj Vam omenim sledeče številke, ki naj Vam predočijo približno vrednost današnjega blaga. Bilančna vrednost 1. 1901 je bila (brez odbitka) . . K 125.705-24 Dokupilo se je letos . . „ 31.09715 K 156.80239 Prodalo pa......................K 69 651 58 odbijemo od tega 15% dobička .............................10.434-24 K 59.217-34 Če odbijemo to svoto od zgornje, znaša torej današnja vrednost blaga K 97.675-05. Z ozirom na sedanjo precej živahno kupčijo (prodalo se je do 17. avgusta letos K 69.935-87 blaga proti plačilu v gotovini) se smemo za trdno nadejati, da se to blago proda najmanj z 10% dobička, tako da je minimalna prodajna vrednost tega blaga K 107.442-56. Na podlagi tega bi bila današnja situacijska bilanca taka: AKTIVA. Blago.......................K 107.500-— Naloženi denar...................... 2.600-— Terjatve....................„ 22.200 — Skupaj . . K 132.300-— PASIVA. Dolg pri »Centralni pos." K 72.000-— Približne %.................„ 1.500 — Dolg za blago...............„ 4.000‘— Deleži............................ 30,000 — K 107.500-— Odbita pasiva od aktiv, ostane torej plus K 24.800-—, katere lahko računamo deloma za neizterljive terjatve, deloma pa za bodoče režijske stroške. To se glasi precej drugače, nego — 93.000 K primankljaja, o katerem čveka klepetava „Soča“. — Kakor vidite, je asanacija na vsak način osigurana, ako so v prvi vrsti člani tako pametni, da pripomorejo k isti s tem, da pospešujejo prodajo blaga. V drugi vrsti je pa tudi dolžnost vseh naših somišljenikov, da pridno agitirajo za trgovino »Krojaške za-•dHijge" in s tem' pripomorejo do konečne zmage pravice in poštenosti proti zlobi in škodoželjnosti 1“ Predsednik občnega zbora g. Grča je omenil, da se poročilo nadzorstva povsem naslanja na poročilo načelništva, zato je predlagal občnemu zboru, da bi se to poročilo poprej čitalo in potem delo oba poročila zajedno v razpravo odnosno na glasovanje. Ker je občni zbor temu pritrdil, prečital je g. Premrou namesto vsled bolezni zadržanega predsednika nadzorstva, g. Dr. F. Žigona, poročilo nadzorstva, ki tukaj sledi: „Nadzorništvo »Krojaške zadruge" se popolnem strinja s poročilom načelništva in nima kaj posebnega dostavljati. Le toliko hoče omeniti, da se je pogosto udeleževalo skupnih sej načelstva in nad-zorništva ter se pri njih do cela prepričalo, da je načelništvo vselej in povsod storilo v korist in rešitev »Krojaške zadruge", kar se je po vzajemnem stvarnem posvetovanju zdelo najboljše neglede ne na osebnosti, ne na politično strankarstvo, a samo z ozirom na prospeh zadruge same. Zato sme tudi občnemu zboru v ti zavesti staviti opravičeni predlog, naj odobri postopanje načelstva in vrhu tega naj izreče vsem članom načelstva svoje priznanje in svojo zahvalo za njih res »požrtvovavno delovanje"; ni treba misliti, da je to le prazna beseda, fraza, — ne, nadzorništvo le, ki je imelo vpogled v razmere »Krojaške zadruge" v vseh kritičnih trenotkih, ve, koliko časa, truda, skrbi in na drugi strani poniževanja, posmehovanja, muk je stalo posamezne odbornike, da so sitne, zamotane zadeve naše zadruge, kolikor-je bilo mogoče, razvozlali in uredili. Tako niso nikdar svojih dolžnosti zanemarili, pač pa z vsemi sredstvi, ki so bila v njih moči, poskusili, da bi zabranili propast zadruge in rešili zadružnikom de- leže. Tukaj torej ni bilo nikakršnega strankarstva, da v odločilnem času povabili so se celo pristaši in prvaki nasprotne stranke k posvetovanju, kaj je treba ukreniti, a žalibog se temu povabilu niso odzvali, ampak samo rekli, naj »Centralna posojilnica" prevzame zadrugo kot svoje dete. To je tudi »Centralna posojilnica", kakor znano, storila in v tem njih željo izpolnila. Iskrena hvala ji bodi za to, saj brez nje bi se zadruga ne mogla izogniti konkurza, a v slučaju s te čaja bi brez nobene dvojbe zadružniki izgubili svoje deleže. Bila je to jedina pomoč v skrajni sili! Utegnil bi dalje kdo očitati nad-zorništvu, da ni dovolj, kakor mu je bila dolžnost, nadzorovalo poslovanja zadruge ter da je zategadelj kolikor toliko tudi ono zakrivilo dotične nerednosti in vsled tega hudo nevarnost za zadrugo. Kar se tiče podobnega očitanja, odgovarjamo, da je podpisano nadzorništvo si bilo vedno v svesti te svoje pravice in dolžnosti; kajti zmerom je poudarjalo nujno potrebo, da se vvede kontrola blaga v »Krojaški zadrugi" in to še v dobi, ko ni še nikdo slutil ali mislil na slične nerednosti, ki so se v resnici dogajale. A dasi nismo hoteli nikogar sumničiti, ampak le pravo nadzorstvo omogočiti, pitali so nas drugi vender radi tega z črnovidci, češ, da je uže tako vse v varnih, zanesljivih rokah, česar takrat niti mi nismo tajili. — Vsled opetovauih opominov povabil se je naposled ven-derle g. poslovodja Av. Bisail (ki je tačas vžival še vsestransko zaupanje) k skupni seji načelstva in nadzorništva in naganjali smo ga, naj vpelje kontrolo blaga v »Kroj. zad.“, a on je zavrnil odločno to zahtevo in dejal, da v »Krojaški zadrugi" ni to nikakor mogoče. Nato je sedanji predsednik nadzorništva izjavil, da ne-možnega ne morejo niti odborniki od nikogar terjati, ali ako je to res, kakor j je rekel poslovodja kot strokovnjak, ne-možno, tedaj so tudi nadzorniki čisto nepotrebni, ker brez tega je nadzorstvo v istini nemožno ter se treba jedino zanašati na poštenost služabnega osobja; saj, ako bi kdo hotel slepariti, bi lahko v takšnih okoliščinah to delal v pričo vseh članov načelstva in nadzorništva in ■ se jim zraven še posmehoval kot neumnim tepcem, ki se nevede dajo za nos voditi. Iz tega vzroka ni hotel tudi podpisani sedanji predsednik nadzorništva za časa zadnje volitve biti več voljen v nadzorništvo. Še le kadar je prišel rajni dr. Josip Pavlica v ta namen tretjič k njemu ter obljubil, da se s pomočjo novega odbornika in izvedenca g. Svit. Premrouta vvede toliko zahtevana kontrola blaga, udal se je podpisani, a vender bolj iz prijateljstva do vže hudo bolnega tovariša, nego iz svojega prepričanja. Žal I tedaj je bilo uže prekasno. Slednjič smo hoteli zadružnikom svetovati, naj pri občnem zboru poslušajo glede nadaljne osode »Krojaške zadruge" nasvete sedanjega načelstva in drugih pametnih mož, ki so vneti za blaginjo zadruge, — a premislili smo se in rajši molčimo o tem; kajti zdelo se nam je nekoliko uže razžaljivo za zadružnike svetovati jim o takih rečeh, ki so jasne kakor beli dan. Odločiti se jim ni težavno, saj na jedni strani vidijo razumne, nesebične može, ki iščejo le koristi zadruge, na drugi strani pa od strasti zaslepljene kovarnike, ki so vsa, tudi najpodlejša sredstva uporabili, da bi uničili zadrugo; ako bi imeli le še kaj moralnega čuta, morala jih bi rudečica sramote politi, no, ker ni njih tega sram, sramujejo se pa takšnega nežaslišanega postopanja i sami njih politični privrženci. Za prave bedake torej bi morali imeti zadružnike, da bi se nam še potrebno zdelo v takih raz- merah svetovati, kuni se jim je obrniti, čegav svet poslušati in kaj na zadnje o zadrugi ukreniti; saj zadružniki brez izjeme imajo toliko razsodnosti, da ne pojdejo takšnemu, od strasti uže smešnemu čuku na limanice in da ne bodo pomagali samim sebi kopati jamo“. G. predsednik zborovanja da na to v razpravo poročila nadzorstva in načelstva, kakor tudi pogodbo sklenjeno med ,,Krojaško zadrugo" in »Centralno poso-jiluico“. Oglasil se je k besedi g. kurat Ivan Rojec, ki je omenjal, da bi bilo nepotrebno debatirati o tako jasnih poročilih, katerih sta podala občneuvi zboru načelništvo iti nadzorstvo, pač pa, da bi bila dolžnost občnega zbora, da zahvali poročila brez debate in izreka ob enem zahvalo načelstvu in nadzorstvu „K. z.“ in „C. p.“ za res požrtvovalno delovanje in skrb za rešitev „K. z.u. Temu predlogu pridružil se je tudi č. g. Andrej Pavlica, kateri je predlagal da naj izreče občni zbor popolno zaupnico upravnim odborom „K. z.“, zajed ti o pa izreče posebno zahvalo gg. dr. Antonu Gregorčiču, dr. Franu Pavletiču, Svetoslavu Premrou in vsem onim, ki so tako vstrajno in previdno sodelovali pri a sanaciji zadruge. K besedi se je oglasil še g. Piču-lin midrej, kateri je prašal, zakaj ni načelništvo takoj nastopilo sodne korake nasproti bivšemu poslovodju Avreliju Bisailu in vsem onim osebam, ki so zadrugo v taki meri oškodovali. Pridružil sc mu je č. g. dr. Pavlica, ki je stavil predlog, da naj pooblasti občni zbor načelstvo, da strogo tožbenim potom postopa proti onim o s e b a m, k i so ,K. z.“ škodovali in jo obrekovali. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, dal je g. predsednik vse te predloge na glasovanje, ki so bili jedno-glasno sprejeti. Prešlo se je na to k 3. točki dnevnega reda, k čitanju računa za 1. 1902. G. blagajnik Premrou pojasnil je račune, osobito pa izvor zgube, ki je nastala vsled poprave bilance za 1. 1901. in velikega davka, ki je morala plačati zadruga vsled te ugodne bilance in v kateri je, kakor že prej omenjeno, zamolčal toliko dolga bivši poslovodja A. Bisail. Istočasno je omenil predloge načelništva in nadzorništva, da se v delno pokritje izgube vporabita reservni zalog v znesku K 453893 in podporni zalog v znesku K 2950'—, tako da bi ostalo še izgube K 3833 27, katero bi se moralo pokriti iz tekočih dohodkov novega upravnega leta. Za boljšo informacijo članov in v dokazanje, kako se asanacija v istini od dneva do dneva bolje razvija, prečital je g. blagajnik tudi račune za dobo samouprave „Krojaške zadruge- od 1. januvarija do incl. 1. maja 1903., situacijsko bilanco z 2. majem 1903., račun za dobo uprave „Kroja8ke zadruge“ pod nadzorstvom »Centralne posojilnice" od 2. maja do 17. avgusta 1903. in situacijsko bilanco z dnem 17. avgustom 1903. Vse te podatke je g. blagajnik natačno primerjal z onimi, katerih je tako bombastično poslala v svet tukajšnja „Soča“. Prečitane račune izročil je g. predsednik Grča v razpravo. Oglasil se je k besedi g. Furlani Leopold, ki je vprašal, zakaj ni načelništvo spravilo v javnost vse te pomirljive podatke takoj po prvem članku, katerega je „Soča“ pisala proti „K z.“. Na to mu je odgovoril g. blagajnik da načelništvo ni hotelo stopiti na cesto in pravdati se z ljudmi, ki so se bahali s svojim sovraštvom proti ,,K. z.“, ker mesto za obrambo njegovega poslovanja je občni zbor, ne pajavni trg. Občnega zbora tudi ni bilo mogoče sklicati, ker so bili neredi, katere je Bisail zapustil, in katere je bilo treba prej preiskati, veliki. Ker se ni nihče več ob!asil k besedi, dal je g. predsednik potrditev računov za 1. 1002. in sprejem predlogov načelništva in nadzorstva glede delnega pokritja izgube na glasovanje, na kar je občni zbor soglasno račune potrdil in sprejei omenjene predloge glede izgube. Četrta točka dnevnega reda so bile volitve, ki so se vršile v smislu § 80 v štirih činih in sicer: 1. za predsednika; 2. za podpredsednika in ostale ude načelništva; 3. za predsednika, podpredsednika in ostale ude nadzorništva; 4. za blagajnika Izvoljeni so bili po glasovnicah: 1. g. Ivan Bajt, krojač v Gorici, za predsednika načelništva z 119 glasovi; 2. gg. Jernej Kopač, svečar v Gorici, za podpredsednika načelništva, Franc Černič, krojač in posestnik v Št. Petru, Svetoslav Premrou, uradnik v Gorici, Franc Novič, krojač v Gorici, za člane načelništva z 91 glasovi; 3. gg. dr. Franc Žigon, profesor v Gorici, za predsednika nadzorstva, dr. Franc Kos, prof. v Gorici, za podpredsednika nadzorstva, Matko Koršič, krojač v Goiici, Valentin Jug, krojač v Solkanu, Leopold Abram, naduč. v pokoju v Gorici, za člane nadzorstva z 102 glasovoma; 4. g. Svetoslav Premrou, uradnik v Gorici, za blagajnika z 93 glasovi. K zadnji točki: Slučajnosti, predlaga g. dr. A. Pavlica, naj občni zbor asanlra malenkostni nedo-statek v vabilu k občnemu zboru, z ozirom na to, da se ni v njem izrecno obvestilo zadružnike, da so računi razgrnjeui pri blagajniku. Daši niso bili zadružniki o tem javno obveSčeni vendar so se mnogi te pravice poslužili ter ra* čune pred občnim zborom pri zadružnem blagajniku pregledati, Občni zbor je ta predlog enoglasno sprejel ter omenjeni nedoata-tek spre gl edal. C. g. Ivan Rojec je predlagal, d a naj se objavi poročila načelništva, nadzorstva in občnega zbora v tukajšnjih listih in ponatisne v posebni brošurici. Občni zbor je tudi to enoglasno sprejel in naložil novemu odboru, da naj ta nasvet izvrši. Ker se nihče več ni oglasil k besedi, zaključil je g. predsednik zborovanje, zahvalivši se vsem navzočim zadružnikom za zanimanje s katerim so sledili posameznim poročilom in predlogom, pozivajoč jih ob jednem, da naj pridno kupujejo pri zadrugi, kajti tako bodo podpirali pošteni trud in neumorno skrb prejšnjega hvalevrednega odbora za provspeh in bodočnost zadruge; istočasno pa tudi dokažejo svetu, kako podlo so delali naši nasprotniki, ko so hoteli na vsak način uničiti zadrugo in s tem iz gole strankarske strasti oškodovati precejanje število ubogih zadružnikov, ki bi po njihovem rovanju mogli izgubiti svoje deleže 1 Politični pregled. Dogodki na Hrvatskem. — Zopet je tekla človeška kri. V Zaprašila bo na cesarjev rojstni dan razobesili na železniškem poslopjn poleg hrratske,.tadi madjarsko zastavo. Ljudstvo pa je zahtevalo, da se madjaraka zastava j odstrani. Ker se pu to ni zgodilo z lepa, j odstraniti so hoteli ljadje zastavo se silo. | Priilo je oroiniitro in je začelo streljati na narod. Ubita sla bila dva kmeta, jeden je bil smrtno ranjen, šest težko ranjenih a mnogo jih je bilo lahko ranjenih. Zaprli ho vse polno kmetov. Istotako je prišlo do izgredov v Konjiči. Ker niso mogli orožniki ničesar opraviti, prišlo jim jo na pomoč vojaštvo. A kmetje so vojako vsprejeli s kamenjem ter jih napadli z vilami in motikami. Vojaki so tudi tu streljali. Ubila sta bila dva kmeta, težko ranjena pa tudi dva, lahko ranjenih pa je bilo več oseb. Proti banu Pejačeviču je zavladala na Hrvatskem nepopisna nevolja. Izkazalo so je, da je ban sam ukazal, da se na cesarjev rojstni dan razobesijo madjarsko zastave, ter je tudi na banski hiši dal razobesiti tako zastave. S tem je ban zakrivil, da je zopet tekla hrvatska kri. Drugi dan jo sicer ban preklical svoj ukaz, in so bilo odstranjene madjarske zastave, ali vprašanje nastane: Kdo naj odgovarja zdaj za žrtve?! Kriza na Ogcrskcni. — Kriza na Ogrskem ne bo še tako hitro končana. Trajali zna Se več tednov. Cesar namreč pretrgali mora svoje bivanje v Budimpešti zaradi dohoda angležkega kralja na Dunaj. Potem se pa poda cesar k vojaškim vajam na južno Ogrsko. Dno 18. septembra pa bodo nemški cesar gost našega cesarja. Moravsk^ Čehi pripravljajo veliko državnopravno akcijo. Vrše se že vse pripravo za češki tabor v Kromerižu, na katerem se bodo razgovarjalo o državno-pravnih zahtevah čeških. Poljska gimnazija v Tešitm. — Krakovska „Gazeta Narodowa“ je prinesla brzojavko, da vzame od 15. sept. daljo poljsko gimnazijo v Tešinu država v oskrb. Ako so ta vest potrdi, potem so dosegli Poljaki važen narodni vspeh, za kHteri so so potegovali s toliko požrtvovalnostjo in vztrajnostjo. O dohodu kralja Edvarda na Dunaj se poroča, da bo velike važnosti. AystniiakKCa*»ar, ruakicar in anfflflžki-kralj an hknil rinKngnrft natmpnAm ppo|rtp«jijn glede razmei; Ima baje namen potolažiti"^ nglijo, ki nič kaj noče zaupati Rusiji in Avstriji. Cesar Franc Jožef je obljubil, da kralju Edvardu vrne obisk prihodnje leto, ako bodo dopuščale razmere. Buški car na Dunaju. — Po najnovejših poročilih pride rnski car zadnjo dni meseca septembra na Dunaj ter ostane tam kot gost našega cesarja 5 dni. Spremljal ga bode tudi minister za zunanje zadeve, grof Lamsdorf. Bolgarskega kneza še vedno ni. — Te dni so mu brzojavili iz Zofije, naj |>i vendar prišel, kor v t°b osode-polnili časih zahtevajo Iudi koristi državo, da bi so vladar povrnil domov, ali Ferdinand ni nikakor tega mnenja. Odgovoril ji je namreč, da mu njegovo sedanje zdravljenje jako ugaja, in da bi prišlo njegovo zdravje v veliko nevarnost, ako bi ravno sedaj pretrgal svoje zdravljenje, Njegovo zdravje je po njegovem mnenju od velike važnosti za oelo Bolgarijo. Kakor se vidi, ni kneza Ferdinanda tudi v teh rosnih trenolkih še zapustil humor,in prepričani smo, daje neizrečeno zadovoljen, ko se mu je posrečilo odnesti zdravo kožo iz Bolgarije. Zveza slovanskih narodov na Balkanu. — Predsednik, ruskega bla-gotvoriteljnega društva je izdal oklic za zvezo slovanskih narodov na Balkanu. SJacedouttkl dogodki. — Pri Vo-dovu in Zesjanu vršili so se te dni hudi boji med ustaši in med turškim vojaštvom, Turki so imeli strašanske izgube. Po poročilih iz Soluna, se je turškim vojakom posrečilo zasesti Kruševo, ki se je nahajalo že v ustaških rokah. Turki so tudi pri ti priliki izgubili mnogo vojakov. Porušenih bilo je 360 hiš. Železniška zveza med Solunom in Monastirom je zopet vpeljana. Te dni so Turki zaplenili 16 sodov dinamita ter zaprli nekega grškega trgovca, po imenu Janija Mimijan a, ki ga je hotel izročiti ustašem. Dinamit so pogreznili v morje. Neki list zatrjuje, da podpira ustaše naša država, in da se isti nahajajo v avstrijski službi. Bolgarskega kneza pa le ni, namreč v Bolgariji in najbrže ga tudi nikdar več ne bode, kajti celo ruski listi pravijo, da je bolgarski knez mrtva stvar za Macedonijo. Bolgarskim listom je le žal, da jo Ferdinand* odnesel iz Bolgarije tako zdrave pete. Turška vlada mobilizira z vso naglico kar q»ore vojaštva. Od sobote vo- zijo neprestano posebni vlaki vojaštvo in municijo v Drinopolje. Hešitev balkanskega vprašanja bliža so vedno bolj svojemu koncu. Da bi se ta rešitev izvršila mirnim potom, tega pač danes nikdo več ne verjame. Zato pa dohajajo od vseh stranij poročila o pripravah na vojsko. Posebno je začelo vreli v Bolgariji, v Srbiji in Črnogori. Glasovi, prihajajoči iz leh jugoslovanskih pokrajin, pričajo, da so ondotni državniki prišli do prepričanja, da je že skrajni čas, da se zganejo tndi te tri jugoslovanske državice, ter da prihile na pomoč svojim nesrečnim bratom v Ma-cedoniji, katere hoče kruti Turčin po vsi sili z ognjem in mečem pokončati. Iz Beligrada prihajajo namreč vesti o že pričetih pogajanjih mod Bolgarijo, Srbijo in Črnogoro glede skupnega por:opanja. V Srbiji se delajo pridno vojne priprave. Istotako tudi v Črnogori, dočim je Pol-garija že popolnoma pripravljena na vojsko. Z ozirom na vse to pa tudi druge velevlasti no drže križem rok. Tako se pripravlja Anglija za vsak slučaj, kakor tudi Rusija. Obe ti dve državi sla naročili zadnje dni ogromno množino premoga pri raznih skladiščih. Govori se o jednem milijonu tonelad. * M *• Dne 29. t. m. izbruhne po celem balkanskem ozemlju, nahajajočimi se v turški oblasti, splošni ustanek. ♦ * ♦ Pri Železniku, tako poroča srbski list „Stampa“, so ustaši pognali v zrak železniški vlak. v katerem jo bilo 250 vojakov. Potniki, ki so prišli iz Macodonije v Beligrad, so pripovedovali, da so videli ležati ob železniški progi med Vclezem in Kosovom na stotine nepokopanih človeških trupel. V Paraklisi trčili so turški vojaki z ustaško četo, ki je bila skrita na pokopališču. Nastal je tu med go-nii.ami krvav boj. Veliko pozornost je vzbudilo po vsi Evropi dejstvo, da jo poslala Rusija te dni jeden oddelek svojega vojnega bro-dovja v turško vodovje. Vsled tega gibati so se začeli tudi Angleži in druge države, ki so tudi poslali svoje vojne ladije proti turškemu obrežju, in vse je bilo mnenja, da se intervencija Rusije prične hip na hip. Tudi ustaši postali so živahnejši, ko so zagledali v turškem vodovju ruske vojne ladije in začeli so v raznih vilajetih strašno razsajati. Mislili so namreč, da jim je Rusija že v resnici prihitela na pomoč, ali po najnovejših virih varali so se hudo, kajti rusko vojno brodovje odpluje baje že te dni iz turškega vodovja, ker je Turčija ugodila vsem ruskim zahtevam, tičočim se zadoščenja, katero je Rusija zahtevala zaradi umora konzula Rotskowskyga, * * * V zadnjih dneh so ustaši porušili in sežgali 10 vasi. Vsled tega so pa turški vojaki tudi popolnoma uničili dve vasi ter pomorili v njih vse ženske in otroke, dočim so možje zbežali na gore ter se tam pridružili ustašem. Turški vojaki so strašno postopali, onemogle otroke in žene natikali so kar na kole. * * * Ustaši so pri Monastiru popolnoma uničili jeden turški batalijon. Dopisi. Iz Dornberga. — ^Pnlrngja^i^ist1* od 19. t. m. ima v svojem uvodniku proti klicn liberalne „Soče“: „Prirejajte ljudstvu veselice", i^vjitnjjjjiisli in ..opomjpe. Toda žal, da je „Primorski List“ — po neljubi pomoti — objavil vabilo dornberških liberalcev na veselico, ki se bo vršiia 30. t. m. z „Desetim bratom1*. Dornberški bratci in sestrice pa imajo „Desetega brata1* le za „cici-be“, ki kliče in vabi k zapravljivemu-divjemu plesu, pri katerem se bo „cebalo“ za žive in mrtve — ter tako ljudstvo napeljevalo k liberalni morali — varčnosti in ekonomiji, česar pa ne povejo. Ubogo ljudstvo, ako ne izprevidiš, kaj te take liberalne veselice učijo, ko se liberalci na odru ženijo in v „karjolah“ vozijo, kakor pred dvema letoma, ali pa, kako popivajo in se ženijo, kakor bodo letos pri »Desetem bratu11 pokazali — na tvoj račnn. Naposled pa bodo za tvoje novce, ako jim po odbitih kaj ostane, popivali po krčmah in se hvalili: „Zdajla sem piti ena frišna piba tam per nam". Ljudstvo, ubogaj torej in varčuj — ne zapravljaj po plesiščih, kor letina kažo slabo 7,ima pu bo imela h voj o potrebo zh to in tvojo otroko. Co so pa že hočeš vileleževati veselic, vduloAuj h«) katoliških vMOlic, ki to no pohujšujejo, ampak li bistrijo um in blažijo srce. I/ It O čiliju. — Vsi črsniki so poročali kako so narodi proslavljali god cesarjev, le pri nas imeli smo sv. mašo k«kor druge dneve. Naš župan, ki s ponosom meni, da jo liberalec, ni hotel, kakor so to storili drugi župani, ukazati gospodu pevovodju, ki je baje klerikalec, da bi oskrbel cerkveno polje za la dan. Stom bolel jo najbržo prihraniti občini par kronic, ki bi jih moral pevcem plačati. No, ako bil naš župan res tako „varčen", v p.ni občhnrjem, kdo bi mu 'to zameril? Mi pa, ki smo o njem dri’-zega mnenja, tega no verujemo, kajti župan. ' jo za dobrobit, svojim Občinarjem pač no dovoljuje ja*n+h -plesov, Pfi Irniih, mladina .ziiaravi večinoma vso .vfugrjii. Kolikp vteti.. pokvari £.i n i (aiju^ož j n j o, tnf Za- strupi si dušo o prilikah, kojo nudijo javni plc.,i. Uno 8. septembra imeli bomo sv. birmo in ker je ta dan praznik Hojst. Mar. Dev. bo ljudstva mnogo tudi iz druzih krajev. Ravno pred cerkvijo pre-zidavajo se dvo stari poslopji. Ročinjski Župan, ki je dal dovoljenje po zapisniku za stavbeno delo, a se je najbrže potem spomnil, da nista gospodarja „liberalea po njegovem kopitu11, jima je delo kljub soglasnega sklepa slav. starešinstva za-branil. Apelujemo na slav. starešinstvo, kor je pri teh podrtijah nevarnost, da vkrene potrebno, da se vsaj za sv. birmo to na kak način odstrani. O našem županu, za kojim se je drznila že kanalska žendamerija vohali čudne reči, bomo morda še jolj jasno govorili. Tak mož ne sme biti na županskem stolu. Njegov „meštir“ je kupovati in prodajati seno in slamo tudi o polnočnih nrah o lo povedano: Nas jpan ima že ilak dve kolajni, in sicer jo dobil jedno za zasluge kot bojevnik v vojski z Italijo I. 1866., druga kolajna jo pa jubilejska kolajna, in jih 'Loraj ob vsiiki priložnosti lahko nosi na svojih prsih. Križ na hrbtu pa prepušča prismojenemu dopisniku. Uredništvu „So-čeu pa bodi povedano, da jo presneto malo vreden list, ki nima boljših dopisnikov. S,cer pa je „Soča“ v Vrtojbi znana le po imenu Iz (iradeža nam piSe naročnik našega lista: V nedeljo dno 23 t. m. sla sc natakar in kuharica nekega res la v-rantu pri kosilu sprla tako, da jo nazadnje kuharica natakarja s pestjo udarila po glavi. To pa je natakarja tako raztogotilo, da je pograbil na mizi so nahaja^ joči nož in začel ž njim mahali po ku-’ harici, in sicer tako močno, da je koj padla v nezavest. Zadal ji je Sest velikih ran. Poklicani zdravnik je ranjenki rane izpral in sešil, pri čemer je imel 3 in pol uro dela. Natakarja so seveda koj zaprli. Strela. — 19. t. m. zvečer okolo 9 ure in pol udarila je strela v hiSo posestnika Franceta Vodopivca s Tabra pri Dornbergu. Začelo je goreti, in pogorel je zraven hiše tudi hlev s senom. Živino so rešili. Ogenj je poškodoval tudi Bosedovo hišo. Vodopivec je bil zavarovan. Zabodel svojo ženo. — Iz Kanala poročajo, na je dne 14. t. m. zjutraj kmet Berlot Št. iz Levpe, gredoč k maši, na poti smrtno zabodel in sicer s 3 sunki svojo ženo. Govori se, da je že dlje časa nekoliko zmešan. Ik Sv. Lucije nam pišejo: Silni tresk nas je vzbudil pozno v noči od 16 na 17. t. m. Treščilo je prav blizu, v hišo Jakoba Duša, po domače pri „Po-klonarju1 na Kozmericah v gorenje nadstropje skozi okno. Strela je v izbi razbila krošnjarske krošnje, razmetala pob-karje, godlce, fajfe. Treska In hudega vremena reSi nas o Gospod I — Železniško delo se je razširilo prav hitro. Podjetje se kaže pravično. Jemljejo v delo domače in tuje delavce, seve za ocvirke tudi Lahe. P. V Cerknem se prihodnji mesec t. I. slovesno otvori novi -Gospodarski Dom1, katerega je zgradilo kmetijsko društvo v Cerknem. Novo poslopje je zlasti namenjeno za mlekarnico kmet. društva. Mlekarniški prostori so urejeni po najnovejšem slogu švicarskih in danskih mlekarn, stroje na par je preskrbela akcijska družba „Alfa-Separatov“ iz Danaja. Mlekarnica, katera je že sedaj lepo razvita, zadobiia bode svojo popolnost v novih prostorih, kateri popolnoma odgovarjajo vsem zahtevam novodobnega mlekarstva. Urejeni so tudi potrebni prostori za izdelovanje in skladišče sira, hladilniki in ledenica kopelj itd. Sploh lahko rečemo, da bode cerkljanska mle-karnica najpopolnejša in je že sedaj najbolj razvita v naši deželi. To je pač lep napredek v gospodarskem oziru. Na dan otvorji nja ^Gospodarskega Doma41 so priredi popoldan velika ljudska veselica z sodelovanjem cerkljanske „Narodnc čitalnice11 s petjem in godbo; zvečer pu priredi čitalnica samostojen koncert v prostorih g. Kobalu. Opozarjamo že naprej kmetijska in druga društva na to slavnost, posebno one, kateri se zanimajo za mlekarstvo in sploh za gospodarsko vprašanje. Natančen vspored ob javimo ob svojem času. B. Kmetski odsek c. kr. kmetijskega društva v Gorici za okraj komenski v Komnu, priredi v nedeljo, dne 6. septembra t. 1. prvo razstavo goveje živine v Komnu. Živinorejci spadujoči v sodnijski okraj komenski so vabljeni prignati istega dnč do 8. uro zjutraj vso svojo lepšo živino ne glede na starost ter naj se nemudoma prijavijo pri kmetskem odseku v Komnu, ali pa pri svojih županstvih, da se živina namenjena za razstavo opiSe. Razstava, kakoršne Se ni bilo na Krasu in ki vzbuja že sedaj veliko za-uimanje daleč na okrog, obeta biti Bplošno zanimiva in podučna. Za to izvoljena komisija delila bodo 18 denarnih in 18 častnih priznanj. Otvoritev razstave bode ob 9. uri zjutraj. Za babice. — S prvim oktobrom začno v Trstu na porodniškem oddelku poučni tečaj za babico, in bicor v slovenskem jeziku. — One osobe, ki bi hotelo obiskovuti ta tečaj, ne smejo imeti nad 40 let, in ako so So neoženjone, staro morajo bili že nad 24 lol. — K prošnjam se moriijo priložiti, in sicer: l. Krstni list, potem žonitvanski list, ako so orno-žene, in ako so vdove, pa osmrtnico pokojnega mof.a; 2. Domovinski list in spričevalo o dobrem ponašanju. To obojo dobč pri županstvu ; 3. Zdravniško spričevalo, katero mora napraviti le c kr. okrajni zdravnik, oziroma mestni fuik; 4. Spričevalo o slavljenju koz. — Prosilke se morajo tudi izkazati, da znajo brati in pisati slovenski. — One prosilke, ki bi hotele vdobiti v ta namen štipendij, vložiti morajo najdalje do 10. septembra 1.1. svoje pfošnje pri doličnem okrajnem glavarstvu ter jim priložiti poleg že zgoraj navedenih prilog tndi ubožni list. — Vso prosilko pa Be morajo predstaviti v času od 1. do 4. oktobra dotičnemu profesorju c. kr. porodniške Sole, kajti one, ki se bodejo predstavile pozneje, ne bodo več vsprejele. Vozna zveza med Vipavo in Ajdovščino. — Gosp. Matija Wasmeyor v Vipavi je dobil oblastveno dovoljenje, da sme prevažati ljudi v to prikladnih vozovih med Vipavo in železniško postajo Ajdovščino. Omnibusi bodo po štirikrat na dan vozil iz Vipave v Ajdovščino in nazaj. Voznina znaSa za osebo po dnevu 80 vin., zjntraj in zvečer pa 1 K 20 vin. Slovenska zmaga pri volltvi v trgovsko bolniško blagajno. — Zopet se je podrla ena trdnjava ljubljanskega nemštva. Boj za trgovsko bolniško blagajno je izvojevan — Slovencem na čast. Slovenci so zmagali, dolgoletnemu nemlkemu terorizmu je, pripravljen konec. Češki .veterani. — Občni zbor veteranskega druStva v Holešovi je sklenil vpeljati čeSko poveljevanje. Papeževi darovi. — Pij X.je daroval za rimske ubožce 100.000 lir in za ljudsko kuhinjo Petrovega društva 5000 lir. Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos. . K 170 — do 190— „ Sandomingo „ 210— 220— „ Java ... „ 210- I) 220— „ Portorico . . „ 260— » 280— „ Ceylon. . „ 270— » 280— Slakdor .... „ 88-— )> 89— Špeh „ 176— H 180— Petrol ij t soda . „ 38— II 34— „ „ zaboju . „ 10-76 n 11 — Maslo surovo . . „ 168— }} 172— „ kuhano . „ 200— n 210 — Otrobi debele . „ 1040 ti 12— „ drobne . „ 10— ft li- Turšiča stara . . „ 16-60 tf la— Oves „ 14-60 v 17— Moka ogerska: št. 0 K 27 40 St. 1 K 27 — št. 2 K 26 20 „ 3 » 26-40, „ 4 , 24.60, „ 23 80 jtnton JFo«, klobučar iti gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi prisl na domača vina ter postreže tudi 7. jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Karol Draščik, pekovski mojster na Korint v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. la v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. 1>0R Av V Gorica, v' Gosposka ulica $.7, priporoča svojo veliko zalogo mod. blaga, kakor: zadnje novosti okraskov za obleke, rokavice, nogavice, pajčolane, solčnlke, dež-nike, trakove, pasove, predpasnike, vse potreb-ščtne za šivilje. Zaloga Mtfž' natboUšega perila za gospode ln gospe. Zaloga raznovrstnih trakov Itd. A nton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in : na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porio rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korffc istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3 4, 5. Voč vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po Vi kila in od I funla. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v U. Bistrici. Zveplonke dražbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih uajmanje po 6 Kg. na vse kraje. »oooooooooo Krojaška mojstra čufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona it. 7 v hiši g. Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstne obleke za molke po meri, bodisi fme aii pa priproste. Priporočata se svojim rojakom | v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročila. I >000000000 Št. 1930 .. Op. It. 6 £ 28— Naznanja ae, da JAVNA DRAŽBA zastavil Il.četrtleta t. j. mesecev aprila, maja in junija 1902. začne v ponedeljek 7. septembra 1903 ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke, Od ravnateljstva zastavljalnice in i njo združene hrauihiice. V Gorici, 8. avgusta 1908. Lekarna ^ olelli v Gorici! Prave in edine žel. kapljice a znamko sv. Antona Pado-vanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan ... . , , po jedno žličico (Varstvena znamka) popijfl _ Qkrep{ aelodte, storž, da ngir v kratkem času omotica in Si: votna Uuost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naročiive in pošiljalve pa jedino le v lekarni CKISTOPOLKTTI v (Jorici. Fflf Podpisani se priporočam slav. občinstvu in svojim rojakom za obilna naročila svoje nove delavnice v lastni hiši na Kolehah pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna, hlačevine in izgotovljenih srajc. Vsako naročilo se izvrši točno in po celo nizkih cenah. A. Mavrič, kroj. niojmtei*. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Odlikovana delavnica! ANT. KRUSIČ7 krojaški mojster v vrtni ulici 26. Priporoča se sl. občin-stvn v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarip na ravno doSlo sveže poi..iadansko blago, lasi ni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene solidne ! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajainico jestvin V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, dni rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dob6 tudi testenine tvrdke Žnideršič A Valenčič t Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah, Z odličnim spoštovanjem Joaip Kutin, trgovec v Seineuiiki ulici h. fttv. 1 (v Ustni hiši.) sarori dobiček . . hranilnice: % 1902 Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 4Va% polumesečno; ne-v*dign6ne obrestipripi-suje konec leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnioa sama. Posojila udom na ošabni kredit po 6°/« in na vknjižbo po 5'/,% »Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poitnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane s glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po 2 K. Otvaija članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne ure vsak dan od 8. ure zjutraj pa do i. ure popoludne. flTeodor Slabanjalf Si srebrar, U lil j v Gorici, ulica Moreli 12, k d ||j priporoča pročasl. duhovščini za [U kg izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o- U m Viktor Toffoli v Gorici, via Teatro št. *0 (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Corfu ... kr. 56 Bari ... „60 Lucca ... „70 Nizza • . . „80 Jedilno . . kr. 40 „ boljše „ 44 dalmatinsko „ 48 istrijansko . „ 56 * II Odlikovana A. Černigoj (društvenik , Miz. zadruge") v Gorici, Tržaška ulica h. štev. 18. Priporoča svoje mizarske izdelke vseh slogov in za vsaki stan. Izdeluje tudi vse strugarske izdelke točno po naročilu. Vsa naročila se preskrbi v najkrajšem času po zmernih cenah. Delo lično in trdno. Anton Breščak Gorioa, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Glroncoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti.'Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! Računski sklep in bilanca »Krojaške Zadruge" p registrovane zadruge z omejeno zavezo v Gorici za upravno leto 1902. I,. J 902. je pristopilo 4 novih članov, izstopilo jeti članov, tako da znaša število članov koncem 1. 1902. 287. sprejrmki Račun blagajniškega prometa za leto 1902. izdatki lmovine 31. decembra 1902. Račun bilance. 31. decembra 1902. Dolgovine Račun blaga............................. „ oprave ............................ „ dolžnikov.......................... „ naloženega denarja................. „ poštne hranilnice : % Pro *902 „ blagajne : gotovina............... „ prehodnih zneskov................. „ zgube in dobička: zguba . . . K v 119419 89 2998 62 20434 58 444 — 4 55 (M O cc 20 200 — .11362 20 155656 04 Račun zadružnih deležev . . . „ izposojil.................. „ upnikov ................... „ obresti zadružnih deležev „ podpornega zaloga . . . n reservnega zaloga . . . „ davka : zaostali davek . K v 29897 80 43127 86 73251 94 796 32 2§60 — 4568 93 1063 19 155666 Jernej Kopač, odbornik. M. Koršič, član nadzorništva. Ivan Bajt, predsednik načelništva. Franc Černič, Štefan Podgornik, odbornik. odbornik. Dr. Fran Žigon, predsednik nadzorništva. Dr. Fr. Kos, Leop. Abram, član nadzorništva, ;jan nadzorništva. Svit. Premrou, odbornik in blagajnik. Val. Jug, član nad. orništva. Račun bilanco 1901 : gotovina „ deležev.................. „ škonto................... „ blaga ........ „ pristopnino in knjižice „ poštno hranilnice . . „ izposojil................ „ upravnih stroškov . . prehodnih zneskov . . K v K v 2258 74 Račun reklame 629 40 1869 60 11 obresti izposojil 1178 60 1192 86 ti deležev 366 — 162492 21 11 stanarine in svečave 1096 65 9 20 spedicijskih stroškov 1303 — 18 86 »1 upnikov 165438 26 23700 — poštnih stroškov 508 77 12 22 M obresti deležev ......... 1682 92 500 — n upravnih stroškov 3072 84 M škonte 1132 54 7, »1 plač osobja 9208 — n poštne hranilnice — 84 v dolžne podporo „Š. D.“ .... 260 — n nagrad 650 — M dolžnikov 4 — ii naloženega denarja 200 — n izposojil 1900 — ti prehodnih zneskov 700 — ti davka 2039 18 ♦a bilance 1902: gotovina 802 20 192053 19 192053 19 Denarni promet: Sprejemki................... 192053 K 19 v Izdatki..................... 191250 „ 383304 K 18 v Račun zgube. Dobiček. Račan blaga: 5% odpis......................... „ oprave : 10% odpis....................... „ dolžnikov: 5% odpis...................... „ poštne hranilnice: manip. stroški „ obresti izposojil...................... „ upravnih stroškov........................ „ reklame.................................. „ stanarine in svečave................... „ spedicijskih stroškov.................. „ plač osobja.............................. „ davka . • ............................... 27665 | 14 27565 Račun blaga: surovi „ poštne „ škonte „ pristopnin in „ bilance: zguba 16006 4 1192 9 11352 ■MHHBHnHHMMBMMMMBHI MMiHHanMHMki %> Priznanje ilirskim testeninam iz krogov veleposestva. Gospodoma Žnideršič & Valenčič, II. Bistrica. Z Vašimi testeninami sem popolnoma zadovoljna, ker so res najizvrstnejše od vseli, kar sem jih poskusila. Tolsti vrh (St. ^Jernej) Dolenjsko, 12. jnnuv. 1903, Marija ltuilež, grajSčiikinju. «fSX3tw«. V''lil>■'• 7.iili»n» iivulnih strojev vsalie vrste zn šivilj . krojače in revIjarje. Edino zastopstvo Pffafovih šivalnih strojev, katoriso svotovno znani natrpožnosti in dobroti, tor so najsposobnejši za vsako vrsto dol, kakortudi za vozanjo, rekaiuiranjo, so odini, ki so jamčijo za 10 let je pri nas mine« in V zalogi imamo tudi BURSKA DVOKOLESA ter I Onarana sem j11*'0 ot^ 'ep°^e * uoai ana brote Tvoje ob[eke in do-Povej mi vendar, kje kupuješ tako krasno blago? v ,Krojaški zadrugi4 v Gorici, Gosposka ulica 7. = katera tvrdka ima največjo zalogo le vrsle v Gorici. — ,.Kako je lo mogoče, suj sem vendar čilaln v nekem listu, da nima ..Krojaška zadruga11 ni-kakega blagu več1. — „Pnjdi. pojdi in ne veruj vsake reči; prepričaj so parna in iznenadena hodeč, k^ zagledal isto založeno tako velikansko z blagom, da bodei kar strmela. Tu ti leži na razpolago izvanredna množ na raznega blaga za vsaki spol in za vsaki letni čas, kakor krasno Zephyrje, baliste, perkal, svile. Oxforl, Pique, vsakovrstnega volnenega blaga, moško sukno po vsakej ceni in izberi. Tu dobiš bogato izber vsakovrstnega blaga, za neveste jako veliko zalogo perila, kakor platna, Chitfon, prtenine, hlačevine volnene odeje, kovtre, žepne rute. Tam dobiš vse blago prejšnjih sezon pod lastno ceno. Na zahtevo se pošiljajo uzorci brezplačno. Cene so tako nizke, da se je čuditi, seveda tudi stalne, brez pogajanja. Torej pridi in poskusi, in gotovo boš zadovoljna in vesela". a Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Duasta cesta št. 15 v Maturi biši v pritličja vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij* premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki. „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu! m H***.« i angležke „Helikal Premier", in ,.Regent“. Cena je od ISO K naprej. Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnico, puško in samokroso vsake vrste. Komat šivank za šivilje stane v Gorici le 70 v. Edina meh. delavnica za popravo šivalnih strojev in dvckole Za obilno naročbo sr priporočala ul. občinstvu iidana Saunig & Dekleva, ulica Municipio št. 1. ~n£>er'9 Prosiva zahtevati listke! I I__~ Wt‘ H ID T3 cd , M cS d o rt o S-4 M O a M u o M O Ph k 7 Nuj večja trgovina z železjem Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. 11. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okovo, žolezje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. Edina zaloga stavbenih nositeljev v Gorici. Pocinkana Si ca aa vinograde po jako aniaanih cenahI Pozor! Kn« krone nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikmske blagajne, da je knpil pri naju za KK) kron blaga. l i r™! id o M 0 1 H P 0 pr 1 o p 0 P p> CK) 1 to P-® i Prosiva sahtovati listke! i ! ! P O Z O E !! mitri klela i na želodcu in težki irclai u daje gotovo pomoft in povrača izgubljeno zdzavje K* edino prava Germanova zdravilna življenska esenca katera je nenadkriljivo sredstvo in deluje z največjim uspehom pri vseli že-lodč ih boleznih, kakor: slaba prebava, pom»njkanje teka, želodčna ote1'lina, napihovanje, p-drigovanje, ?gaga, zlatenica, omotica, glavobol, krč ild. Germanova življenska esenca pomaga proti jetrnim iu sleznim boleznim, proti henieroidom, čisti pokvarjeno kri in izločuje vse nečiste sokove iz krvi Germanova življenska eser ca odganja zaostale vetrove in neznosne gliste, a s teni, da povrača izgubljeni tek in voljo do jedi, donaša mnogo k okrepljenju telesa Germanova življenska esenca je pomagala že več ljudem, kateri so jako veliko potrošili za razna zdravila brez uspeha, kateri se pomoči več nadejali niso. Germanova življenska esenca se pripravlja iz blagodelujočih, pov-s«m neškodljivih rastlinskih sokov, je jako prijetnega, nekoliko grenkega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive osebe, ženske iu otroci, kateri drugih zdravil ne morejo jemati. Cena steklenici 1 K 40 v, s pošto se ne pošilja manj nego 2 steklenici. za spremnico in odpravo 40 v več, in to samo po povzetju ali če se znesek pošije naprej. Glavna zaloga, kamor naj se vse naročbe naslavljajo K. Germana lekarna „pri črnem orlu4 v Belovaru, Hrvatsko. V znak pristnosti im» vsak zavitek tiskano ime tvrdke: Lje-karna k „crnom orlu" K. Germana u Belovaru. /.ato zahtevaj izrecno pristno Germanovo živJJensKo esenco; ako pa ti se ponudi druga, za katero bi se tratilo, da je boljša ali pa ravno tako dobra, je ne vzami, temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš.