OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQIIAK.1TT NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds XXXVI.—LETO XXXVI. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MAY 6, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 89 "^NETH TURK . prometni nesreči, ki se je , ^tila v nedeljo zgodaj zju- J zapadni strani mesta, Oil lia s svojim prijateljem ubit Kenneth Turk, star 19 let, na 1057 E. 69 St. Ro-JG bil v Clevelandu ter je bil j^p^^^ruštva Comrades št. 566 j^'^kaj zapušča mater Alber-' Očeta Herbert, mačeho Mary, ^ Adelbert, Russell, Roger j^^&fbert ter sestri Beatrice in starega očeta William ^Jiftiarg in staro mater Mar-Turk. Pogreb se vrši da-Popoldne ob dveh iz Ziehm ^febnega zavoda, 7618 Su-. ^ op Ave., v luteransko cerkev ^avla na E. 55 St. in Spen-Ave. LAURICH ° dolgi bolezni je preminil v bolnišnici Joseph Lau- CSf ■ star 70 let. Doma je bil iz pri Rakeku, odkoder je v Ameriko pred 50 leti. J^aj zapušča sestro Mrs. Bostjančič, stanujočo na " Parkgrove Ave. Pogreb I v četrtek popoldne ob r iz pogrebnega zavodk is? in sinovi, 458 ili. , St., na pokopališče Hill-' Prijatelji so prošeni, da Pošljejo vencev. TOMKO Ij Lakeside bolnišnici je umr- % Po Več kot triletnem boleha- -Aftielia Tomko, preje Mu- k' dojena Božič, stara 68 let. j^^'^ovala je na 15009 Ridpath % dojena je bila na Štajer- I • V Ameriki se je nahajala o JG bila članica podr. št. sŽZ. J zapušča soproga Paul, °ti"ok: Mrs. Amelia Lang, •^P Muzar, John Muzar (vsi So v Texasu), Mathias Mu-Iq' ^rs. Julia Hays in Paul 'toy . ' šest vnukov, pet pravnu-^ več sorodnikov. Pogreb lij^^ši v petek popoldne ob 1. pogrebnega zavoda Jo-^ele in sinovi, 458 E. 152 ' ^9. Whitehaven pokopališče. STONE ii^ ® kratki bolezni je preminila fQj^jemu domu Jessie Stone, ^5^2 stanujoča na Ј1ц^ St. Clair Ave. Tukaj za-George, hčer Mrs. V Indiani, tri sestre, L brata, vnuka in pravnuka. Charles je umrl leta ž|(g ' Truplo bo ležalo na mrtva-W odru V Želetovem pogreb-\ ^^vodu na 6502 St. Clair *^9-1168 od poldne do 5. ure bo odpeljano v Akron, ■^j. ^ši redna seja krožka št. Чој.;?^' Slovenk v navadnih pro-b del. doma na Watei -ЦД ' članice so vabljene, da ^ilo ker podano bo poro- konferenci, ki se je HfiU nedeljo. Po seji zabave v počast ma-Materinski dan. do notranjega razkola. Unija A.F.L. je stala na stališču, da morejo biti unijsko organizirani le taki delavci, ki so strokovno sposobni. Z drugimi besedami— neke vrste elita. Kaj pa z ogromno maso drugega delavstva? Organizirati to maso—to nalogo so si nadeli uporniki in tako je nastala druga unija C.I.O. Danes je ravno ta unija tista, ki je organizirala delavstvo po ameriških gigantskih podjetjih, kot so tovarne avtomobilov, jekla, oblačil in podobno. Obe uniji, ki imata milijone članstva, imata tudi široko razpreden poslovni aparat, veliko število nameščenstva, lastne zgradbe, časopisje in drugo premoženje. Odpovedati se tem gospodarskim dobrinam, je eni in drugi stranki težko. Toda tudi poskusi, da bi se uniji med seboj ne napadali in ne tekmovali, so se do sedaj izjalovili. Če se je sedaj predsedstvo obeh unij ze-dinilo na tej bistveno važni točki, je dosežen uspeh, ki zna vo-djfc.'-'k nadaljnjim uspehom in končno do skupne velike unije, ki bo štela že sedaj nad 12 milijonov članstva. Če bi prišlo do edinstva, bi bilo pomagano ameriškemu unijske-mu gibanju tudi pri izvajanju neposrednega programa. Zastavljen je namreč cilj, da se vrši po Ameriki kot celoti, kakor tudi v posameznih državah ogromna propaganda, da se neorganizirano delavstvo unijsko organizira. V tem slučaju bi propagandi odpadli razni predsodki in sumničenja ene unije proti drugi, boj pa bi se vršil po enotno zasnovanem strateškem načrtu. Nadalje je važen moment, da se delavstvo zaveda, da ima v Washingtonu republikansko vlado, ki mu je naravnost sovražna in ki sili prvobitni ameriški kapitalizem zopet neomejeno v ospredje. + Stavka brez primere STOCKHOLM, Švedska, 5. maja—Švedsko je z današnjim dnem zajela stavka, ki zna para-lizirati švedsko gospodarsko življenje. Prvotna stavka, ki se je začela včeraj v industriji mesa in v produkciji življenskih potrebščin, se je danes razširila na pekarne, na produkcijo kvasa, na delikatese, na industrijo masla in maščob, sploh na mline, tovarne za konservirano sadje in zelenjavo, tako, da je vprašanje, kaj bo s prehranjevanjem prebivalstva. Na jugu Švedske je Danska, na njenem zapadu pa Norveška. Švedske gospodinje so vdrle tako na Dansko, kakor na Norveško in se vračale težko obložene z nakupljenimi živili. Švedska vlada v stavko ni posegla. Vprašanje je ali bo morala racionirati prehrano prebivalstva ali ne. Švfedsko časopisje je prišlo na dan z recepti kako peči kruh brez kvasa. ' Delavstvb je zahtevalo približno dva dolarja več plače na teden, in $2.40 za ženske moči, Delodajalci pa so obratno zapo-če\i akcijo, da se celo znižajo dosedanje mezde. Vsi poskusi, da bi prišlo do mirne izravnave, so propadli in posledica je sedanja gigantska stavka, kakršnje Švedska ne pomni desetletja nazaj. PRIMERA. KI NE DRŽI HOBOKEN, N. J., 5. maja^ Benjamin Fairless, predsednik industrije jekla United States Steel Co., je primerjal cene jeklu s cenami drugih življenskih potrebščin. Funt mleka stane dvakrat toliko, funt kruha pa trikrat toliko kot funt jekla. V zadnjih 13 letih da so se cene tem živilom višale mnogo hitreje kot cene jeklu. Fairless je govoril na zborovanju delničarjev te družbe, od katerih je bila polovica žensk. Kot delničarke imajo interes, da dobijo čim več na delnico, kot gospodinje pa ne vedo, kam s primero cen jeklu in cen mleku ali kruhu. . . . DVE LADJI STE TRČILI LONDON, 6. maja—Britanska ladja Duke of York in ameriška tovorna ladje Haiti Victory ste trčili v iSevemem morju. Britanska potniška ladja je imela na krovu 45'? potnikov in posadke. Ameriški parnik je rešil potnike in poskuša privesti poškodovano britansko ladjo v bližnje pristanišče. NEVRNJENI NEMCI BONN, Nemčija, 5. maja— Nemška vlada je objavila statistiko, iz katere izhaja, da se do sedaj ni povrnila domov 1,300,-000 nemških vojakov, ki so bili po raznih bojiščih v zadnji svetovni vojni. Nemška vlada ne ve za njihovo usodo. Ima pa podatke, da se večina teh vojakov najbrže nahaja v Sovjetski zvezi, delno pa v njenih satelitskih državah. VZTRAJNA V POSTU JOHANNESBURG, Južna Afrika, 5. maja—Kornelia Foster si lasti svetovni rekord v postu. Od 15. februarja 1953 uživa le vodo in sodo. V času posta igra na harfo, bere knjige in pripravlja kosila za svojega moža. Poročilo ne pove, kaj je Fosterjevo nagnilo, da je začela z dolgim postom. MLEKO ZASTONJ WASHINGTON, 5. maja— Kmetijsko tajništvo bo razdelilo sto milijonov konserviranega mleka. Mleko bodo dobile tiste ustanove in organizacije, katerih cilj je dobrodelnost. Upoštevane bodo tudi šole. Dobil priznanje Pvt. Henry Kapel, sin poznane družine Mr. In Mrs. John Kapel iz 1865 Sagamore Dr., se nahaja v vojaški službi z 501. Airborne zdravniškim bataljonom v Camp Breckinridge. Pred kratkim je prejel od komandanta zelo pohvalno pismo v priznanje za njegove izredne zasluge pri izvrševanje službenih dolžnosti. UMRL JE VELIK PRIJATELJ Nemški pesnik pravi, da kdor ni jedel krulia s solzami v očeh iz hvaležnosti, da ga ima, ne ve, ka^jj je vreden. Ohijski politični dinastiji Taft, delavstvo upravičeno oporeka, da bi znala ceniti trudoma in mukoma pridobljeno premoženje, in da bi se na drugi strani znala vživeti v življenje socialno nizko stoječe družine. Izšla je iz bogastva! "Moja mladost je bila trda." Tako je izjavil o sebi bivši zvezni senator Robert Wagner, ki je umrl v New Yorku. Wagner je v prvi poslovili dobi pokojnega Franklina Roosevelta vodil uspešen boj za zakon, ki je nosil njegovo ime, dalje za mnogo druge zakone v prid delovnemu človeku. Ali so bile ideje, ki so značile za nekrvavo socialno revolucijo, zapopa-dene v tej zakonodaji, porojene v glavi predsednik Roosevelta ali senatorja Wagnerja, končno ni važno. Dejstvo je, da je bil Wagner delavski prijatelj, položaj delavstva pa je doumel, ker ga je z vso trdoto in vsebino doživel sam, ko je bil mlad. Med ameriškim delavstvom mu bo ohranjen topel spomin. SVETOVNA LEPOTICA POROČENA TOKIO, 5. maja—Finka Armi Kuusela je bila lansko leto proglašena za svetovno lepotico. Stara je 18 let. Za časa svojega bivanja na Manili se je seznanila s filipinskim milijonarjem Keranto in se z njim poročila. Poročno potovanje je novi zakonski par privedlo tudi v Tokio. —Nedavno tega je svetovna lepotica Armi še zatrjevala, da jo bolj interesirajo knjige kot pa ljubavna vprašanja. RUSI DOBRODOŠLI V ANGLIJI EASTBOURNE, Anglija, 5. maja—Pomorske parade britanskega brodovja, ki se bo vršila na čast novo kronani britanski kraljici Elizabeti, se bo udeležila tudi ruska križarka "Sverd-lov." Občinski svet mesta East-bourno je sklenil, da povabi sovjetsko križarko v svoje pristanišče, moštvo ladje pa ima biti gost mesta. 40-letnica poroke Včeraj sta doživala 40-letnico lepega in zaslužnega zakonskega življenja Mr. in Mrs. Anthony Pluth, ki stanujeta na 21101 Recher Ave. V krogu svojih otrok sta praznovala pričakovani dan, srečna in zadovoljna, zavedajoč se, da jima je bila življenjska usoda naklonjena in radodarna. Na mnoga in plodna leta—jima kličejo prijatelji in znanci. V bolnišnici V Charity bolnišnici se nahaja Mrs. Justine Pretnar, 14305 Jenne Ave., hčerka poznane Mrs. Jennie Jelerčič iz 15302 Waterloo Rd. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja! Na operaciji V Euclid-Glenville bolnišnici че nahaja Mrs. Mary Sercelj iz 1140 E. 170 St., ki se je danes morala podvreči operaciji. Obiski za nekaj dni niso dovoljeni. Upamo, da se ji ljubo zdravje čim preje popolnoma vrne. Ne generali-poklicni politiki naj vodijo pogajanja na Koreji! RAZPRAVLJANJE O POMOČI TUJINI SE NADALJUJE WASHINGTON, 5. maja—Državno tajništvo se strinja z britanskim ministrskim predsednikom Churchillom, v kolikor Churchill zagovarja delo zavezniške delegacije, kateri načeljuje general Harrison. Britanski laboristi so namreč zahtevali, da naj generala Harrisona nadomesti poklicni politik. V britanski spodnji zbornici je'*-——- bila živahna in ostra debata o sedanjem stanju mirovnih pogajanj na Koreji. Britanski laboristi se zaletavajo v Harrisona, češ, da se obnaša pri skupnih konferencah s komunisti po generalsko, ne pa po diplomatsko. Churchill, kot rečeno, se s temi obtožbami ni strinjal. Pristavil pa je, da ne vidi razloga zakaj bi se ne prešlo preko vprašanja Izmenjave vojnih ujetnikov na širšo podlago, ko naj bi se razpravljajo na splošno o miru na Koreji. Debata o Koreji v britanskem parlamentu ni nič novega. Britanci so svoječasno zahtevali, da naj bo ameriškemu generalu kot vrhovnemu poveljniku dodeljen kot njegov namestnik Britanec. Britanska vlada je dalje zahtevala, da naj bo o vsakem važnem koraku Amerlkanca kot vrhovnega poveljnika obveščena tudi ona sama. Trenotno zahteva britansko javno mnenje, da naj bo pri pogajanjih v Pan-munjomu navzoča tudi britanska delegacija. Evropa ni več v krizi Danes se je nadaljevalo zasliševanje glavnih predstavnikov republikanske federalne vlade pred skupnim odborom za zunanje zadeve tako senata, kakor spodnje zbornice. Obrambenl tajnik Wilson je mnenja, da je Evropa svojo krizo prestala, da je sedaj na poti okrevanja. Finančni tajnik Humphrey se je za časa svojega bivanja v Evropi zanimal posebno za nemško gospodarstvo. V Berlinu se je nahajal tri dni in je trdil, da je obnova, nemške industrije, strokovna sposobnost nemškega delavstva napravila tia njega neverjetni vtis. Humphrey trdi, da se je industrijska kapaciteta za-padnega Berlina dvignila v primeri z letom 1949 kar za 100 %. Živahna je izmenjava blaga med zapadnim Berlinom in med Ameriko. Humphrey je enako mnenja, da Nemčija postaja vedno večji politični in gospodarski faktor zapadne Evrope, posebnč še, ker se dviga z lastnimi sredstvi. Staro vprašanje pomoči Republikanski senatorji hoče-10, da se loči državno gospodarstvo evropskih držav kot tako, od ameriške pomoči skupni za-padno evropski obrambi. Ame rlka ne more garantirati trajno, da bo krila redne primanjkljaje v proračunih zapadno evropskih držav. S to prakso je prenehati. Tudi je prenehati z izgovori zakaj je taka ameriška pomoč potrebna in bila potrebna. Ti iz-e:ovori so bili običajno,—"da je zapadna Evropa preobljudena, nreerosto naseljena, revna, da so nekateri kraji zaostali in okuženi." Senatorii so se nadalie postajali na stališče, da je treba končati s nrogafando in evrnnsko mise1no=t.io, da bi ameriški do-ipT kot dolflr in ameriška nomoč kot materialna pomoč mogla za- ustaviti komunizem. Vsak ameriški dolar, ki naj se še da kot pomoč, mora Imeti svojo upravičenost, tisti pa, ki ga zahteva, mora stvarno obrazložiti, zakaj da ga rabi. Governerji so se razšli Z današnjim drugim dnem skupnih razgovorov ameriških governerjev in predsednika El-senhowerja se je končala konferenca governerjev. Bela hiša je o teh konferencah izdala splošno pojasnilo o vsebini debate. Šlo je za razmerje med posameznimi državami in federalno vlado. Elsenhower je povdaril, da ima federalna vlada že po ustavi kompetenco in odgovornost za vodstvo ameriških zunanjih zadev, za vprašanja miru in vojne. V časih, v katerih živimo, pa imajo tako posamezne države, kakor krajevne uprave ogromno dolžnost in odgovornost, da ukrenejo vse, kar je potrebno za splošno civilno obrambo. Posamezni governerji niso dali podrobnih pojasnil, o čem so se razgovarjali. Jasno je, da je šlo za trenotna mednarodna vprašanja, za mir ali vojno in za varnost Amerike. Predsednik Eisenhower je seznanil gover-nerje z najnovejšim položajem tako na Koreji, kakor tudi v francoski Indoklnl in v drugih državah jugovzhodne Azije. Značilno je nadalje, da so se teh konferenc udeleževali tudi vrhovni vojaški in civilni predstavniki. Poročilo je podal general Lawton Collins kot šef ameriškega zveznega štaba, Allen Dulles kot šef tajne ameriške obveščevalne službe, John Foster Dulles kot vodja ameriške zunanje politike, justični tajnik Brownell o pravni situaciji v Ameriki in Stassen o ameriški pomoči tujini. Glede notranjih ameriških vprašanj, tako so naglašali posamezni ameriški governerji, pa je šlo za vlogo in kompetenco ene in druge države ter Unije. Posamezni governerji so naglašali, da se je nedavno tega hotelo zmanjšati vpliv držav, povečati pa moč federalne vlade. Države naj bi bile potisnjene navzdol na podrejeno vlogo. Sedaj pa da se jim je priznala stara vloga, torej kompetenca države v lastnem delokrogu, v katerega naj se federalna vlada ne vtika. Iz teh pripomb bi se dalo sklepati, da hoče Eisenhower s svojo vlado zmanjšati federalne agencije. Demokrati so stali na stališču, da so gotova vprašanja Amerike tako skupna in tako važna, da jih je urediti federalno. To so n. pr. vprašanja državljanskih pravic, vprašanja obče socialne zakonodaje in zdravstva, vprašanja naravnih zakladov, ki naj služijo ameriški skupnosti pod vodstvom federalne vlade. Zopet dokaz, da pod Eisenhowerjem gremo nazaj k pravilu kapitalizma, da naj bo država pa tudi Amerika le nekak—hočni čuvaj. Nov predlog Eisenhowerja WASHINGTON, 6. maja— Predsednik Eisenhower je predlagal kongresu naj odobri $5,-828,000,000 kot ameriško pomoč tujini. Torej za $1,722,000,000 manj kakor je bil predlog bivšega predsednika Trumana. Eisenhower je dal ob tej priliki oster komentar na račun sovjetske agresivne politike v Aziji in naglasil, da je Azija tudi branik Amerike. McCarthy v zadregi WASHINGTON, 5. maja— Senator McCarthy se bavi tudi z blokado celinske Kitajske. Rad bi najbrže kar sam prepovedal vsem državam izven komunističnega bloka, da prekinejo vse trgovske zveze s to Kitajsko; nobena ladja naj ne gre v kitajsko pristanišče in ne iz njega. Pomočnik v državnem tajništvu Robert Kennedy mu je povedal, da kakih 193 ladij plove na leto v kitajsko pristanišče in iz njega odpluje, te ladje pa plovejo pod zastavami zapadnih zaveznikov. Amerika jim ne more prepovedati trgovin s Kitajsko. Interes kakega zaveznika do Kitajske tudi opravičuje njegovo trgovanje s Kitajci. Od Kitajcev , ta zaveznik dobi lahko več* kakor jim da. McCarthy tega ne more razu meti in je zahteval od tajnika Dullesa uradno pojasnilo. NA KOREJI NI NAPREDKA PANMUNJOM, 6. maja—Zavezniki so stavili glede vojnih ujetnikov sledeči predlog. Vsi Korejci domačini v vojnem'ujetništvu, bodisi na severu ali na jugu, naj se pustijo na svobodo kakor hitro bo doseženo premirje. Ti ujetniki pa naj se kot svobodni civilisti sami izjavijo kam hočejo iti. Z drugimi besedami, vojni ujetniki Korejci naj postanejo po premirju tako imenovane razseljene osebe (Displaced Persons), pojm, ki je po vojni znan posebno v Evropi. Komunisti so ta predlog zavrnili in zavezniki so priznali, da je uspeh dosedanjih pogajanj enak ničli. Rojstni dnevi Mr. in Mrs. John Samanich iz 3685 W. 58 St. sta v zadnjih par tednih oba obhajala svoja rojstna dneva. Najprvo je Mrs. Mary Samanich imela svoj rojstni dan, in sicer na 18. aprila, ko je obhajala 70-letnico, na 1. maja pa je njen soprog obhajal svojo 75-letnico. Slavljenca sta stari-ša Carl Samanicha, poznanega društvenika in člana glavnega odbora SNPJ. Sorodniki in prijatelji izrekajo slavljencema iskrene čestitke ter jima želijo še mnogo let zdravja in sreče! Poroka V soboto, 9. maja se poročita v cerkvi sv. Vida Miss Elaine Agnes Kardell, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. John in Agnes Kardell iz 6011 Bonna Ave., in Mr. William Robert Mc-Mahon. Poročna maša bo ob 9. uri zjutraj. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonskem življenju. it ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEndersan 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 - 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$12.00 - 7.00 _ 4.60 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 KRIVDA AMERIKE IN KOREJA (3) Slovenci v Ameriki so doživeli pravo idejo Amerike. Narod narodov. Ne čutijo "narodnostnih sporov; v tovarnah in v podjetjih kjer delajo, jim ne gre za nobeno vprašanje ali delajo skupno s Slovani, Germani ali Romani. Odkod prihajajo novi ljudje v Ameriko, jim ni mar. To je Amerika. ^ , v ii >■ i ■ •' . ' li •: -tk I tj ■ • . C ,.iu д.,'л1: V zadnji svetovni vojni je bila Jugoslavija zasedena. V Sloveniji Nemci in Italijani, drugod poleg obeh teh tujcev še Madžari in Bolgari. Ameriškim Slovencem ni mogoče vliti tisti občutek, katerega je imel narodni Slovenec, če vzamemo samo za vzgled Slovenijo, ko je gledal na slovenskih tleh Italijana oziroma Nemca. Kaj pa je tebe treba bilo? je skoraj vsakdo, ki je narodno čutil vzkliknil, ko je videl te tuje pojave. Evropa je pač različna od Amerike, ki je v gotovem pogledu edinstvena država na svetu. Toda razumeti je treba tudi druge ljudi. Narodnost, narodna država je v javnem življenju v Evropi vse. Pa če gremo s tega stališča v Evropi, zakaj bi ne šli v Aziji, zakaj ne na Koreji? Koreja je bila država s 30 milijoni prebivalstva. Lastni jezik, lastno gospodarstvo, lastna zgodovina. Kdo je klical na Korejo ali Japonce, ali Kitajce, ali Ruse, ali Ameri kance? Nihče! Za Korejo so barantali. Da je Rusija poma gala razorožiti Japonce v severnem delu Azije, je v zadnjih dneh vojne stopila tudi v vojno proti Japonski. Znašla se je paralela 38, ki naj deli Korejo na dvoje. V severni Koreji naj razorožijo Japonce Rusi, v južni Amerikanci. Toda kaj potem? Koreja je bila okupirana. Toda tudi kot država 30 milijonov ljudi se je smatrala predvsem od strani Amerike kot malo važna država. Kaj so delali Amerikanci na Koreji potem ko se je končala vojna? Okupirali so jo vojaško, namreč tisti del južne Koreje, ki je bil pod 38. paralelo. Ameriški vojaški poveljnik je bil general Hodge. Kaj je hotel general Hodge z južno Korejo? Po korejskih virih sam pravzaprav ni vedel ničesar. Povdarjal je, da je pač vojak, da je treniran za vojaške operacije, na Koreji pa da vodi vojaško upravo. Kaj so bili važni dogodki za Korejo? Prvi, da so Korejo razdelili med severno in južno. Drugi, da se je decembra 1945 s pristankom Amerike sklenilo v Moskvi, naj pride Koreja razdeljeni zopet na štiri proklete zone pod upravo Amerike, Velike Britanije, Kitajske in Sovjetske zveze, vsaj za pet let. Štirizonska uprava slabega spomina je znana iz nemške in avstrijske povojne zgodovine. Pride ameriški-državni tajnik Byrnes, ki pravi, da je bila zamisel o štirizonski upravi Koreje navadna oslarija. Toda ali naj bo Koreja deljena, ali enotna, kakor je to zahtevala narava sama? Severni del Koreje se je razvil po naturi v industrijski center, južni se je posvetil bolj agrarizmu. Agrarizem na jugu je podpiral naravno industrij alizem na severu, sever pa je dajal jugu industrijsko moč. Vsa ta izmenjava dobrin je bila za Korejce samo o bsebi razumljiva, ker so jo ustvarili po naravnih dogod-kiji tudi sami. In končno stališče ameriške vojaške uprave poleg vseh mešanic političnih pojmov? Šviga švaga čez dva praga! ^ General Hodge ni vedel kam s političnim življenjem Koreje. Dajal je malenkostne ukaze kako smejo Amerikanci občevati s korejskim civilnim prebivalstvom. Ali sme iti ameriški vojak z dekletom iz Koreje in podobno. Toda v bistvo korejskega problema se ni vmešaval. Jaz sem vojak! Pri vsem tem pa se nam zdi taktika Amerike z vojaške in civilne strani za čase izpred korejske vojne naravnost nerazumljiva. Vojaški poveljniki, kakor tudi vrhovna civilna uprava, ima špijone vsepovsod. V Toki ju je sedel general Mac Arthur, ki je imel gotovo svoj špi jonski štab. Civilni Washington ga ima tudi. Tudi takrat bi ga moral imeti. Poleg splošne politične zmedenosti je nastopila tudi ta, da ameriški špi j oni niso vedeli, da so So-vjeti zgradili nad 38. paralelo na Koreji mrtvo zono, iznad nje, torej v severni Koreji sami pa napravili vojaške utrdbe, postavili na noge dobro organizirano in dobro opremljeno armado četrt milijona severnih Korejcev, ki so dne 25. junija 1950 lahko vdrli v južno Korejo in ki niso naleteli na nobenega domačega oboroženega nasprotnika v južni Koreji, ki je bila pod ameriškim vodstvom. In posledice? Jih čutimo danes! L.Č. RAZVOJ KEMIJE NA RAZNIH PODROČJIH Število prebivalstva po vsem svetu narašča vznemirljivo hitro, zato na raznih področjih intenzivno raziskujejo, kako prehraniti to vedno večje, število ljudi. Poljedelska proizvodnja bo povečana z boljšimi gnojili, ki jih bodo v večjem obsegu raje razprševali po listju, kot pa dodajali zemlji, ker bodo na ta način prihajala naravnost v sok rastlin. Z drugimi sintetičnimi snovmi bodo izdatno zboljšali intenzivo obdelovanje in sestav siromašnih obdelanih površin. Eno tako sredstvo že poznajo. To je krili j, snov, ki v zemlji preprečuje razpadanje njenih sestavnih delov v plast, ki se posuši in preprečuje enakomerno prodiranje vlage v zemljo. Dalje bodo s posebnimi sredstvi preprečevali rast plevela, ki sedaj zadaja toliko dela na poljih. Semena bodo pred setvijo pripravljali tako, da bodo rastline hitreje rasle. V morje bodo stresali gnojila, ki bodo pospeševala 1'astlinje za izdatnejšo prehrano rib. Nekaj morskih rastlin bodo intenzivno rabili za ljudsko hrano in celo za gorivo. Sonce bo bodoči vir energije z neizčrpnimi rezervami. Razen neposredne uporabe sončne energije v obliki toplote bodo prijeli problem še z druge plati, namreč s spoznavanjem in izboljšanjem funkcij rastlin, ki skrivajo še mnogo tajnosti gleda načina, kako uporabljajo sončno energijo. To vprašanje, s katerim se znanstveniki pečajo v velikem obsegu, lahko primerjamo zaradi njegove važnosti z raziskovanji atomske energije. Zanimiva so mišljenja znanstvenikov, ki nam kažejo, koliko so že napredovali in raziskali na tem področju: 1. s pomočjo sočne energije bodo proizvajali hranilne snovi; 2. proteine (sestavina, v kateri je dušik, je neobhodno potreben sestavni del celic živih bitij in rastlin) in 'maščobe bodo proizvajali v industrijskem obsegu iz alg: 3. celuloza, ki jo bodo dobivali iz žagovine, bo odlična in bolj obilna krma za živino, kot je današnja krma; 4. rast rastlin bo dobro znana in raziskana, toda umetno sestavljanje hranil na tak način, kot se to dogaja v rastlinah, ali z drugimi besedami: umetna fotosinteza bo mogoča šele v prihodnjem stoletju. (Kemična sinteza v rastlinah se to dogaja pod vplivom sončne svetlobe.) Menijo celo, da bo mogoče nadomestiti v rastlinah klorofil (zeleno barvilo listnih celic, ki se ustvarja samo s po&očjo sončne svetlobe) s sintetičnimi barvili, ki bodo sodelovala pri fotosintezi. Novi proizvodi. Doslej je človek uporabljal snovi iz naravnih virov, in sicer mineralnih, rastlinskih in živalskih. Zdaj pa kemiki Ž9 znajo preobražati snovi in ustvarjati nove, ki so v mnogih primerih celo boljše od prvotnih. V bodočnosti bo sintetična kemija doživela neverjeten polet pod vodstvom teoretične kemije, ki ji bo dala formule za pripravo najrazličnejših snovi. 2o sedaj menijo, da bo sintetično napravljenih 99% barvil, 75'/ zdravil, 50% kavčuka in 20% tekstila. V izdelavi plastičnega materiala pa bo odstotek rekorden, namreč 99.9%. Sedanja metalurgija bo doživela pravo revolucijo. Visoka peč bo izginila. Nerjaveče jeklo bodo dobivali z bombariranjem skrbno izbranih rudnih mešanic. Aluminij bodo dobivali na nov način. Titan, ki je po količini v zemeljski skorji na četrtem me- stu, bo zaradi svojih lastnosti v bodočnosti velikega pomena. Iz te kovine, ki je za polovico lažja od jekla, raztegljiva, odporna proti toploti, kemičnim proizvodom in morski vodi, je mogoče izdelovati razne zlitine in menijo, da bodo kmalu že pričeli z njegovo ceneno proizvodnjo. Kemija organskih sestavin fluo-ra bo postala samostojna in neodvisna panoga industrijske kemije. Ta kemija se že zdaj uveljavlja in daje pomembne proizvode; freon, ki ga uporabljajo v hladilnikih, in plastični material teflon. Sončno energijo bodo spreminjali v svetlobno s pomočjo številnih fosforescirajočih (svetli-kajočih se snovi, ki bodo ponoči izžarevale podnevi vsrkano svetlobno energijo. Bombaž bodo nadomestila sintetična vlakna, ki ne bodo vsrkavala vlage. aZ izdelovanje obutve bodo uporabljali umetno usnje. Plastični material bo v velikem obsegu uporabljen v avtomobilski in letalski industriji ter za opremo stanovanj. Tudi v zdravilstvu predvideva- jo kemiki novosti. Transfuzija krvi ne bo več takšna, kot je zdaj, v bodočnosti bodo z njo nadomestili normalne krvne proteine s snovmi, ki bodo odporne proti mikroorganizmom. Upo-labljali bodo tudi taka zdravila, ki bodo na želnih mestih telesa uničevala škodljive klice. Zgoraj našteta predvidevanja o vlogi in možnostih kemije v bodočnosti se bodo bralcu zdela morda neverjetna. Pomisliti pa moramo na to, da je že do danes, posebno v zadnjem desetletju, ostvarjen tak napredek v tehniki in kemiji, kot si ga ljudje še pred nedavnim niso mogli niti zamisliti. Kdo je pred desetimi leti le mogel sanjati o izdelkih-, ki jih danes gledamo po izložbah in ki so napravljeni iz poli-vinila itd. Zato ne bo nič čudnega, če bodo znanstveniki z neprestanim delom v laboratorijih kmalu prišli do izsledkov, ki bodo vse zgoraj naštete probleme rešili ali pa celo presegli. En prepričljiv primer imamo že pred ssboj. To je izdelovanje koksa iz domačih premogov, ki se pri nas že vrši v industrijskem obsegu kot rezultat znanstvenih izsledkov naših zaslužnih znanstvenih delavcev dr. Samca in ing. Popoviča. (Poročevalec) PRED PETINDVAJSETIMI LETI OD 29. APRILA DO 6. MAJA 1928 POD BAZOVSKIMI KOSTANJI •SAVING' Kras je lep povsod. Vzhodni del tržaškega Krasa, z Bazovico in njeno okolico od Ban do Gro-čane, pa je že prava poezija. Simon Grejorčič je napisal tam nekaj svojih poezij — pod košatimi divjimi kostanji, na obširnem dvorišču bazovske gostilne "Na pošti." Bil je sorodnik tedanje gospodinje, rojene Sokol z Vršnega, kjer se je rodil tudi "goriški slavček." Pod istimi kostanji je tudi Cankar leta 1912 pisal svojo ljubezensko pravljico "Milan in Milena." "Temni borovci so šumeli; za-molka je bila njih pesem, težka, hrepenenja polna. ..." Danes ni več bazovskih borovcev,. vojna jih je požgala, a bazovske poezije ni mogla uničiti. Še vedno zrejo oči "naravnost v daljno, daljno daljavo, preko šumečih gozdov, preko neznanega morja." Tudi romantični nemški pesnik Rudolf Baumbach, avtor "Zlatoroga," je rad zahajal v Bazovico. Pod bazovskimi kostanji je napisal nekaj svojih poezij "Unter dem Kastanienbaum"; v njh je slavil tudi izvrstno kuhinjo omenjene gostilničarke Presl (roj. Sokol), ki je umrla pred 10 leti v visoki starosti 86 let. Bila je do tedaj tako zdrava in čila, da je prav do svoje smrti sama gospodarila in gospodinjila "Na pošti." Razen omenjenih" pisateljev so nekdaj tudi mnogi ugledni tržaški meščani radi zahajali v Bazovico, ki je bilo zelo živahna in polna prometa, ker leži na točki, kjer se stekajo važne dovozne ceste proti Trstu. Po zadnji vojni pa je nova meja odrezala Bazovico od vseh njenih zvez s Primorsko, Istro in Kranjsko in do tedaj živahna in vesela vas je zaspala. Po večletnem mrtvilu pa nastaja ne le za Bazovico, ampak ja ves tržaški Kras nova turistična doba. Trst se je razvil v /eliko mesto in v takih mestih ;e hrepenenje, po čistem zraku n širokem pokrajinskem obzorju popolnoma naravno. Večina Trzačanov seveda nima denarja !,a "veliki turizem." Sedanja okolica se je pomeščanila in ni več pripravna za male izlete; Istro z ostalo bolj oddaljeno okolico je odrezala meja; Furlanije se :lovek že po nekaj izletih do grla nasiti. Za kratke izlete nam torej ne ostane nič drugega kakor naš predragi Kras, v katerega smo — brez razlike na narodnost — vsi Tržačam večno zaljubljeni. Kakor pa je tudi najlepša morska obala nedostopna mornarjem, ako nima udobnih Uik, tako bo ostal tudi Kras tržaškim izletnikom nedostopen, dokler ne bo po vseh njegovih prijaznih vaseh poskrbljeno za okusno urejene in po domače udobno opremljene gostilne. Človeka namreč vleče vedno le tja, kjer se počuti kakor doma, še lepše in udobnejše kakor doma. To nalogo je dobro razumela sedanja gospodinja "Na pošti," ki je staro bazovsko gostilno obnovila v popolnem soglasju z današnjimi zahtevami. To bi radi podčrtali, ker so nam pri srcu gospodarske koristi kraške vasi. Prostori so namreč bili obnovljeni v vaškem, okusnem slogu, ne pa po pretirano modernih mestnih vzorcih. Gospodinja je upoštevala dejstvo, da iščejo meščani na svojih izletih pristno deželo in nepokvarjeno vaško ozračje. Meščana privlačuje dobra kuhinja, dalje dobra vinska kapljica, predvsem pa prijazno, udobno in domače zavetje, ki ne sme biti v kričečem nasprotju s sanjavo in hkrati osvežujočo pokrajinsko sliko. Vaška gostilna ne sme biti, na kratko povedano, odurna kopija mestnih javne "Gostilne na pošti" so stropi z vidnim tramovjem; dalje iz kovanega železa napravljena obešala pod policami, na katerih so dekorirani leseni krožniki, keramike in -vaze s cvetlicami; udobne lesene, nepobarvane klo-nih lokalov, ki tujca odbija. Značilne posebnosti obnovlje-pi v kotih za mizami, z lesenimi nasloni ob stenah; v vaškem sloga izdelane, nepobarvane duri s kovanimi železnimi kljukami. Sploh so vsi koviriasti predmeti, med temi tudi lestenci za žarnice, izdelani v vaškem slogu iz kovanega železa. Seveda so izginile vse neokusne papirnate зЦкз na stenah, tudi o raznih rcililamnih plakatih ni duha ne sluha. Namesto teh so dekorativne slike divjačine na oknih in poljskih cvetlic v mali planinski sobici z jelen jim rogovjem na steni. V posebni stekleni omari je razstavljenih 6 pokalov, katere so si priborili bazovski športniki. Staro kuhinjo so povečali. Veliko sodobno ognjišče je izdelala domača tvrdka Henrika Volka v Gorici. Seveda je obnovljena gostilna opremljena tudi z električnim hladilnikom. Upamo, da bo način obnove stare bazovske gostilne vzbudil splošno zanimanje in vzpodbudil tudi druge gostinske obrate na Krasu. Ta poskus zadovoljitve novih zahtev današnjega domačega turizma je vsekakor uspel. Tržaške izletnike bi radi opozorili, da zasluži vzhodni del tržaškega Krasa zaradi prirodnih krasot mnogo večje zanimanje, kakor so mu ga posvečali doslej. —od— Bela Kun aretiran na Dunaju. Bivši diktatbr v sovjetskem režimu na Madžarskem, je baje koval širokopotezno revolucijo-narno zaroto. Cilj je bil, da se vpostavi komunistični sistem v Avstriji in na Madžarskem. Polkovnik Charles A. Lindbergh je kot pilot preletel okoli 200,000 milj, prebil 2,520 ur v zraku in vzel na polete 7,800 oseb. Daljava, ki jo je skupno preletel, znaša toliko kot če bi osemkrat poletel okoli sveta. Pennsylvanijo je zadel najhujši aprilski (28. aprila) snežni vihar. Mnogo mest je popolnoma odrezanih od sveta, ker je vihar paraliziral telegrafsko in telefonsko poslugo. da ga je Težak naznanil radi ku he žganja. Smrtno se je ponesrečil rojak Mike Sluga, 14315 Thames Ave., star 44 let. Zadel ga je avtoi^o bil, ko je hotel prekoračiti 140 St. Bo dolgi bolezni je Frank Bole, 1155 E. 58 St. Sta je bil 52 let. Poročila sta se Frank GodM' 1016 E. 72 St., in Miss Ana K-' har, 7308 Hecker Ave. V Clevelandu je bila prava julijska vročina na dan 4. maja. Toplomer je kazal nad 80 stopinj vročine. Slovenski pogrebnik in cvetličar v Jolietu, .111., John Težak, je bil ustreljen od rojaka John Musicha. Morilec ga je doložil. Dolgo je krožila dolgokl^^^ , -v Air ptica štorklja okrog hise Mrs. Karol Žnebelj, Prince Ave., in konečno obse Ig, na oknu in pustila zalo ko. Mr. Kremžar je otvoril trg° vino s pohištvom na 6108 Clair Ave. Butlegarstvo je druga ja trgovina v Ameriki. But, ^ garski promet znaša 215 nov dolarjev na leto. jo samo avtomobilska indus ja. - PRED DESETIMI LETI OD 2. DO 9. MAJA 1943 V Washingtonu so mnenja, da bo Rusija uveljavila po vojni svoje zahteve. Interese ima predvsem v vzhodni Evropi in na Balkanu. Londonski list "Times" pa piše, da bo Velika Britanija naj-brže prisiljena ukloniti se zahtevam Rusije v zadevah mej v vzhodni Evropi. Angleži so vrgli na industri-jalno mesto Dortmund 1500*10-nov bomb. Nemci so sestrelili 30 angleških bombnikov. Izgube BO težke, a za ceno teh bombnikov je bilo industrijalno mesto, ki šteje pol milijona prebivalcev dobesedno uničeno. Zamrznjen je cen v restavracijah. Računati se ne bo smelo več kot pred 4. aprilom. Po osmih dneh iskanja štirih letalcev in letala, se jih je našlo vse štiri mrtve. Med njimi je bil tudi mladenič John Zaic, sin Mr. in Mrs. John Zaic, 452 E. 157 St. Truplo je bilo poslano v Cleveland iz Texasa in pogreb je določen na soboto, 8. maja. Umrla je Josephine Povh, 6401 Bonna Ave. Stara je bila 30 let. Po daljši bolezni je preminul trgovec in zaveden ter napreden Slovenec John Godnjavec, 16610 Grovewood Ave. Bil je zelo aktiven pri Mladinskemu zboru "Slavčki" in drugih društvih. Josephine Liporz, 1350 E. 170 St. Zaročila sta se Miss Edith Мо-dic, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Mod^, 315 E. 156 St., in letalski kadet John Kuhar, sin Geo. Kuharja iz 18315 Rosecliff Rd. 30-letnico poroke sta obhajala John in Jennie Petrovčič, 1068 E. 68 St. leP® jo pohvalna. Pisec Šabec po®' pohvali pevca Mary Sever Richard Lauretig. Nekaj je bila recitacija celega zbora "Materinski dan" in globoko mišljeno podana živa slika. Iz Afrike pošilja listu pi^^ dobri vojak Švejk. To je sev Louis Elovar, ki želi 1 kje se nahajajo Louis ^оГ ' Mjike Jakin in Louis Dular. , tri' Vile rojenice so prinesle krepkega sinčka k družini Mr. in Mrs. Joseph Kompare, 1137 E. 169 St. Mladinski zbor na Waterloo Rd. je podal igro "Ukročena žena." Nastopili so; Richard Lauretig, Violet Vogrin, Betty Cerjan, Alice Paulic, Wilma Glazar, Ester Nagode, Doris Pike in Edward Terlep. Režijo je vodil J. M. Stebla j. . V 15tih pevskih točkah je nastopil cel zbor pod vodstvom Louis Šemeta. Ocena je zelo IZ ŽIVLJENJA NAŠ0 LJUDI PO AMERIKI MUSKEGON, Mich.—po letni bolezni , med katero j® P. polnoma oslepela, je umrl® aprila Mary Dolar, rojena ^ stara 46 let. Rojena je ^ Jugoslaviji. Zapušča sopr^ž^ sina, dve hčeri, vnuka, ^ ' sestro in dva brata v Musk®^ nu. CHICAGO, 111.—Prošli četf' tek se je tu pripetila avtna sreča. Iz "Prosvete" posne"^ g mo, da so članice krožka Progresivnih Slovenk priP'"^^, Ijale na domu Lojzke Muh® kaj jestvin, da jih naslednji čer nesejo na sejo. Ko so del" vršile, je. peljal eno izmed #3^^ Frank Muha na njen doffl ^ ® sednjo naselbino Berwyn- ^ sedle so tudi njegova žena ka, Miss Mary Udovich, ,.y znane družine Franka in ^ ^ Udovič ter neka druga Spotoma se je neki drugi 8' mobilist zaletel v Frankov a g Zelo je bila poškodovana Udovich, ki se nahaja v ^lO niči z notranjimi poškodb^^j^^ močno pretresena pa je Muha. Po izjavi prič je v zakrivil voznik, ki se je avto Franka, ter je bil in obtožen vožnje pod vP alkohola. ^, jc star 47 pO' TORONTO, Kanada-umrl Martin Hudoklin, let, doma od Št. Jerneja na lenjskem. Zadela ga je V teri je podlegel v štirih Kanadi je živel 25 let. ženo, sina in hčer, v star(^ ju pa mater, tri brate in ^ ^ stri. 'ro- SHEBOYGAN, Wis. ^ čila sta se 27. aprila ^ј.ј1{0 Murgelj, ki je prišla v prošlega oktobra, in lič. Ženin je bil rojen v S ^ j^o ganu 1. 1914, tik pred mu je bilo eno leto, so g® , pi'i vzeli v stari kraj na V Mirni peči na Dolenjsk®^ ^^2' Ameriko se je vrnil 14 je neje, to je leta 1928. Neve j doma iz Jabljane pri indijanci-Hopi v Arizoni bi vam pripovedoval o dstvu, ki sem ga obiskal v po-leta 1950. življenje in na-j ljudstva so se mi zdeli I ^polnem skladu z načeli eko-vede. (Ekologija je nauk ^%08u Živih bitij do okolice). ° ljudstvo preživlja zdaj ne-° obdobje svoje zgodovine vpliva druge omike, ki ekološka načela. Gre za ^ Jance rodu Hopi v Arizoni. štejejo kakih 4000 duš , 80 najbolj čistokrven indijan- fod v Združenih državah. 1» . opi so veja velike indijanske РШе Pueblo, to je tistih Indi-(Gv, ki še vedno prebivajo v %ahodnih ameriških drža-^ že dolgo niso več nomadi, , 'eč so si ustanovili značilne Jonske vasi, ki jih imenujejo PUeblos. ^^izonske visoke planote, ta-'^enovane mesas, kjer pre-^ *jo, Hopi, imajo apnenasto Peščeno zemljo. Nekatere iz-njih ležijo do približno 2000 Дгоу nad morsko gladino. Ob-'^zajo jih globoki prepadi in ^ pobočja. Voda zlahka ''^nica v zemljo in ker pade na področju samo 30 cm pa-. ^ na leto, je le malo krajev J®'' Voda ostane. Zaradi tega je ^linstvo tod zelo borno. Ji . **opi go zgradili svoje hiše iz •^lenja in ilovice na robu treh _'h odcepov planote, ki se-^^30 daleč v arizonsko puščavo, ^^zine, to je iz puščave, indi- Nki hišice komaj opaziš. V s k )o n, ^janskih vaseh pa je vse živo. ^'šice stoje okoli majhnega nepravilnih oblik. Večkrat postavljene druga nad drugo, sta nad spodnjo kar dve V takih primerih omogo-^ohod v gornje hiše lestev, ®^oji na strehi spodnje. \ Vasicah no opaziš ničesar, bi lahko sklepal, da so . Marljivi in izkušeni kme;-^'Ci. o hišicah bo naše olco , "^an iskalo vrtove, vasi ne оЂ-Jj&jo polja in tudi če usmeri-® pogled proti puščavi, ki je v bomo težko ugledali nji- . pa te doleti čast, da te ka-^ teh častitljivih Indijancev ^a-bi na svoj dom, boš pre-ugotovil, da je v njegovi , ^ lična shramba, polna mno- L ^fvnih koruznih zrn, velike K sočne paprike, košare na-j^^jene s fižolom, pa posušene in breskve. Ker je oko-^ katerem žive, zelo revno in zavarujejo pred morebit-primeri višje sile, zaradi JI ■^•'ih bi utegnila letina izo-imajo Hopi doma tako ve-^ Zaloge živil, da jim lahko %i Ч ^°8tujejo za tri leta. g^^pustimo gostoljubno hišo in ^ ^inio priletnemu Indijancu, ki jj^^jahal osla in se počasi spu 1«* .J w V VNI n po stezi, ki drži v visoke pla- It^'" ^ puščavo. Pri Hopih malo-^ vidiš konja, oslov pa imajo in jih uporabljajo za vsa Piloten Indijanec je name-njivo, ki jo ima sredi j^^cave. Njiva meri četrt hek-K p- Spočetka si ne bomo znali ^ °žiti, zakaj na tem kraju Vji mahoma ni več nerodo-Ko pa se bomo naučili spoznavati ustroj teh golih tal, bomo ugotovili, da ima njiva tako lego, da lahko sprejme vso vodo, ki odteka po pobočjih; morda jo je obrobil tudi z nizkim zemeljskim nasipom, da bi tako čim bolj preprečil odtekanje vode. Po navadi imajo indijanski kmetovalci več takih majhnih njiv, ki so med seboj oddaljene po več kilometrov. Indijanec, ki smo ga spremljali na njivo, nam pove, da dežuje samo v nekaterih delih puščave in da upa, da bodo vsaj nekatere izmed njegovih njiv deležne tega blagoslova. Njegova koruza potrebuje za rast 120 dni, od pomladi do prve jesenske slane pa poteče ponavadi približno 135 dni. Zaradi kratko odmerjenega časa ne sme kmetovalec zapraviti niti enega dneva. Zemljo namenoma ni oral, kajti pri takem podnebju in na takih tleh oranje samo pospeši izhlapevanje dragocene vode. Kako pa potem sadi? Z dolgo palico naredi v zemlji približno 30 cm globoko luknjo, v katero spusti nekaj koruznih zrn. To ponovi v razdalji enega metra. Morda boste vprašali, zakaj morajo biti luknje tako oddaljene druga od druge? Odgovor je preprost. Razpoložljiva voda ne bi zadostovala za gosteje posejane rastline. Zakaj pa deva kmetovalec v isto luknjo po več koruznih zrn? Zato ker'mora računati s črvi, poljskimi mišmi, vetrom in zajci. Čeprav sadijo koruzo tako globoko, to ne ovira njene rasti, pač pa ji omogoča, da vsrka vodo, ki je proni-knila to globino. Opazili bomo tudi, da so lanskoletna koruzna stebla še vedno na njivi. Indijanec nam pojasni, da ta stebla odlično varujejo letošnje rastline pred vetrom. Čeprav ima vrsta koruze, ki jo sadijo Hopi, zelo velike storže, zrastejo posamezne rastline samo meter visoko in se tako lahko bolje upirajo močnemu vetru in nenadnim nalivom. Ko se vračamo proti, opazimo sadno drevje, ki raste v peščeni zemlji ob robu pobočja. Indijanci dobro vedo, kod se voda, ki odteka po planoti, porazgublja v pesek. Majhna drevesa, po večini marelice in breskve, so med seboj precej oddaljene. Visoka so približno poldrugi meter, imajo stožčasto obliko, spodnje veje se skoraj dotikajo tal. Tudi to ima svoj vzrok. Indijanci trdijo, da nizke veje ščitijo zemljo okoli drevesa pred soncem in tako ohranjajo vlago. Brž ko so arizonsko ozemlje začeli uporabljati za pašnike za govedo in ovce, so se pričele težave. Izginila je vsa divjad, razen zajcev. Ker se govedo in ovce, ki se pasejo drugače hranijo kakor divjad, so delale na pašnikih ogromno škodo. Hopi niso bili nikoli dobri živinorejci, morajo pa se ukvarjati z živinorejo, ker je njihov edini skromni vir, kajti v današnjih časih je denar vsekakor potreben. Tako se puščava, ki je Indijance toliko^ časa hranila, po krivdi ljudi izpreminja v puščavo. Mnoge rastline, ki so jih Indijanci svojčas uporabljali za hra- no, so popolnoma izginile. Uničile so jih črede živine. Puščavska trava je tako redka, da veter in voda povsod odnašata še preostalo zemljo. Hudourniške struge postajajo iz leta v leto globlje, kar pomeni, da se gladina podzemeljske vode niža. Ekološkega ravnovesja ni več in položaj Indijancev je čedalje težji. Vprašanje obstoja Indijancev ni pereče samo za nje same, marveč tudi za vlado. Po mojem pa to vprašanje ni novo. Gre za nadaljnji primer maloštevilnega ljudstva, ki ima sicer skromno, a zelo skladno omiko in ki je ogroženo, ker živi na periferiji tuje, močnejše omike, ki se ni mnogo brigala za ekološko skladnost. Morda vas bodo zanimali nekateri nazori Hopov o ohranjevanju naravnih virov, ki so včasih bolj napredni kakor naši in ki verjetno izvirajo iz dejstva, da so toliko časa živeli na robu puščave. Nekega dne sem se našel s poglavarjem vasi Oraibi, ki je najstarje severnoameriško naselje. S pomočjo tolmača sem govoril z njim o svetu in o vprašanju človeštva. Povedal sem mu, da na Hebridih čisto drugače pridelujejo ječmen kakor drugod, in odvrnil mi je, da je način pridelovanja, katerega uporablja njegovo ljudstvo, dober. Pripovedoval sem mu o škotskih jelenih in poudaril, da te živali niti najmanj ne motijo skladnih naravnih odnosov, ker se pasejo tam, kamor govedo ENAKOPRAVNOST in ovce ne morejo priti. Pripom-1 nil je, da je to dobro, kajti v pri-rodi je vsakemu bitju odkazano svoje mesto. Nato mi je dejal, da Indijanci Hopi spoštujejo življenje v vseh njegovih oblikah. Naglasil je, da morajo sicer včasih ubijati zajce ali jelene, ker potrebujejo hrane, poudaril pa je, da smejo ubiti le tohko živali, kolikor je nujno potrebno za prehrano in da je nato treba prositi živalski svet za odpuščanje zaradi izvršenega nasilja. Uporabiti je treba vse dele živali, kajti drugačno ravnanje bi bilo nemoralno. Isto velja tudi za rastline. Tudi te je treba spoštovati. Na področju Indijancev Hopi ne bi niti otrok utrgal ene same cvetlice. Ohranjevanje življenja in njegovo razmnoževanje pojmujejo Hopi kot celoto in vse njihovo življenje je prežeto z načelom, da je treba življenje spoštovati. Ubijaj samo, če je neogibno potrebno; ("Tovariš") tDUCATION' MOLDS OUR tVrURE ftETTER SCHOOLS BUltO A STRONGER AMERICA Naznanilo in zcihrdla s tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je po daljšem bolehanju in trpljenju izdihnil svojo blago dušo naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče in bratranec r ZAVAROVALNINO PROTI Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811 SEDAJ JE ČAS popraviti ali staviti novo streho ali žlebove. ^ pršimo vsa, v kleparsko stroko spadajoča dela. delo je poznano kot prve vrste, je zanesljivo in jamčeno. so zmerne. — Se priporočamo v naklonjenost. FRANK KURE R. F. D. I, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: Newbury 823 ANTON KOPRIVEC. Blagopokojnik je umri dne 5. aprila 1953. Pogreb se je vršil dne 9. aprila iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in sinovi v cerkev sv. Vida in po opravljeni sv. maši zadušnici in pogrebnih obredih smo njegovo truplo prepeljali na pokopališče Calvary, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Pokojnik je bil rojen leta 1880 v Mirenski vasi na Dolenjskem. V Ameriki se je nahajal kakih 50 let. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili krasne vence in cvetje k njegovi krsti. Bilo nam je v dokaz, da ste pokojnika spoštovali ter nam v tolažbo v dneh naše žalosti. Najlepša zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bedo brale za pokoj njegove duše. Enako lepa hvala vsem, ki so ga prišli pckropit ko je ležal na mrtvaškemu odru; pogrebcem, ki so nosili krsto, in vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. , Posebno zahvalo izrekamo Rev. Bazniku za podelitev sv. zakramentov za umirajoče ter za obiske na domu; Rev. Pevec in Rev. Baraga za darovano sv. mašo. Iskrena zahvala Mrs. Mlakar in Mrs. Marsinko, ki so pri sosedih pobirale za skupni venec, kakor tudi vsem sosedom za prispevke in pomoč. Bodi vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in bili nam v pomoč na en ali drugi način tekom naše žalosti, izrečena naša iskrena zahvala. Iskrena hvala vsem, ki so izrazili svoje sočutja osebno ali pismenim potom. Bog vam plačaj vsem skupaj za vso vašo dobrotljivost! Preljubljeni soprog, oče in stari oče! Kruta bolezen Te je mučila dolga leta in konečno Ti je smrt pretrgala nit življenja. Ni Ti bilo mogoče rešiti življenja, čeprav smo si prizadevali lajšati Ti bolečine. Zdaj počiva Tvoje truplo v hladnem grobu, duša Tvoja pa uživa spokojnost v nebeških višavah. Spomin na Tvoje dobro srce si ohranimo med nami do konca naših dni, ko se skupno snidemo na kraju večnega miru in blaženstva. Žalujoči ostali: MARY, soproga MRS. SYLVIA STRMAC in MRS. VIDA WALSH, hčeri FRAJVK, FRED in JOSEPH, sinovi ŠGSt vnukov MRS. FRANCES PIŠKUR in MRS. ROSE TOMC, sestrični ter več drugih sorodnikov Cleveland, Ohio, dne 6. maja 1953. Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnlško postrežbo po CENAH. KI JIH VI DOLOČITE pokliči!« ' A-GRDINAtirSONS Funeral Directors ЛИмк mm ШЛ •КТвтшџ hSm /PREDELUJEM IN PRENAVLJAM kuhinje in kopalnice ter napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfaltne pode in stene obijem z vsakovrstnimi ploščicami (tiles). Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni. Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE. KE 1-6597 В. J. RADIO SERVICE SOUND SYSTEM INDOOR — OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno 1363 E. 45 Si. — HE 1-3028 Chicago, 111. BUSINESS OPPORTUNITY Good Chancc to buy CONFECTIONERY - Ice Cream Parlor -Lunch. Good corner location. Well established business 42 years. Owner selling due to illness. See to appreciate. 3326 W. Fullerton ___CApitol 7-9621 BEAUTY SALON for sale.—б^т^. Completely furnished with contour chairs; large lovely salon; finest shop on Sheridan Rd. Large clientele; good following in hair tinting. Priced extremely low. A real opportunity. — Call MAns-field 6-5368 — LOngbeach 1-0789. Ask for Phil. For Sale by owner. TAVERN AND RESTAURANT Combination. — Opposite big mail order house on Chicago Ave. Well established; modern equipment; neighborhood and transient trade. Excellent location; good lease; fair rental. A real natural. Fine for live wire couple. 516 W. Chi-ago Ave., WHitehall 4-1560. REAL ESTATE FOR SALE By Owner — Corner NEW BRICK. 5 room ranch. Expandable; in heart of city at 2900 North, 4400 West. Basement; all extras included; with attached garage and breezeway; gas heat. Suitable for M. D. or dentist. Close to schools, churches and transportation. $29,500. Mulberry 5-3055 BRICK CAPE,COD HOUSE for Sale. Forest Glenn, Edgebrook section. 5 large rooms, tile bath, full basement, carpeting, Venetian blinds, gas heat, natural fireplace, screened garden house, large fenced-in lot, fruit trees. Good neighborhood. Near transportation, schools and churches. Price $20,500. — Call owner. PEnsacola 6-3310 Pri nas radevolje POŠILJKE V JUGOSLAVIJO PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd—KE 1-0034 For your VACATION welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominik and Agnes Krasovec, prop. Rt. 1, Box 175, Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 DELO DOBIJO MOŠKI DEČEK DOBI DELO za poletne mesece na farmi, za pobiranje jagod in zelenjave. Mora biti star 14 let ali več. Dobi dober dom in nekaj plače. Pišite na GEORGE GABLE Middleridge Rd.. Madison. O. JEKLARNA NUDI izvrstno priliko za delo v raznih oddelkih s priliko do napredovanja. Dobra začetna plača in mnogo podpor za delavce. Zglasite se v uposljevalnem uradu REPUBLIC STEEL Independence Rd. pod Clark Ave. mostu CmCAGO. ILL. FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 COMPETENT WOMAN — General housework, personal laundry; assist with care of 2 children. Own room, bath, TV. DP welcome. English speaking, references required. Call collect. GLencoe 2-562. GENERAL HOUSEKEEPER—Must love children; no cooking, no heavy cleaning; own room in lovely home. Other help. Top salary. HOllycourt 5-8252. WANTED'TO RENT RESPONSIBLE Couple (Nurse), newly weds to be, need 3Vi-4 room unfurnished apartment. — Prefer South of 79th. Moderate rental. RAdcliffe 3-1121 RESPONSIBLE COUPLE—15 year old daughter, need 4-5 room unfurnished apartment. Any good location North, moderate rental. Buckingham 1-8226. RESPONSIBLE Family of 5, needs 5-6 room unfurnished apartment. N. or N.W. Moderate rental. LAfayette 3-2485 FEMALE HELP WANTED GENERAL HOUSEWORK — Care o^ baby, 4 months. Stay. Room and Board and Salary. D P. wel corned. DElaware 7-1392 HRAN & NAPRODAJ ICE CREAM PARLOR and SANDWICH SHOPPE V poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. in 65. ceste. Kompletno z vsem inventarjem; soda fountain, steklene omare, zmrzovalnik (freezer), pregrade (booths), mize, stoli. — Prodaja vse vrste sladoleda, sladkarije, cigare in cigarete, mehke pijače, vošči I ne karte, prigrizek in lahka topla kosila. Zgoraj stanovanje 4 sob — neobvezno. Idealna priložnost za dobro kupčijo! KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KEnmore 1-5030 IŠČE SE STANOVANJE ZAKONSKA DVOJICA brez otrok, želi dobiti v najem do 25. rnaja stanovanje s 3, 4 ali 5 sobami. Pokličite po 4.30 uri popoldne. MRS. PAUNOVIC EN 1-0865 DELO DOBIJO MOŠKI Izurjeni in napol izurjeni operatorji Engine & Turret Lathe Centerless External IN Internal Grinders Izvrstne delovne razmere. Mnogo dodatnih podpor. Uposljevali urad odprt od 8. do 5. vsak ponedeljek do petka. CLEVELAND GRAPHITE BRONZE DIVISION OF CLEVITE CORP. 17000 Si. Clair Ave. TOVARNIŠKI DELAVCI Menjajoči se šifti. 5 dni tedensko. Plača od ure. Družba daje uniforme. Prosta skupinska zavarovalnina. Ferro Corporation 4150 EAST 56th STREET (južno od Harvard) MACHINE OPERATORJI in ASSEMBLERJI Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške. Prosimo, da se osebno zglasite v našem uposljevalnem uradu na Engle Rd., južno od Brookparka FORD MOTOR CO. 17601 Brookpark Rd. SKOKIE—5 room brick, full basement, gas heat, $17,500.— CHICAGO — 2 apartments plus basement apartment, $18,500— Brackett Realty— DAvis 8-2800. SUMMIT VIC.—Beautiful 1 year old, 2 bedroom, brick expandable; aluminum storms, gas heat, 1 block from school. Best offer, see to appreciate. summit 2633-R GENERAL HOUSEWORK Other Help Own Room — Good Pay ROckwell 2-2200 NORWOOD PARK Large 6 room Georgian faced brick Ijome. Good buy! Tile bath, gas heat, aluminum storms, oversized garage, 2 car brick. Suitable as cottage, cyclone fence, St. Eugenes parish, Northwestern R. R. and bus transportation. 7730 W. Berwyn, Telephone ROdney 3 -0 5 9 0 or ROdney 3-1083 days. (Owner.) HELP WANTED MALE STRONG MEN Needed for Material Handling Work 95c and up per hour. Paid next day—draw money same day. Apply 7 a. m. 116 W. Kinzie AERONAUTICAL WORK TOOL AND DIEMAKERS TOOLROOM GRINDERS GENERAL MACHINISTS Toolroom PRODUCTION GRINDERS INSPECTORS (Line, Bench . . . Floor) Tudi Operatorje za: TURRET LATHES AUTOMATICS (Multi-Single-Spindle) BORMATICS Družba preskrbi obede, kavo, zava-I rovalnino, hospitalizacijo in zdravniško oskrbo. Zmeren načrt za počitnice. Visoka plača z dodatki za življenjske stroške. Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. 10% bonusa za drugi in tretji šift. V primernem kraju. Dobra transportacija. Ugajalo vam bo delati pri JACK & HEINTZ 17600 BROADWAY Zglasite se v uposljevalnem uradu od ponedeljka do petka 8. zj. do 5. pop.; v torek do 9. zv.; v soboto do 1. pop., v nedeljo od 10. zj. do 2. pop. Prosimo prinesite izkaz ameriškega državljanstva "... Potem je zmagalo Življenje PO PRIPOVEDOVANJU REDOVNICE T. Š. NAPISALA BRANKA JURCA (Nadaljevanje) V otroški bolnišnici nisem bila dolgb. Kmalu sem srečala strežnika z ortopedskega oddelka. Začudeno me je vprašal: "Kako pa, da ste zdaj tu ? Ali delate tu raje kakor na ortopediji?" "Premestili so me," sem mu odgovorila. "Rekli so mi, da pri-marij ni bil zadovoljen z mojim delom." "Kdo pa je to rekel? Jaz ne vem nič o tem . . "Kdo? Sestra Generoza . . Strežnik je trdil, da to ni res. Rekel je, da se je primarij, kolikor je slišal, prav zaradi tega, ker so me premestili, jezil. Obljubil je, da bo govoril z njim in mu bo odkril sestrsko nevoščljivost, zahrbtnost in spletkarstvo. Ni minilo dolgo, ko so me spet premestili na ortopedi jo. Vrnila sem se. Pravica je zmagala. Sestra Generoza me je sprejela, kakor da se ne bi bilo med nama pripetilo prav nič neljubega. Bila je z menoj celo bolj ljubezniva kakor prešnji čas, zaupala pa ji nisem. Nedoločeno sem slutila, da me bo ponižanje, ki ga je prebila zaradi mene, še drago stalo. DEVETDNEVNICE Sestra Generoza je dobivala z doma pakete z najrazličnejšimi jedili, med njimi pa tudi žganje. Žganje je zelo cenila. Z žganjem je namreč podkupovala delavce, ki so delali na ortopediji. žganje je nalivala v prazne stekleničke, kjer so bila še pred kratkim zdravila. Na stekleničkah pa so še nadalje ostajale etikete zdravil. Ni bilo dolgo, ko sem pomagala pri operaciji. Zdravnik je zahteval novokain. Odšla sem k operacijski lekarni in vzela steklenico, na kateri je bila prilepljena etiketa z imenom novokain. Zdravnik je napolnil injekcijo in zapičil iglo v meso. Čudno mu je zadišalo. Bolnik je takoj zastokal, da ga peče. Zdravnik je poduhal stekleničko — zadišalo mu je po žganju. Zdravnik se je razjezil. Pri priči me je spodil iz operacijske sobe. Za menoj so odnesli na no-silih še bolnika. Morali so počakati z operacijo — pomota bi bila lahko usodna za bolnikovo zdravje. Vedela sem, da nisem niti najmanj odgovorna za nest-ečo, ki se je pripetila. Sestri Generozi sem rekla, da je gotovo ona dala žganje v prazno steklenički, ne da bi z nje odstranila etiketo. Sestra Generoza pa je vsak sum zavračala. Ker nisem hotela trpeti tolikšne krivice, sem odšla k prednici. Sestra Generoza je svojo lahkomiselnost priznala šele po dolgem dokazovanju. Seveda pa ni nikoli priznala tega, da je to lahkomiselnost naredila nalašč, da bi se nad menoj maščevala in me pri zdravnikih onemogočila. Kmalu po tistem dogodku sem tudi opazila, da je uporabila sestra Generoza pri operacijah orodje iz nesterilne kasete. Po operaciji je nastopilo zastrup-Ijenje. Vse bolniške nune s prednico na čelu smo v prvem kakor v drugem primeru opravljale de-vetdnevnico za zdravje bolnikov, ki bi skoraj zgubili življenje. SMRT Me, sestre, smo gledale smrt kot rešiteljico, ki nam bo pomagala do posmrtnega življena. Duhovniki so nam dopovedovali ob vsaki priliki, da ne bomo pričakale lepše ure od tiste, ko nam bo dobrohotna smrt zaprla oči. V bolnišnici smo zrle dan za dnem smrti v oči. Duhovni in naše predstojnice so nas vsako jutro, preden smo odšle v bolnišnico, opozarjali, da smo bolniške sestre reda sv. Vincencija Pavelskega in ne kake posvetne sestre. V prvi vrsti moramo poskrbeti za zdravje duš in šele v drugi vrsti za zdravje bolnikov, za katere smo morale skrbeti. Vsak večer so nas potem spraševale, koliko duš bolnikov smo ozdravile. Sestra prednica je vedela za vsakega umirajočega bolnika, ali se želi ali se ne želi spove-dati. Sestre, ki smo stregle tem bolnikom v zadnjih urah, smo morale izkoristiti vse njihove slabe trenutke. Doseči smo morale, da se je vsak bolnik na smrtni postelji spovedal. Mnogo jih je bilo, ki so sami želeli spovedati se. Bili pa so med njimi tudi taki, ki niso marali nič slišati ne o cerkvi in ne o bogu. Red je od nas zahteval, da smo bolnikovo voljo, ki jo je bolezen dostikrat že zelo omajala, do kraja strle. Začel se je torej med sestro in med zakrknjen-cem kratek, a hud boj. Kadarkoli sem naletela na takega bolnika, sem se počutila nemočno. Kako naj bi mu z besedami prikazala vso usodnost njegove zakrknjenosti! Kako naj bi mu z besedami prikazala vse blagre, ki jih bo deležen, če se bo spovedal, kako bi mu prikazala vse strašno trpljenje, ki ga čaka, če ga bo bog zavrnil! Nekoč, nisem bila še dolgo v bolnišnici, je umiral neki rudar. Ko sem prišla zvečer v službo, mi je dnevna sestra naročila, da ga moram pred smrtjo, ki bo gotovo nastopila še to noč, pripraviti do tega, da se bo spovedal. Rudar se je zdravil že dalj časa na našem oddelku. Poznala sem ga. Vedela sem, da je zakrknjen grešnik. Bolniki so še spali, ko smo zjutraj prišle v bolniške sobe. Zmerile smo jim vročino. Prene-kateri, posebno zdravstveno slabi, je med tem še zadremal. Me pa smo, ne da bi se ozirale na razpoloženje bolnikov, samo da smo ustregle pravilom reda, pokleknile pred Jezusov kipec in začele moliti jutranjo molitev na ves glas. Bolniki so se nad tem povečini razburjali. Vendar pa je začela večina z nami moliti. Izkušnja jih je že naučila, da bi bili za marsikaj prikrajšani, če bi se naši volji upirali. Ta rudar pa ni nikoli hotel z nami moliti. Meni je celo večkrat dejal, da naj bi molil tisti, komur je molitev potrebna, ne pa da z glasnimi molitvami posiljujemo tudi najhujše bolnike. Mene s svojimi besedami ni razjezil. Smilil se mi je le, da je bil tako daleč od resnice, ki je obsevala smisel tudi mojega življenja. Vsak prosti čas sem molila zanj, da bi ga obšla božja milost. Sestra, ki je stregla bolnikom za menoj, je bila pripadnica vo-jujoče se cerkve. ZaZstopala je boga sodnika, ki zatira odpor z ognjem in mečem. Neko dopoldne sem prišla na oddelek. Odšla sem po opravku v kuhinjo. Tam sem slišala razgovor dveh sester, ki me je globoko presunil. Rudarju je zmanjkovalo življenjske moči, kakor se izgublja voda v peščenih tleh. Trpel je od bolečine, kuhala ga je vročica, z vročico vred pa je naraščala neznosna žeja. Prosil je bolniško strežnico, ki je bila tudi nuna, za skodelico čaja. Strežnica je prišla v kuhinjo prav tisti čas kot jaz. Rekla je sestri usmiljen-ki, ki je bila v službi, če bi lahko dala rudarju nekoliko čajaf Nuna pa se je namrščila in razsrdila. S sveto jezo je rekla: "Niti kaplje čaja ne! Naj se spreobrne!" Ko sem tisti večer odmolila sredi sobe molitve za rešitev duš umirajočih, sem odšla k rudarju, ki je imel na čelu že potne srage. Vprašala sem ga, če se hoče pred smrtjo Spovedati. Prosil me je, naj ga s tem ne nadlegujem več, ker da ga je dnevna sestra zaradi tega že dovolj zmučila. Odmaknlia sem se od njegove postelje. Sestra prednica, ki je kmalu za tem prišla na oddelek, me je takoj vprašala, če se je že spreobrnil. Morala sem ji priznati, da me je odbil. "Kaj pa potem še čakate? Ali ne vidite, da so mu trenutki šteti?" Obljubila sem ji, da bom poizkusila vse, kar je v moji moči. Samo da ga bom spreobrnila. Prednica je odšla. Bolnik je vse bolj hropel. Sklonila sem se nadenj. Pogledal me je začudeno in odsotno. "Oprostite," sem začela znova, "če sem nadležna. Bliža se vam smrtna ura ..." S strastnimi besedami sem mu govorila o odločitvi, pred katero stoji njegova duša ta trenutek Za tiste, ki bodo prišli v nebesa, se bodo začele rajske sladkosti, za tiste pa, ki se pred smrtjo ne bodo spreobrnili, se bodo v peklu začele neznanske muke. Povedala sem mu pač samo nekaj malega od tega, kar sem čutila. Spoznala pa sem, kako uboge so naše besede! . Bolnik je žc bledel. Bilo je očitno, da ni sledil mojim besedam. Pokleknila sem k postelji in molila za blagor njegove duše. Trpela sem strašne muke. Čutila sem hudiče, ki so se že trgali za njegovo dušo. Tresla me je groza. Stopila sem po svečo. Dala ■"Sli ШЈ Mesec maj je spet v deželi, vse odeva cvetja kras, Ti počivaš v črni zemlji, a ran izbrisal ni še čas. sem jo bolniku v roke. Vzela sem blagoslovljeno vodo in poškropila obraz. Nemara ga je mrzla voda osvetila. Sunkoma je sedel v po* stelji. Še tisti hip je odvrgel gorečo svečo. Zakrilil je z rokanu in s pretrganim glasom zakričal: "Nočem umreti! Proč s svečo! Sveča ..." Sveča se je zakotalila po tleh-Plamen se je ukrivil in ugasnil- Stekla sem po lazaristi. Nezavestnega je dal v poslednje olje- Slišati je bilo nekaj sunkovitih dihljajev umirajočega. МоЛ molitev se je pretrgala. V soD' je zavladala grobna tišina. Nit rudarjevega življenja s® je pretrgala. Omahnil je v pO' steljo, se vzravnal in izdihu"' Sklonila sem se nadenj. VaW® so gledale osteklenele oči. S tr® sočimi se rokami sem mu jih prla. (Dalje prihodnjič) V blag spomin ob prvi obletnici odkar je umrl naš ljubljeni soprog, oče in stari oče Frank JELERCIt Zatisnil je svoje mile oži dne 6. maja 1952. N'a Tvoj grob bomo položili, rudečih vrtnic šopek lep, aaj bo dokaz ljubezni naše, ia nam spomin je na Te svet. Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoit 143113 žalujoči JENNIE, soproga RUDOLPH in ALBERT, sinova JUSTINE PRETNAR, hčerka in vnuki Cleveland, Ohio, dne 6. maja 1953. зс: m Naznanilo in zahvala Z nepopisno žalos+jo naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da nas je nenadno zapustila naša ljubljena soproga, draga hči in sestra FRANCES BLITNIK Umrla je dne 30. marca 1953. BSE«-- Pogreb blagopokojne se'je vršil dne 2. aprila iz pogrebnega zavrni a Joseph Žele in sinovi v cerkev sv. Kristine na E. 222 Si. ler od tam po opravljenih pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo položili njeno tmplo v družinsko grobnico k večnemu počitku v naročja materi zemlji. Ljubljena pokojna je bila rojena 15. novembra 1921 leta v Forest City, Pa. V dolžnost si štejemo, da izrečemo vsem globoko zahvalo za prekrasne vence cvetja, s katerimi ste obložili njeno krsto. Ljubila je cvetje in ta izraz, da ste jo obsuli z njim v znak ljubezni in spoštovanja, nam je bil v veliko tolažbo v težkih urah smrti. Srčna hvala vsehi onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnice. Bog vam plačaj! Našo zahvalo izrekamo v«em, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala onim, ki so se prišli posloviti in kropit jo ko je ležala na mrtvaškemu odru, ter vsem onim, ki so jo spre j-mili na njeni zadnji zemeljski poti na pokopališče. rojena MIHEVC Zahvalo naj sprejmejo nosilci krste—člani društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ, katerega članica je bila tudi ona, kakor tudi Mr. John Marn, ki se je v lepih besedah poslovil od nje. Našo posebna zahvala pa bodi izrečena vsem dragim sorodnikom in prijateljem, ki so prišli na pogreb iz Milwaukee, Wis., Salem, O., in iz Homestead, Pa. Hvala vsem številnim prijateljem, ki so nam pismeno izrazili svoje sožalje. Zahvalo izrekamo čest. g. Bombach, žuimiku fare sv. Kristine, za prekrasne besede njej v slovo in nam v tolažbo, ter pogrebne obrede in molitve. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Poslali smo pismeno zahvalo vsem. Če jia smo pomotoma izpustili ime katerega, ki je pomagal ali prispeval, prosimo oproščen ja in naj tem potom sprejme našo zahvalo. V času, ko prihaja pomlad v deželo in odeva vso naravo v cvetje in kyas, si odšla od nas sama v cvetju mladosti, od onih, ki si jih ljubila in ki so ljubili Tebe globoko in iskreno. Za Teboj žaluje Tvoj soprog, kateremu si bila ljubljena žena in zvesta družica. Objokujeta Te Tvoja roditelja, katerima si bila draga hčerka, in globoko rano v srcih občutita Tvoj brat in Tvoja sestra ob izgubi. Tebe, ljubljena. Peza življenja je bila pretežka in klonila si. Tvoja duša pa je odšla k Bogu, da sprejmeš iz Njegovih rok plačilo za vse, kar si dobrega storila v življenju. Mi se Te bomo spominjali z ljubeznijo v molitvi, dokler se ne snidemo enkrat na kraju večnega miru in blaženstva —nad zvezdami! Spavaj mirno, ljubljena! Snivaj sladko, nepozabna! Žalujoči: JOSEPH, soprog JOHN in FRANCES, oče in mati JOHN, brat MARY FINK, sestra in več sorodnikov Eiiclid, OhiOf dne 6. maja 1953. .d