Štajerski Ptuj, četrtek, 12. junija 2003 letnik LVI . št. 23 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 Kmetijstvo Ptuj Dornava Jurovski Dol Šest zadrug v družbo Odprtje, dolgo tri leta Ob občinskem prazniku 30 let folklore Stran 4 Stran 6 Stran 9 Stran 11 Nogomet V pričakovanju I. lige Stran 24 Ptuj . Kaj s Puhovim mostom V izdelavi idejni projekti Nad nacionalnim programom gradnje avtocest oziroma celotnim cestnim programom visi "grožnja" rebalansa oziroma celo debalansa, zato se ključni akterji že nekaj časa bolj ali manj držijo ob strani oziroma ne dajejo izjav. Tudi poslanci, ki bi morali svojo bazo še kako podrobno informirati o teh vprašanjih, za zdaj "mirujejo". Glede gradnje tretjega ptujskega mostu, ki naj bi pomagal omiliti vedno hujšo prometno obremenitev Ptuja, je za zdaj znanega le toliko, da je celotni projekt v izvedbi. Trenutno je v izdelavi idejni projekt, pridobljene pa so tudi že smernice za lokacijski načrt, ki naj bi bil glede na program sprejet novembra letos. Sledili bodo odkupi zemljišč, začetek gradnje mostu pa je predviden v letu 2004. Trasa mostu se začenja v bližini svinjskih farm v Dražencih (na magistralni cesti Hajdina -Macelj), nadaljuje mimo turni-škega gradu in čistilne naprave do kraja, kjer se prične širiti jezero na Dravi, in se na Ormoško cesto priključi ob Super mestu. Idejni projekt za Puhov most naj bi bil pripravljen do konca meseca, takrat bo o projektu tudi mogoče več povedati. Kar pa zadeva izgradnjo hitre ceste, pa je potrebno počakati na program Dars-a, je povedal predstojnik skupne občinske uprave Stanislav Napast. MG Na Ptujskem Jezeru se premika ... Ne veiiemite na besedo, prepričajte sel Od 9. do 14. junija obiščite naš prodajni salon in se na testni vožnji prepričajte o vrlinah novega Tourana. Tudi družinski ovio. Novi Touran. 4 Črtomir Goznik Na Ptujskem jezeru gre zdaj zares za za~etek ureditve obmo~ja pri Ranci, v okviru katere bodo najprej pri~eli odstranjevati naplavine, ki v tem trenutku najbolj motijo športno-rekreativno dejavnost. Računalniki po odličnih cenah ^ www.(Oiiilron.s! Ptuj . Gradnja v Gajkah Izbrali dosedanje izvajalce Ponudbe za gradnjo druge etape izgradnje Cero Gajke, rok je potekel 2. junija, so oddali štirje ponudniki. V tej etapi bodo prestavili ba-lirnico s strojno opremo in jo nekoliko razširili. Odločitev o izbiri izvajalca oziroma najboljšega ponudnika so po temeljiti proučitvi ponudb v Mestni občini Ptuj sprejeli konec prejšnjega tedna. Če ne bo pritožb, bodo izbrani izvajalci investicijo lahko pričeli še ta mesec, saj mora biti balirnica prestavljena do konca julija. Na preselitev čaka okrog 22 tisoč bal. Za izvajalca del v drugi etapi gradnje so bili izbrani Gradbeno podjetje Gradis - Gradnje Ptuj, Cestno podjetje Ptuj in Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, ki so tudi pričeli gradnjo v Gaj-kah. Dela druge faze so ocenjena na 157 milijonov tolarjev. MG BRELAX' SPECIALIST ZA ADRIATIC Natak Več na strani 14 anca Ptuj . Za večjo varnost v počitnicah Kljub brezskrb-nosti - previdno člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj so na ponedeljkovi seji večji del razprave namenili varnosti otrok v času šolskih počitnic; že sedaj pa so se dogovorili o preventivnih akcijah, ki jih bodo izvedli ob pričetku novega šolskega leta. Uvodoma so se posvetili hitrostnim oviram na Mlinski cesti, ki so čez polovico voznega pasu sicer že postavljene. Ker pa jih nekateri vozniki ne upoštevajo, so sklenili, da jih bo potrebno postaviti čez celo cesto. Največji del razprave so namenili aktivnostim za večjo varnost otrok v času šolskih počitnic, ki se pravkar pričen- jajo. V ta namen pozivajo starše in skrbnike, da se z otroki o tem pogovorijo, predlagajo pa tudi, da naj se otroci čez počitnice vključijo v katero od številnih šolskih delavnic. Še posebej jim polagajo na srce, naj bodo kljub brezskrbnim dnem v prometu previdni. Že sedaj pa so se dogovorili, da bodo posebno pozornost namenili šolski mladini ob pričetku novega šolskega leta 2003-2004, zato so se dogovorili o pripravah na konkretne akcije. Člani sveta so prisluhnili tudi informaciji predsednika Franca Kozela o uspehih osnovno-in srednješolske mladine na 5. medobčinskem in državnem prvenstvu pod naslovom Kaj veš o prometu. -OM 9770040197060 Doma Državni svetniki o plačah Ljubljana - Državni svet (DS) je na včerajšnjem zasedanju odločal tudi o zakonodajni pobudi državnega svetnika Adolfa Zupana za vložitev predloga novele zakona o državnem svetu v parlamentarni postopek. Gre za prve spremembe leta 1992 sprejetega zakona, ki se nanašajo na ureditev statusa in plače predsednika in sekretarja DS ter plačila državnim svetnikom za nepoklicno opravljanje funkcije. Slednje zakonske spremembe je DS dolžan predložiti v obravnavo državnemu zboru glede na ugotovitve računskega sodišča v revizijskem poročilu o poslovanju DS v letih 2000 in 2001, ko so v neskladju s predpisi izplačevali plačo sekretarke ter predsednika DS ter nepravilno obračunavali višino "izgubljenega zaslužka". Na seji so na novo potrjevali tudi sklep o merilih za izplačevanje sejnin članom DS za opravljanje nepoklicne funkcije ter plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika in sekretarja DS. Novo vodstvo novinarjev Ljubljana - Člani Društva novinarjev Slovenije (DNS) bodo danes popoldne na volilni skupščini za mandatno obdobje štirih let izvolili predsednika, člane upravnega in nadzornega odbora ter predstavnike DNS v Novinarskem častnem razsodišču, ki je skupni organ DNS in Sindikata novinarjev Slovenije (SNS). Na vrhu stanovske organizacije novinarjev ni pričakovati sprememb, saj je edini kandidat za predsednika novinar Dela Grega Repovž. Ta je bil za predsednika izvoljen junija 2001 na občnem zboru DNS, potem ko so delegati potrdili odstop Branka Maksimoviča, ki je predsedniški položaj zapustil zaradi razhajanj z izvršnim odborom. Konferenca o evropskem voditeljstvu Bled - Evropski center za vodenje (ELC) pri Poslovni šoli Bled je pripravil forum, na katerem so v torek in sredo vidni slovenski in tuji gostje iz sveta politike in gospodarstva razpravljali o vlogi in nalogah evropskega voditeljstva. Srečanja se je udeležilo več kot petdeset ljudi iz sedemnajstih držav, častni predsednik konference pa je bil nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan. Svilanovi~ v Sloveniji Po dobrem letu dni se je včeraj na delovnem obisku v Sloveniji mudil zunanji minister Srbije in Črne gore (SČG) Goran Svilanovič, ki se je pogovarjal z gostiteljem, ministrom za zunanje zadeve Dimitrijem Ruplom, sprejela pa sta ga tudi predsednik republike Janez Drnovšek in predsednik vlade Anton Rop. Rupel in Svilanovič sta ob tej priložnosti podpisala konvencijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju ter pregledala stanje dvostranskih odnosov med državama in možnosti za njihovo nadgradnjo. Govorili so tudi o približevanju evroatlantskim povezavam, o bližnjem vrhu EU v Solunu kot tudi o sodelovanju pri reševanju problemov v JV Evropi in širši mednarodni skupnosti. Po svetu Ameriški pritiski na Hrvaško in Slovenijo hinavski New York - Pritiski administracije Georgea Busha na Hrvaško in Slovenijo za sklenitev dvostranskih sporazumov o neizročanju ameriških državljanov Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) ob hkratnem vztrajanju pri sodelovanju s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so čista hinavščina, je včeraj sporočila nevladna organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch. Končana pogajanja o širitvi EEA (krajše) Bruselj - Evropska unija je končala pogajanja o širitvi Evropskega gospodarskega prostora (EEA) z desetimi prihodnjimi članicami, med njimi tudi s Slovenijo, je včeraj oznanila Evropska komisija. Dogovor je zadnja dva meseca blokirala Poljska, ki ni bila zadovoljna s predvidenim načinom razdelitve novih kvot za uvoz rib, vendar je bil, kot je pojasnil tiskovni predstavnik Diego Ojeda, v petek z Varšavo dosežen dogovor. V Franciji zaradi stavke ohromljen promet Pariz - V Franciji se nadaljujejo protesti sindikatov proti načrtovani pokojninski reformi. Zaradi stavke javnih delavcev so včeraj v Franciji zabeležili prometne zamaške v javnem prometu. Za stavko so se odločili kontrolorji letenja, kar napoveduje odpovedi letalskih letov, delovna mesta pa so danes zapustili tudi učitelji, poročajo tuje tiskovne agencije Nov meddržavni sporazum o NEK Zagreb- Minister za okolje, prostor in energijoJanezKopač je za torkovo izdajo hrvaškega časnika Vjesnik izjavil, da ni nobenega dvoma, da Slovenija mora plačati odškodnino Hrvaškemu elektrogospodarstvu (HEP) za polovico električne energije iz krške nuklearke od 11. marca letos, ko je slovenski parlament ratificiral meddržavno pogodbo o Nuklearni elektrarni Krško (NEK), do 19. aprila, ko je po skoraj petih letih HEP znova začelprejemati električno energijo iz Krškega. O odškodnini se Slovenija in Hrvaška po prepričanju Kopača morata še pogajati. "Če bi dosegli dogovor, bi o tem morali skleniti nov meddržavni sporazum, kakor je bilo to narejeno za obdobje do 1. julija 2002," je dejal Kopač v krajšem intervjuju za zagrebški dnevnik. (sta) Evropska unija in mi Zaposlovanje v institucijah Evropske unije S članstvom Slovenije v Evropski uniji se slovenskim državljankam in državljanom odpira možnost zaposlitve v ustanovah EU, kot so: Evropska komisija, Svet EU, Evropski parlament, Evropsko sodis~e in Ra~unsko sodis~e. Razpise v imenu evropskih institucij objavlja in izvaja novoustanovljeni Evropski urad za izbor osebja - European Personnel Selection Office - EPSO. Doslej je objavil že več razpisov, do 24. junija letos pa je še čas za oddajo prošenj na doslej najobsežnejšem razpisu. Ustanove Evropske unije potrebujejo upravne delavce s področja evropske javne uprave, prava, ekonomije ali finančne revizije, prevajalce pomočnike in sekretarje (tajniško-administrativna dela). S ciljem enakih možnosti udeležbe vseh državljank in državljanov na spletni strani Službe Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve redno objavljajo vse razpise in z njim povezane informacije. Vsi prijavljeni kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje razpisa, bodo morali opraviti preizkus znanja, ki bo predvidoma jeseni v Ljubljani in Bruslju. Preizkus znanja je sestavljen iz treh delov: predizbirnega testa, ki preverja poznavanje Evropske unije ter obvladovanje posameznih področij; drugi del je pisni, njegovi rezultati se upoštevajo le, če je kandidat uspešno opravil predizbirni test; na koncu pa se opravi še pogovor s člani izbirnega odbora oziroma ustni preizkus. Za vse zainteresirane kandidate bo Upravna akademija Ministrstva za notranje zadeve skupaj s Službo Vlade RS za evropske zadeve do sredine septembra 2003 organizirala tudi pripravljalne seminarje o tehnikah in metodah opravljanja preizkusa znanja. Sicer pa podrobnosti o poteku testiranja najdete na spletni strani Evropske službe za izbor osebja, ki objavlja tudi vzorčne teste: http://europa.eu.int/epso/competitions/com-a-8-98-test_en.htm Svoje znanje lahko preverite z interaktivnimi testi: http://europa.eu.int/epso/competitions/test_interactif_en.cfm V Bruselj tudi ptujski in slovenjebistriški župan? V Bruslju bodo v prihodnje občasno ob izbranih na razpisih "zaposleni" tudi nekateri slovenski župani in svetniki. Slovenska vlada je namreč na zadnji majski seji imenovala sedem opazovalcev in njihovih namestnikov v Odbor regij Evropske unije. Odbor ima sedež v Bruslju in šteje 222 članov, predstavnikov regionalnih in lokalnih oblasti iz vsake države članice, nameščenih po nacionalnem ključu, njihov mandat pa traja štiri leta. Najpomembnejša naloga Odbora regij je omogočiti regionalnim in lokalnim interesom sodelovanje pri oblikovanju evropske integracijske politike ter nadzorovanje in aktivno sooblikovanje takšne evropske zakonodaje, ki bo ustrezala potrebam regij in lokalnim skupnostim. Člani delegacije v Odboru regije so mariborski župan Boris Sovič, župan Novega mesta Boštjan Kovačič, izolska županja Breda Pečan, kamniški župan Anton Smolnikar, župan Rogaševcev Janko Halb, župan Pivke Robert Smrdelj ter župan Mengša Tomaž Štebe. Ker pa imenovani verjetno vedno ne bodo imeli časa za obveznosti v Bruslju, je vlada imenovala tudi njihove namestnike. Občinski svetnik v Mestni občini Ljubljana Anton Colarič, ptujski župan Štefan Čelan, občinska svetnica v občini Grosuplje Breda Škrjanec, župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar, župan občine Rače-Fram Branko Ledinek, občinski svetnik v občini Bovec Siniša Grmovšek ter župan Podvelke Anton Kovše. Anemari Kekec Ljubljana • Poslansko vprašanje o južni meji Zgornji Leskovec v parlamentu Ministrstvo za notranje zadeve in policija nimata zadržkov, da ostane mejni prehod Zgornji Leskovec meddržaven. Ko je bil sredi aprila v Lesko-vcu posvet o mejni problematiki, vezani na poostren policijski nadzor in spremenjen mejni režim ob bodoči schengenski meji, je poslanec v državnem zboru in župan občine Žetale Anton Butolen obljubil, da bo s problematiko seznanil pristojna ministrstva in v obliki poslanskega vprašanja zahteval nekatere odgovore n pojasnila. Na eni naslednjih sej državnega zbora, namenjenih vprašanjem poslancev, je bila mejna problematika tako še enkrat v obravnavi poslancev in ministrov. Butolen je pojasnil, da prihaja na terenu ob meji do mnogih težav in nejasnosti. Čeprav je bil s sosednjo državo Hrvaško sprejet sporazum (SOPS), ki naj bi življenje ob meji olajšal, sedaj kaže, da ga je le zapletel. "Težave nastajajo predvsem v odnosih med mejno policijo in prebivalci, deloma zaradi načina dela policije kot tudi zaradi neobveščenosti prebivalcev na obmejnih območjih. Težave so tudi zaradi neurejene gospodarske infrastrukture ob južni meji." Ministru dr. Radu Bohincu je Butolen postavil vprašanje, kakšne so bile priprave državne uprave in obmejne policije na izvajanje sporazuma, ali so bili policisti, kadrovani v obmejne enote, deležni posebnega usposabljanja glede na posebnost njihovega dela in kakšne so dosedanje izkušnje države pri izvajanju SOPS-a. Butolen je posebej izpostavil problematiko mejnega prehoda Zgornji Leskovec, ki je od leta 1994 meddržavni, z uveljavitvijo sporazuma pa bo postal zgolj prehod za obmejni promet. Ministra in vlado je vprašal, ali razmišljata o dejanski spremembi statusa omenjenega prehoda. Ministrico za regionalni razvoj mag. Zdenko Kovač pa je ob tem vprašal, kako potekajo priprave na gospodarsko krepitev krajev ob meji s Hrvaško, saj je znano, da sodijo ti kraji med najmanj razvite v Sloveniji. Minister Bohinc je med drugim odgovoril, da "je bilo izvedeno obsežno usposabljanje policistov, za 320 vodij izmen policije in vse inšpektorje za mejo". Inšpektorji za mejo so nadalje organizirali posvetovanja, usposabljanja in obveščanja policistov, ki opravljajo mejno kontrolo. Glede na to težav s policisti ne bi smelo biti, je pa obveščen, da se je pojavilo nekaj težav zaradi kasnitve v infrastrukturni opremljenosti mejnih prehodov. Povedal je, da je bilo doslej izdanih 11 tisoč obmejnih prepustnic, kar je zelo malo. Poleg odpiranja mejnih prehodov, kar poteka z zamudo, je bilo odprtih 63 prehodnih mest za dvolastnike z obeh strani meje in izdanih 1.700 kmetijskih vložkov. Na odprtje čaka še 21 mejnh prehodov. Glede mejnega prehoda Zgornji Leskovec je minister Bohinc dejal, da Ministrstvo za notranje zadeve nima načelnih zadržkov proti predlogu, da mejni prehod ohrani meddržavni status, problem pa se lahko pojavi v potrebi za dodatno zaposlovanje policistov. Ministrica Zdenka Kovač je na poslansko vprašanje Antona Bu-tolena odgovorila, da se na njenem Ministrstvu zavedajo, da se je meja med Slovenijo in Hrvaško pojavila prvič po več sto letih in da prinaša v ta del Slovenije velike probleme. O tem jih že obveščajo z območij od Bele krajine do Pomurja. Obljubila je, da bodo v letošnjem letu nadaljevali s politiko skladnega regionalnega razvoja tako, da bodo posamezna območja prejela konkretne razvojne vzpodbude v obliki financiranja izvedbenih projektov regionalnih razvojnih programov. Ministrica je menila, da obstaja možnost krepitve gospodarske moči in socialnega razvoja obmejnih območij. Poudarila je, da slovensko vstopanje v Evropsko unijo poleg vseh omejitev, ki jih prinaša južna meja, pomeni tudi razvojne priložnosti in možnosti odpiranja novih delovnih mest. Tudi strukturni sklad za čezmejno sodelovanje s Hrvaško daje nove priložnosti za gospodarsko sodelovanje med državama. Za ta namen bo v letih 2004 do 2006 zagotovljenih 2,6 milijarde tolarjev evropskih in domačih sredstev, namenjenih prav območjem ob tromeji Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Poudarila je tudi, da v okviru SOPS-a pripravljajo tako imenovane turistične cone, v katerih bo možno prosto prehajanje s posebnimi dovolilnicami. Te turistične cone pa morajo biti pripravljene in označene še pred dokončnim vstopom v Evropsko unijo. Pomembno je tudi, je poudarila ministrica, da v programih za črpanje evropskih strukturnih skladov pripravimo projekte, ki bodo krepili resnično gospodarsko moč posameznih regij. Pri tem je omenila poslovno infrastrukturo, kot so industrijske cone, investicije v turizem ... "V okviru sklada za za regionalni razvoj bo v letošnjem letu namenjenih 600 milijonov tolarjev posebne pomoči v obliki povrat- nih in nepovratnih sredstev, namenjenih območjem ob meji." Možnosti je torej veliko in ministrica je izrazila upanje, da bodo znala območja ob meji pripraviti ustrezne projekte za koriščenje teh sredstev. Neusposobljenost policistov in uradnikov Anton Butolen je z dodatnim vprašanjem opozoril na mnenje prebivalcev ob meji, da policisti bolj kontrolirajo državljane kot pa mejo in opozoril na dejstvo, da mejo najbolje varujejo državljani, ki živijo ob njej, med policijo in njimi bi moral biti vzpostavljen pristen stik, sicer še tako močno policijsko varovanje ne bo uspešno. Opozoril je tudi na (ne)usposobljenost policistov, predvsem pa uradnikov, ki izdajajo obmejne prepustnice. Ti namreč pogosto ne znajo odgovoriti na konkretna vprašanja državljanov. Težava je tudi cena prepustnic, ki jih morajo ljude plačati, čeprav jih mnogi potrebujejo zgolj zato, da lahko nemoteno pridejo do svojih domov, ker je infrastruktura zgrajena tako, da pri tem večkrat prečkajo mejno črto. "Pošteno bi bilo, da bi prepustnice dobili zastonj!" Minister Bohinc je odgovoril, da bodo preverili usposobljenost policistov, ki varujejo južno mejo, dopustil pa je tudi možnost, da do kratkega stika prihaja na upravnih enotah, kjer izdajajo prepustnice. Obljubil je posebne aktivnosti za dodatno obveščanje ljudi, ki živijo ob meji. Upoštevanja vredna se mu je zdela tudi pobuda o brezplačnih prepustnicah, "ki jo bomo proučili." J. Bračič Videm • O policijski pisarni tudi uradno Varnostne razmere že ugodnejše Ni naključje, da so redno ponedeljkovo tiskovno konferenco Policijske uprave Maribor minuli ponedeljek, 9. junija, pripravili v prostorih občine Videm, saj je po štirih letih poizkusnega obdobja s 1. junijem tamkašnja policijska pisarna pričela tudi uradno uradovati. Delo policijskih pisarn je direktor policijske uprave mag. Jurij Ferme označil kot izredno primerno in vedno bolj dobrodošlo obliko policijskega dela, predvsem zaradi neposrednega stika z občani, ki lahko na enem mestu dobijo več koristnih informacij, kar je koristno tudi za policiste. Ob tem je poudaril, da bodo takšno obliko povezave in sodelovanja z občani v kratkem ša nadgradili, za sodelovanje pa se je posebej zahvalil občini Videm in županu Frideriku Bra-čiču, saj so tako prostor kot vse ugodnosti infrastrukture za policijsko pisarno v Vidmu brezplačni. Zadovoljstvo ob pomembni pridobitvi za občane, kraj in celotno občino je izrazil videmski župan Friderik Bracic ter pri tem izpostavil pristno in partnersko sodelovanje s policisti. Komandir Postaje mejne policije Podlehnik Mojmir [imu-nic pa je ob ugotovitvi, da so prometno varnostne razmere na območju PMP Podlehnik in videmske občine v prvih petih mesecih letošnjega leta dokaj ugodne med drugim povedal, da so letos obravnavali 48 kaznivih dejanj ali 4 manj kot lani v tem času. Poleg tega so leto obravnavali 68 primerov kršenja javnega reda in miru ali 32 primerov manj kot lani ter 96 prometnih nesreč, v katerih ni letos umrl nihče, lani pa so v tem času imeli eno smrtno žrtev. Tudi stanje na področju varovanja državne meje se izboljšuje. Nič manj vzpodbudni niso rezultati za občino Videm, kjer so na področju kriminalitete letos obravnavali 11 kaznivih dejanj (lani 23), na področju javnega reda in miru so obravnavali 33 kršitev (lani 38), v rahlem porastu je le število prometnih nesreč, saj so jih letos obravnavali 44 ali 9 več kot v istem obdobju lani. Vodja policijskega okoliša Miran Brumec je ocenil, da se je v minulih štirih letih poiz-kusno delo policijske pisarne pri občanih zelo dobro uveljavilo, saj to potrjujejo tako izboljšane varnostne razmere kot Foto: M. Ozmec Vodja policijskega okoliša Miran Brumec v policijski pisarni v Vidmu. vedno večji obisk. Od odprtja pisarne v drugi polovici leta 1999 je do konca leta pisarno obiskalo 53 občanov, v letu 200 so beležili 80 obiskov, leta 2001 jih je bilo 108, lani 120, letos pa so imeli že 53 obiskov. V prvih štirih letih poizkus-nega delovanja je bila policijska pisarna na Vidmu občanom Kidričevo • 6. občinski praznik Prireditev v novem šotoru Z odprtjem razstave likovnih izdelkov skupine Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Kidričevo v tamkajšnji knjižnici so v torek, 10. junija, pričeli prireditve ob 6. prazniku občine Kidričevo. Prireditve ob prazniku bodo nadaljevali v petek, 20. junija, ko se bodo zvrstile kar tri: ob 17. uri bodo v dvorani osnovne šole Kidričevo pripravili srečanje obrtnikov in podjetnikov občine Kidričevo, ob 18. uri bodo v kulturni dvorani v Kungoti izvedli tradicionalno srečanje pevskih skupin pod naslovom Pesem naj doni, ob 19. uri pa bodo v športnem parku v Lovrencu pričeli turnir v malem nogometu. V soboto, 21. junija, bodo v pozdrav poletju v restavraciji Pan ob 9. uri odprli razstavo ročnih del kidričevskih deklet in gospodinj, ob 18. uri bo slovesno v [ikolah, kjer bodo ob 110-letnici prostovoljnega gasilskega društva razvili gasilski prapor in blagoslovili gasilski avtomobil, ob 20. uri pa bodo v Športnem parku v Apačah pričeli nogometni turnir veteranov. V teniškem centru v Kidričevem bo v soboto in nedeljo, 21. in 22. junija, obakrat ob 16. uri, turnir v tenisu. Sicer pa se bodo osrednje prireditve ob letošnjem 6. občinskem prazniku zvrstile v nedeljo, 22. junija, ko bodo ob 8. uri na strelišču Lovske družine Kidričevo začeli tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Ob 9. uri bo v dvorani v Šiko-lah razstava Od zrnja do kruha, osrednja občinska slovesnost pa se bo pričela ob 15. uri v novem prireditvenem šotoru v Šikolah. V sredo, 25. junija, bodo v počastitev 110-letnice PGD Šikole pripravili gasilska tekmovanja, praznovanja pa bodo sklenili v soboto, 28. junija, ob 20. uri s koncertom skupine Ogenj in led v parku mladosti v Kidričevem. -OM na voljo enkrat tedensko, vsako sredo od 9. do 11. ure. Zaradi potreb in na željo občanov pa so v letošnjem letu od 1. januarja na voljo dvakrat tedensko in sicer vsako sredo od 14. do 15. ure ter vsak petek od 8. do 9. ure. Vodja policijskega okoliša Miran Brumec pa je v tem času dosegljiv tudi po telefonu 765-09-08. Preden so si ogledali prostore nove policijske pisarne pa je inšpektor Stanislav Mlakar predstavil še prizadevanja za ustanovitev varnostnega sosveta za vse štiri občine na območju Postaje mejne policije Podlehnik. Gre za dokaj obsežno območje haloških občin Majšperk, Videm, Žetale in Pod-lehnik, ki se razprostira na 232 kvadratnih kilometrih površin in na katerem živi skupaj prek 13.000 prebivalcev. Na območju policijske uprave Maribor že sedaj uspešno deluje 7 varnostnih sosvetov, njihova želja pa je, da bi do konca leta varnostni sosvet ustanovili tudi v občini Videm. M. Ozmec Ta teden Sedem suhih let? Suhim in vročim dnem ni videti konca. Naravo in ljudi bo zgalo vsaj do konca tedna, dolgoročnejši napovedovalci govorijo o neznosni vročini do konca junija. Ob napovedovanju vremena nam vremenoslovci sicer tuintam obljubijo kakšno kapljo dezja v obliki lokalnih neviht, toda te se ponavadi spretno ognejo našim krajem. Ko začno z drevja odpadati listi, je to znak, da tudi v globljih plasteh zemlje ze primanjkuje vlage. Da trpijo rastline s površinskimi koreninami ze veliko sušo, je vidno na vsakem koraku. Travniki in pašniki postajajo rjavi, poljščine ovenele. Kmetijstvu se znova obeta katastrofa. Izrazita suša se ze nekaj let zapored, z izjemo lanskega, pojavlja v Podravju in Pomurju, nekoč zelena podoba narave je v poletnih mesecih vse bolj podobna tisti na Krasu in ob morju. Kmetijstvo razmišlja o nujnosti namakanja, drzava pa o tem, da za velike projekte nima denarja. Stroka se deli na tiste, ki namakanje zagovarjajo, in one, ki ga zaradi neekonomičnosti odsvetujejo. Sicer pa, poudarjajo, bo dolgoročna sprememba klime zahtevala tudi nov način kmetovanja, s pridelavo spremenjenemu podnebju primernejših kultur. Napovedi so zastrašujoče: ker se dviga temperatura tal in zraka, se povečuje izhlapevanje vode iz tal in rastlin. Tudi če bo ostala količina padavin nespremenjena, bo suša vse pogostejša in bo zajela večja območja severovzhodne in juzne Slovenije. Vse bolj verjetne postajajo napovedi, da se bo povprečna temperatura zraka v naslednjih 50 letih zvišala za okoli 2 stopinji Celzija. Območij, vsakoletno ogroženih s sušo, bo v Sloveniji kar 25 odstotkov. Ker je verjetno, da se bo ob tem za desetino zmanjšala količina padavin, bo v poletnih mesecih zaradi suše ogro-zenega ze kar 40 odstotkov slovenskega ozemlja. Ko bi le bilo res, da gre vendarle zgolj za sedem suhih let! Jože Bračič Zavrč • 6. seja sveta Kljub 14 točkam brez zapletov Svetnica in svetniki občine Zavrč so se na 6. redni seji na predlog župana Mirana Vuka prejšnji petek, 6. junija, lotili kar 14 točk in jih brez posebnih zapletov v celoti obravnavali. V uvodnem delu so tokrat prisluhnili ravnateljici završke šole Diani Bohak-Sabath, ki jih je seznanila s strokovnimi ugotovitvami in utemeljitvami, da nameravajo na OŠ Cirkulane-Zavrč pričeti uvajati poučevanje nemškega jezika kot prvega tujega jezika na obeh šolah. Sicer pa se bodo o tem dokončno odločili v vodstvu šole oziroma na svetu zavoda. Glede na ponudbo zasebnega podjetja GP Projekting iz Ptuja za izvajanje nadzora nad občinskimi investicijami, ki jo je na seji sveta predstavil Anton Daljevac, so svetniki menili, da je za dokončno odločitev o tem potrebno pridobiti še kakšno drugo ponudbo, sicer pa je nadzor nedvomno smiseln in za občane koristen. V skladu z določili novega zakona o urejanju prostora so sprejeli predlog odloka o predkupni pravici občine Zavrč, ki natančno določa, v katerih primerih in na kakšen način je predkupna pravica tudi zagotovljena. Soglašali so s prizadevanjem vodstva občine Zavrč, da se zaradi pomanjkanja sredstev prijavijo na javni razpis za sofinanciranje projekta digitalizacije prostorskih sestavin planskih aktov občine. Glede na dve ponujeni možnosti so se po krajši razpravi odločili, da je za občino Zavrč ugodneje, če postane soustanoviteljica Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju. Manj dobre volje so pokazali svetniki ob obravnavi vloge občanov za poglobitev prepusta na lokalni cesti v Turškem Vrhu, saj so menili, da bi v primeru visoke vode potok na drugi strani ceste lahko poplavil kmetijska zemljišča na tej strani ceste. Zato so poglobitev prepusta odsvetovali. Zadeva Ulm ali tretjinsko so-lastništvo hiše na Belskem Vrhu pa bo - kot kaže - vendarle kmalu dočakala svoj konec, saj so člani sveta menili, da po opravljeni javni ocenitvi vrednosti hiše proti ustreznemu plačilu kupnine vendarle odprodajo svoj tretjinski delež tričetrtinskemu lastniku Ulmu. Soglašali so tudi z vlogo Irene Veselic za delno sofinanciranje priklopa električne energije, višino sofinanciranja občine pa bodo določili šele, ko bo predložen natančen predračun potrebnih del. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so svetniki ponovno pretehtali pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev ter nagradah članov občinskih organov oziroma komisij, vendar so menili, da jih glede na možnosti zaenkrat ne bodo spreminjali. Delno bodo popravili le odlok o nagradah funkcionarjev. Glede na določila in možnosti, ki izhajajo iz Sporazuma o obmejnem sodelovanju in prometu, so svetniki soglašali z odločitvijo, da se haloške občine Zavrč, Podle-hnik, Gorišnica, Žetale in Videm med seboj povežejo in skupaj z obmejnimi občinami na Hrvaškem ustanovijo turistično cono. Na ta način želijo pridobiti uradno dovoljenje za sedaj prepovedan promet po obmejnih cestah. Določila SOPS-a namreč dajejo možnost, da država dovoli promet po obmejnih cestah do posameznih turističnih objektov in turističnih kmetij le v primeru, da gre za turistično cono; ta pa mora biti uradno ustanovljena in registrirana, poti do posameznega turističnega objekta pa morajo biti natančno določene in vrisane. Ko so razpravljali o predlogu plana modernizacije lokalnih cest v prihodnjem letu 2004, so zavr-ški svetniki menili, da bodo lahko modernizirali le okoli 3000 m lokalnih cest, ter ob tem sklenili, da bodo obnovitvena in vzdrževalna dela opravljali le na tistih odsekih, kjer bodo pripravljeni sofinancirati tudi koristniki oziroma občani sami, seveda pa bodo poskušali tudi s sofinanciranjem oziroma pridobitvijo državnih sredstev, saj se nameravajo prijaviti na vsak javni razpis. Med vprašanjami in pobudami pa smo med drugim izvedeli, da bo osrednja prireditev ob letošnjem 7. občinskem prazniku predvidoma v soboto, 16. avgusta pred osnovno šolo v Zavrču, da na predlog stroke svetniki zavračajo pripombe občana na projekt izgradnje pokopališča v Zavrču, da se bodo v občini prijavili na javni razpis za sredstva iz programa CRPOV (celostnega razvoja podeželja in vasi), da bodo ponovno proučili zadeve okrog ceste Zelena meja-Koranjak ter da bodo obnovili in posodobili pogodbo o pobiranju ekološke pristojbine na mejnem prehodu v Zavrču. M. Ozmec Hajdoše • Štajersko sadje in zelenjava Sest zadrug v družbo V torek je bila v prostorih Področne zadruge KZ Ptuj v Hajdosah ustanovna skupščina delniške družbe Štajersko sadje in zelenjava. Družbo so ustanovile kmetijske zadruge Ptuj, Ormož, Lenart, Rače, Hoče, in Selnica ob Dravi. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano je namreč odločilo, da se morajo pridelovalci sadja in zelenjave, ki želijo uveljavljati državne subvencije oziroma neposredna plačila, povezati v gospodarske subjekte, s čimer bodo rezultati njihove dejavnosti bolj transparentni. Omenjene kmetijske zadruge so na osnovi tega ugotovile, da je najboljša oblika sodelovanja in izpolnjevanja določil ministrstva ustanovitev delniške družbe. Nova družba, katere ustanovitve so se udeležili direktorji vseh zadrug, bo imela po vplačilu ustanovitvenih deležev 10 milijonov osnovnega kapitala. Po opravljenih formalnostih v letošnjem letu bo gospodarsko zaživela v letu 2004, ko načrtuje okoli 100 milijonov prihodkov, ti pa se bodo v naslednjih letih občutno povečevali. V letu 2004 bodo lahko proizvajalci sadja in zelenjave, prek zadrug vključeni v novo družbo, že uveljali državne subvencije. V torek sprejeti statut nove družbe opredeljuje njeno bistveno širšo dejavnost od zgolj omenjenega sadjarstva in ze-lenjadarstva. Lahko zapišemo, da je nova družba pooblaščena za promet vsega blaga na področju kmetijstva, pogoj pa je, da vsaj 50 odstotkov prihodka dosega s sadjem in zelenjavo. Ustanovna skupščina je imenovala nadzorni svet družbe, ki ga sestavljajo Stanko Toma-nic, direktor KZ Ptuj, Kristina Peserl, direktorica KZ Lenart, Foto: jb Direktor nove družbe Srečko Primožič: "Do prve skupščine v naslednjem letu bom delo direktorja opravljal neprofesionalno." in Franc Rožanc, vodja komerciale v KZ Ormož. Slednjega je nadzorni svet na prvem sestanku po skupščini izvolil za svojega predsednika. Nadzorni svet je imenoval tudi direktorja družbe; to je postal Srečko Primožič, sicer predsednik nadzornega odbora Kmetijske zadruge Ptuj. Sedež nove družbe bo v Ptuju, v prostorih KZ Ptuj, ki je s 520 delnicami največji, več kot 50-odstotni lastnik družbe, KZ Ormož ima 400 delic, KZ Lenart 50 in Kmetijske zadruge Rače, Hoče in Selnica ob Dravi po 10 delnic. Pričakujejo, da bodo v delniško družbo vstopali novi člani, Ptuj • Zadrege, ki kar nočejo miniti "Kupci imajo možnost parkiranja na našem parkirišču brezplačno pri nakupu nad tisoč tolarjev, čeprav je na tabli ob vhodu še vedno naveden znesek 1500 tolarjev. Čas nakupa je omejen na uro in pol. Tudi pri času nakupa je prišlo do spremembe. Prej je bil eno uro, ugotovili pa smo, da nekaterim kupcem ta ne zadostuje za nakup, zato smo ga podaljšali. Žeton za parkiranje dobijo kupci pri blagajni. Če kupci čas, namenjen za brezplačno parkiranje, prekoračijo, je potrebno doplačilo," je uvodoma o režimu parkiranja na Spa-rovem parkirišču povedal vodja hipermarketa Spar na Ptuju Tone Muršec. Za druge uporabnike parkirišča, torej tiste, ki niso Sparovi kupci, pa je parkiranje zasoljeno, znaša 500 tolarjev na uro. Da je temu tako, uporabnike opozarja velika tabla ob vhodu na parkirišče, ki pa je nekateri ne opazijo. To se še kar naprej dogaja, čeprav je Sparovo parkirišče aktivno že nekaj let in bi se ljudje že morali privaditi na pravila igre, ki veljajo na njem. Ker pa niso pozorni, kaj piše na tabli ob vhodu na parkirišče, jih čaka "kazen" v višini 500 tolarjev, če niso kupci. Tako visoko postavljena cena naj bi jih tudi odvračala od parkiranja na tem parkirišču, ki je izključno namenjen kupcem Spara. V nobenem primeru Spar ne želi kasirati za parkiranje, ampak zagotavljati prostor za parkiranje svojim kupcem, še poudarjajo v Spa-ru. Če pa nekdo uporablja njihovo parkirišče mimo hišnih pravil, pa mora plačati, ker izjem ni. MG Samo za kupce hipermarketa SPAR Ptuj CENÍK PARKIRANJ. XAťET.NA IN VSAK4 NADAUNJA t'RA PARKIHAW 500 SIT Oh nakupu v Vritlnusti nao\?o\:o m3ii<)«J)0 urt vesiaSkaresata SOUAK - KANU NA UIRNttl Va[)AH 14. «.i«» Oti 11.00uri WHUUIA REUTA RAIREDA DI^IÏI l.din i4.c.iûa3iibiR.n>uri VBIAÍKA REGATA Z HANČAMI 14. E. 2003 Db 22.1» uri ZABAVA Z iiva GLASED 15.E.2I>D3D)>1I>.a)uri JADHAIMA REGATA RAZREDA DraMIÎI Z. din v Štajerski PREROKOVANJE ONIKS §44.73 -----S ««ÍÍoÍjSíH mi = SENČILA MARIBOR - Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 IVilKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 MARKIZE (TENDE) ALU ŽALUZUE > ROLOJI SOLUS Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize eiMOMTd K o. o. & GRnDB€Nn MCHflNIZRCUn €L€KTROMONTflŽfl RLCKSRNDCR GRBROVCC s.p. IZVAJAMO: - IZKOPC (bager, min! boger, JCB) - PRCBOJC CCSTIŠČ - POLflGRNJC INFRASTRUKTURNIH VODOV (kanolizacija, vodovod, plinovod) - RUŠCNJC OBJCKTOV - UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR ŽNIDRRIČeVO NflBRCŽJC 12.2250 PTUJ. TCL: 02 / 748 18 90 f HKS: 02 / 787 74 58, GSM: 041 648 255.031 648 255 RADIOlllTEDNIK Mali Oglasi 02/749-34-10 Razpored dežurstev zobozdravnikov 14. 06. 2003 Darinka Ranfl, dr. stom. ZA Na tratah, Ptuj Kopalnica je prostor, kjer začnemo in končamo dan. Moderna, sveža, prijetna kopalnica vas čaka tudi v Merkurju, kjer sledimo modnim trendom, se prilagajamo vašim željam in vam svetujemo pri izbiri. Najboljše za vašo kopalnico poiščite v Merkurju na oddelkih s kopalniškim programom. Celovita ponudba keramičnih ploščic, sanitarne keramike, armatur in kopalniških dodatkov priznanih blagovnih znamk na enem mestu. Ne prezrite! Pri nakupu kopalniškega pohištva Gorenje vam od 9. do 28. junija priznamo 10 % popust! Možnost nakupa na 12 obrokov! MERKUR, Ormoška cesta 30, Ptuj, tel.: 02 798 06 00 MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Mali oglasi Male oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749-34-10 RAZNO OKNA, s polkni, sest kosov, nova, prodamo. Tel. 778-24-21, 031 416-977, po 20. uri. STREÏKO OPEKO, zareznik, 2500 kosov, prodamo. Tel. 031 287-139. KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._ POHIÏTVO za spalnico, prodamo. Tel. 031 215-850._ ODDAJAMO apartma za štiri osebe, v Piranu. Cena: 5000 sit na noč. Tel. 041 36 36 97._ BETONSKI ZIDAKI, širine 20 in 30, v akcijski ponudbi, junij 2003. Cementninarstvo Bruno [urbek, s.p., Bistriška c. 30, 2329 Poljčane. Tel. 02 80 25-303._ [OTOR, nov, zelo kvaliteten, z dvema ločenima spalnicama, 50 % ceneje, prodajo. Tel. 040 522-272. Zdaj je pravi čas, da si priskrbite kurjavo za zimo. Ponujamo vam kvalitetna bukova drva po konkurečnih cenah, z dostavo na dom. Se priporočamo! Tel. 02 769-15-91 ali mobi 041 610-210. Hitro, hitro čas beži, ie eno leto je, odkar te ni. Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se mi zdi. Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče ne ve, kako mi je hudo, pa naj mi nihče ne reče, da vse mine. Prišel bo čas, ko bova skupaj srečna, takrat za naju bo ljubezen večna. V SPOMIN Neizmerno boleč je spomin na 12. junij 2002, odkar si se za vedno poslovil od nas, dragi mož, oče in dedek Franc Beranic 13. 4. 1945 - 12. 6. 2002 APAČE 211, LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU Hodim in tavam ... ... za trenutek te zagledam pred seboj, stopim hitreje, a vedno si korak pred menoj. Jaz pa bi se ti še enkrat rada zazrla v oči in ti rekla hvala. Hvala ti za vse lepe in srečne dni. Hvala vsem, ki s svečko ali cvetko počastite njegov spomin. Z mislijo vedno pri tebi: žena Anica, sinova Daniel in Dubravko z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in botre Marije Krajnc IZ SP. SVEČE 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in sv. maše ter nam izrekli sožalje. Hvala duhovniku za lepo opravljeni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Vedlinu za ganljive besede slovesa ter godbeniku za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi patronažnim sestram in pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: vsi njeni Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne čutiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. 13. junija mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustil mož, oče in deda Stanko Kramberger IZ KRČEVINE 98 PRI VURBERGU Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Marije Persuh IZ ŽUPEČJE VASI 54 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za maše, cerkev, za ustna ali pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo duhovnikoma g. Karlu Pavliču in Romanu Majerju za govor in pogrebni obred, ge. Hedviki Pulko za poslovilne besede in cerkvenim pevcem za odpete pesmi. Žalujoči: hčerka Stanka in sin Jože z družinama Nešteto sveč je zagorelo, nešteto solz preteklo, a nič več te ne zbudi, vendar v naših srcih še živiš. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 15. junij 2001, ko si nas za vedno zapustil, dragi sin, brat in vnuk Peter @ganjar IZ SAGADINOVE 20, PTUJ Hvala vsem, ki s svečo in lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu. V tihi žalosti tvoji najdražji Srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa solze lijejo iz oči. SPOMIN 17. 6. mineva leto žalosti in bolečine, odkar je za vedno odšel naš ljubi mož, oče, dedek in pradedek Jožef Kovacic IZ GOMILSAKOVE 17 Težko je dojeti, da te več ni med nami, saj imeli smo te radi. Vsi tvoji najdražji Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica Mihaela Krajnca IZ STURMOVCEV 9 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrazili soža-lje. Posebej se zahvaljujemo podjetju Karoserija Maribor, sosedom Trstenjak, Slameršak, Gabrovec in Rogina za nesebično pomoč, govorniku g. Kozelu za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, g. župniku za opravljeni obred in sv. mašo, ter podjetju Mir. Žalujoči: žena Katica, sin Robert z družino, sestra Marija in ostalo sorodstvo Kamorkoli bomo šli, nikjer ne bo poti, kjer nisi hodila tudi ti... ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče in sestre Marije Holc IZ ZAGORCEV 61 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za cvetje in sveče, darovane maše ter številna ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala župniku gospodu Štefanu Casarju za opravljeni obred ter govornikoma Zvonku in Jožetu Horvatu. Hvala PGD Grabšinski Breg, občini Juršinci, OO SLS Jurš-inci, DU Juršinci ter sodelavcem podjetja "CERTUS" DE Ptuj. Iskrena hvala tudi sosedom Kocmut in Ferenčič ter družini Furman, Hedviki Motaln in Aniki Novag. Hvala pevcem in pogrebnemu podjetju MIR za opravljene storitve. Žalujoči: sin Stanko, hčerke Ida, Frančika in Anica ter sestra Julijana z družinami Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa, tja, kjer ni trpljenja ne gorja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta, strica in botra Maksa Kosenburgerja Z ZG. HAJDINE 156 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh bolečih trenutkih stali ob strani, ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za opravljeni cerkveni obred, molilcem, govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: žena Antonija, hčerki Nada in Brigita z družinama ter ostalo sorodstvo Zdaj ne trpiš več. Zdaj počivaš, ker sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta in dedka Stanka Goloba IZ KICARJA 61 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh bolečih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala podjetjema Srebrnjak in Špedicije Goja, g. duhovniku za opravljeni cerkveni obred in sv. mašo, gospe Veri Kokol za molitev in ganljive besede slovesa, pevcem DU Rogoznica za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošem in pogrebnemu podjetju Komunala. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Milan in hčerka Marica z družinama Podlehnik • 4. ribiško tekmovanje policistov Lovili velike, ujeli male Tudi četrto ribiško tekmovanje policistov z območja Policijske uprave Maribor za pokal Haloz je ob ribniku v Podlehniku uspelo, saj se je v ponedeljek, 2. junija, ribolova "tapravih" rib udeležilo kar 62 policistov oziroma 19 ribiških ekip s 15 policijskih postaj. že to, da uniformo zamenja ribiška oprema, je za policiste prijetno oiajsanje. Največ športne sreče in znanja so tokrat, že drugič zapored, pokazali domačini s Postaje mejne policije Podlehnik, ki so si s tem prislužili prehodni pokal v trajno last. Organizatorji s postaje mejne policije v Podlehniku so se tako izkazali v vseh pogledih - kot odlični gostitelji pa tudi kot odlični športni ribiči, malce pa jim je pri vsem pomagalo tudi lepo sončno vreme. Nekoliko manj gostoljubne so bile ribe, saj same niso hotele v mrežo, pa vendar so jih policisti po dobrih treh urah prepričevanja, namakanja trnkov in plovcev nalovili dovolj, da se je dalo kar lepo tehtati. Sicer pa so se policisti - ribiči, tokrat brez uniform, v ribolovu s plovcem pomerili v ekipni in posamični konkurenci. Natančno tehtanje po tekmi je pokazalo, da so imeli najboljši ulov člani prve ekipe Postaje mejne policije Podlehnik, ki jim je tako uspelo ubraniti lanski ekipni naslov in so prehodni pokal prejeli v trajno last. Na odlično drugo mesto se je uvrstila prva ekipa Policijske postaje Ptuj, na tretje druga ekipa PP Ptuj, četrti so bili člani ekipe Urada kriminalistične službe iz Maribora, peti pa policisti iz PO Rače. Zmagovalna ekipa PMP Podlehnik, z leve Miran Brumec, Janko Grabar in Franc Šalamun. Morda je hotelo naključje, morda poznavanje domačega terena, da je med posamezniki največ rib ulovil policist Miran Brumec s PMP Podlehnik, sicer vodja organizacijskega odbora letošnjega tekmovanja. Drugi je bil Marjan Pučko s PMP Središče ob Dravi, tretji Janko Ivančič iz PP Ptuj, četrti Milan Marin, prav tako PP Ptuj, peti pa Peter Sande s PP Lenart. Naj spomnimo, da je na prvem tekmovanju policistov v ribolovu leta 2000 zmagala ekipa PP Ptuj, na drugem leta 2001 so si pokal prislužili člani ekipe PP Maribor, lani, na tretjem, in letos, na četrtem, pa so bili najboljši domačini, člani PMP Podlehnik. Poleg pokalov in priznanj, ki sta jih izročila Mirko Ploj, pomočnik direktorja policijske uprave Maribor, in podlehniški gostitelj Stanko Skledar, so zmagovalne ekipe in posamezniki prejeli tudi praktična darila sponzorjev, tekmovanje pa so zaokrožili z družabnim srečanjem. M. Ozmec c^tajersRi TEDNIK Črna kronika Neprevidno zapeljala na prednostno cesto 5. junija ob 17.55 uri se je na glavni cesti izven Spodnje Hajdine zgodila prometna nesre~a, v kateri je voznica osebnega avtomobila C. D., stara 81 let, državljanka Italije, s svojim vozilom zapeljala na prednostno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal voznik osebnega avtomobila M. M., star 37 let, iz Podlehnika. Prišlo je do trčenja, v katerem so bile voznica in tri sopotnice v njenem vozilu telesno poškodovane. Z reševalnim vozilom so jih odpeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so jim nudili zdravniško pomoč. Zaradi pregretja plošče požar v kuhinji 4. junija je okoli 18. ure prišlo do požara na stanovanjski hiši v Ptuju, Prežihova ulica, last M. M. Zagorelo je v kuhinji zaradi pregretja plošče na štedilniku, kar je imelo za posledico, da se je vnela lesena zidna obloga in nato ostali leseni deli kuhinje. Požar so pogasili gasilci PGD Ptuj. Poškodovanih oseb ni bilo, je pa nastala materialna škoda v višini 5.000.000 SIT. Izgubil oblast nad vozilom in kon~al na travniku 3. junija ob 15.25 uri se je na regionalni cesti izven naselja Lovnik, UE Slovenska Bistrica, zgodila prometna nesreča, v kateri je voznik motornega kolesa E. K., star 31, let iz okolice Laškega pri vožnji v nepregledni levi ovinek iz smeri Lovnika proti Rogaški Slatini izgubil oblast nad vozilom, kar je imelo za posledico, da sta skupaj s potnico Š. U., staro 23 let, iz okolice Laškega padla ter obležala izven vozišča na travnati površini. Voznik in potnica sta bila poškodovana in z reševalnim vozilom odpeljana v SB Celje, kjer jima je bila nudena zdravniška pomoč. Napoved vremena za Slovenijo Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, ponekod na Notranjskem in Gorenjskem od 12 do 15, najvi{je dnevne od 29 do 35 stopinj C. Obeti V petek in soboto bo son~-no. Popoldne in zve~er bodo vro~inske nevihte. Vro~ina bo v soboto nekoliko popustila. "vttAnmt Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriSčna vrata - daljinski pogoni -kljniavničarskadela - manjša gradbena dela Osebna kronika Rodile so: Valerija Vnuk, Trgovišče 16, Velika Nedelja - Žana; KJavdija Slatič, Meškova ul. 8, Ptuj - Miha; Aleksandra Kustec, Žerovinci 18, Ivanjkovci - Nastjo; Martina Murko, Tomšičeva 25, Slov. Bistrica - Zalo; Melita Serdinšek, Sestrže 47, Majšperk -Alena; Simona Petrovič, Ilčeva ul. 15, Ptuj - Lucijo; Renata To-polovec, Vareja 8la, Videm pri Ptuju - dečka; Janja Hameršak, Gubčeva ul. 4, Ptuj - Tilna; Jožica Vogrinec, Vintarovci 54, Destr-nik - Tjašo; Darinka Muršec, Nova vas 113, Ptuj - Tiano; Helena Petrovič, Repišče 1lb, Zgornji Leskovec - Timoteja; Maja Belšak, Mezgovci ob Pesnici 4, Dornava - Nušo; Tanja Kuharič, Senešci 37, Velika Nedelja - Timoteja; Darja Muzek, Videm 3lf, Videm pri Ptuju - Zaro; Valerija Spevan, Korenjak 24la, Zavrč - Žana; Suzana Vinter, Švajgerjeva 6, Ptuj - Vala. Poroke - Ptuj: Daniel Emeršič in Alenka Munda, Golobova ul. 5, Ptuj; Milan Krajnc, Gajevci 33, in Marinka Grabar, Žabjak 55, Ptuj; Andrej Gabrovec, Hajdoše 48, in Renata Malinger, Skorba 27. Poroke - Ormož: Robert Ozmec, Cvetkovci 93, in Ivanka Petre-na, Savci 48; Srečko Horvat, Prerad 41, in Martina Prejac, Oslu-ševci 18; Damjan Rajh, Ivanjkovci 82, in Nataša Bodanec, Tišina 19. Poroke - Lenart: Bojan Kolarič, Rožengrunt 48, in Mirjana Ceh, Rožengrunt 30la; Franc Lovrec, Komarnica 10, in Vesna Kocuvan, čagona 24; Anton Motaln, Bojtina 32, in Milenka Ješovnik, Drvanja 19; Aleš Senekovič, Varda 10, in Lidija Šamperl, Zg. Par-tinje 114. Poroka - Videm pri Ptuju: Martin Vidovič in Matejka Mlakar, Lan-cova vas 53. Umrli so: Franc Korez, Strajna 11, rojen 1937 - umrl 31. maja 2003; Hinko Kukovec, Bevkova ul. 8, Ptuj, rojen 1926 - umrl 30. maja 2003; Marija Kociper, rojena Novak, Stanovno 5, rojena 1930 - umrla 27. maja 2003; Janez Lovrec, Drbetinci 60, rojen 1940 - umrl 26. maja 2003; Ivan Meško, Placar 72, rojen 1944 -umrl 27. maja 2003; Alojz Obreht, Starošince 13la, rojen 1933 -umrl 29. maja 2003; Marija Muznik, rojena Krajnc, Zgornja Hajdina 155, rojena 1918 - umrla 31. maja 2003; Neža Munda, rojena Rajtar, Trnovci 26, rojena 1931 - umrla 1. junija 2003; Ivan Hod-žar, Strezetina 5, rojen 1919 - umrl 31. maja 2003; Matija Rajh, Miklavž pri Ormožu 61, rojen 1952 - umrl 4. junija 2003; Jakob Blazina, ostrčeva ul. 12, Ptuj, rojen 1928 - umrl 2. junija 2003; Maja Cvetko, Ul. 5. prekomorske 1, Ptuj, rojena 1987 - umrla 4. junija 2003; Anton Kovačič, Pacinje 32, rojen 1912 - umrl 4. junija 2003; Marija Peršuh, rojena Predikaka, Župečja vas 54, rojena 1924 - umrla 3. junija 2003; Matilda Galun, rojena Trantura, Dragonja vas 12, rojena 1927 - umrla 3. junija 2003. d.o. • TRGOVINA •VODOVOD 0-. • CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812 Punto Fresh Izdelan za prefinjen okus. K bogati serijski opremi smo omejeni seriji vozil Fiat Punto Fresh dodali posebno oblazinjenje sedežev v bež ali antradtno sivi barvi, daljinsko zaklepanje, impulzivni električni pomik stekel na voznikovi strani, električna in ogrevana vzvratna ogledala v barvi karoserije, meglenke, deljivo zadnjo klop, po višini nastavljiv volan, ter ogledalce na senčniku voznika. Punto Fresh s klimo že od 1.799.900 SIT Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj telefon 02-782 3001, faks 02-780 5910 Štajerski ^^^^ Samo veliki ljudje imajo velike napake. Francois la Rochefoucauld