Da ne bi zbledeli spomini na čas težkih odločitev
Rečica in
v > v	m
Rectcani na filmskem platnu
STRAN 7
STRAN 12
i ■ ■
Savinjske novice št. 13, 30. marec 2012
st/ml GOZDARSKO-KMETIJSKA OPREMA MELAVC vikiho
M e< avc A nto n s. p.	Prodajama It smy6 v M.
TEHNO.Vl - Proizvodnja, 041/643-441,031 /853.6 22,031/ S42-506 ve I e prod aj a	In Muibo^ku 200 (na ini iu i <ivtfl««ie}
Ljubijo 33. 3330 Mozirje Tel. 16-02, www.melovic.com
ZELO POMEMBNO!
Nekatere naprave so na volj« še po nižjih ccnah kol lani!
V času akcije še dodatna darila f
1 1 IV !ij>iipni" lillat i ¡iilJif prt-» iJ.-Jj ■i« /i tifc.ili japnl hi v .--tn rpqi ¡? r,- h >>11 ■JTvrpj n ■: p ii a "J rp i na11, -1ll• ilfc-H-n-»! (1 'I. t i'i . j|ifTiif |m ,-u. pjfi^iif" ra^i^
IJJL- rtl šl-ll ki J I I Lll^l!'
■naif
Ju i.m; I ^ pjii inlam
'Triu* '
U. ■ .M') • - [ufedarti
<	** I4JH - > .
Mil THM. L ! h 11 K! 1, l S.M CAKA MM IN t i - .■.. S■ ■'■• .mi
■ K L f ULlfliqo ob l'_iV i ■liL (TIrii
n1! ic,tu.i|
11.» JitSMI
ki VHntJ«
&4i jii ^r.4
pjujiiua IN VKVB Kui.mi M 11
Nd hjffi 52. IMozinc. hl[p:' www.rTHsiiiJS.ai e - n >ii i r; r m mu ^ si.- »m i s m as, s i PEKARNA 839 47 44. 03 I 667 922
-	SLASCICARNA iti TRGOUiNA Pri TaTiani 839 52
-	SLASCICARNA Šoštam 5B M i 43
BCS) [fi)HiJii]V3irj
HhM-lll ^ |C [ XE i. fiU(J ■ IIMMUf: MS, JO K M iirliLjtrvui ICC c.111 K^hhfLIi IJ ki-^Jir- 3*01
i.iiitjein
VELIKA l/IHKA KMErUMki: mtllam/JlCIJBtl
ntOMlEC HUVjKEbA iiNOJ.h »■■(»-ilK.LtCF I HIKH',IL> I h 1IPIlHJi.Hu	i L J, !>,!»[
KHtAltlJ.llIlK
star m*	.t.mtt.doi
■ STA« ,tWT	M-Kl.l»! T-HJ Ki -i 3L h i i HW^1H(1J
IIMKI	i.VUftDOl
K-Vit RID
km i.iikv
Z-85 t/k.%
J"FNNI
etiANa, m kij
I0..KI I
miuM
ftlNh'l/A
U.IJ < kji
■uitimunii^ci
- Hi trn, .■ noi i m ■ imiml^i nn
MU i11 lASii , 6f rtp m i I. II
IlUtll/tllt miu mhm LminipMi 1 m JTP. i '±rd. -¡e . i. e mlumh .., i
vTtnkiC*Tilk'lrt!ldlH .'lihliNcr I llCVHlIh 't»lui
I mr,];l.iJb4i< .„j
Novor vovor
M'KFJ| M	HA
TA IM:^ STHIRI nitmi IN iiuimi NIVNIl «
Al J IV» .11-»i h
MMB
"■Lil . -T*"-
|IThLT hll|
ihhvkljl EN 111 u k'
K metliška zadruga Šaleška dolina z vami iii za vas
C
Tretja stran
Vrag jemlje šalo
Danes je 30. marec, kar pomeni, da bo jutri zadnji dan v tem mesecu in da v nedeljo sledi prvi dan v mesecu aprilu. Se še spomnite tistega vica, ko se pogovarjata dva partizana in pravi prvi: »Ti, a veš, da bo v nedeljo konec vojne?« »Ne, kako pa to veš?« presenečeno odgovori drugi. »Ja, preprosto, v nedeljo smo prvega, komandir pa nam je zadnjič povedal, da se bomo borili do zadnjega ...«
Humorja je v Sloveniji v teh kriznih časih le še za vzorec, pa še tega bo pobralo, če gre verjeti črnim napovedim socialnih partnerjev, ki »rožlja-jo vsak s svojim orožjem«, še preden so se sploh začeli resno pogovarjati o tem, kje in koliko naj bi (pri)varčevali. Nenapisano pravilo pravi, da je stanje v neki državi oziroma družbi zares kritično takrat, ko zmanjka političnih vicev, in pri nas jih zlepa več ne slišite, razen tistih starih iz prejšnjega režima in morda še kakšnega na račun velikosti (beri: majhne rasti) prvega slovenskega predsednika.
Ne glede na to, kako pusta je splošna atmosfera v slovenski družbi (svojevrsten odraz tega je tudi udeležba na nedeljskem referendumu), smo si v uredništvu Savinjskih novic dva dni pred dnevom norcev in lažnivcev dovolili nekaj šale na račun aktualnih dogodkov in njihovih akterjev. Zato vam toplo priporočam, da ste pri branju novic v tokratni številki skrajno pazljivi,
saj se lahko mimogrede zgodi, da boste nasedli kakšni »novinarski raci« katere izmed naših dopisnic. Dopisniki moškega spola tudi v tej številki objavljajo izključno preverjene in resnične informacije, ker preprosto nimajo dovolj domišljije, da bi si izmišljali nekaj, kar se ni zgodilo. Menda niso edini, ki imajo težave s tem, govori pa se, da bo na to temo izvajal izobraževalne seminarje eden izmed poslancev Desusa, če se izkaže, da je res lagal glede svoje izobrazbe. Ja, vsak je pač za nekaj dober.
Po izidu lanskoletne prvoaprilske številke Savinjskih novic ste nas številni iskali v Centru Rin-ka v Solčavi, kamor naj bi se preselilo naše uredništvo. Šlo je seveda za nateg. Naj vam ob tej priložnosti zaupam, da imamo prostore tam res kupljene. Lahko si jih greste ogledat, nahajajo se v tretjem nadstropju, ključe dobite spodaj desno. Če vam bo osebje kompliciralo, povejte, da poznate mene. Selitev na novo lokacijo bomo izvedli ob kakšni primerni priložnosti, recimo takrat, ko se bodo občine Solčava, Luče in Ljubno združile v eno občino s sedežem v Rinki. Kot kaže, bo zaradi vladnih varčevalnih ukrepov združevanje občin potrebno tudi v Zadrečki in spodnji Zgornji Savinjski dolini. Če ne prej, nazdravimo takrat!
IZ VSEBINE: 13

Tema tedna:
Tako naprej več ne gre.........................................4
Referendum:
V dolini nadpovprečna udeležba volilcev......6
Nazarje:
Kdo bo financiral gradnjo
prizidka k zdravstvenemu domu? .................... 6
Občina Ljubno:
S prvim aprilom dostopne
nove kabelske storitve..........................................7
Lokalna radijska postaja:
Jim bo uspelo pridobiti frekvenco?..................8
Zimske službe:
Zavoljo še ene mile zime še manjši stroški ... 8
Bočna, Nova Štifta:
Praznovanje materinskega dneva................17
Golte:
Pokal v veleslalomu za najmlajše.................20
ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 13, 30. marec 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 13, 30. marec 2012
ID
Tema tedna
V UREDNIŠTVO SAVINJSKIH NOVIC SPREJEMAMO VARČEVALNE UKREPE
Tako naprej več ne gre
Vsled varčevalnih ukrepov, ki jih predlaga Vlada RS, smo se tudi pri Savinjskih novicah odločili, da bomo naredili nekaj nujnih potez, ki nam bodo omogočile boljše poslovanje, trdnejši obstoj, večjo priljubljenost in ker je ravno pravi čas za to. Najprej bomo zamenjali dostavljavce našega časopisa. Odslej Novic ne boste prejemali več preko pošte, pač pa bomo ponovno rekrutirali občinske kurirje, osnovnošolce in učitelje, kot je to pred leti že bilo. Sprejeli smo fiskalno pravilo, in to s prenekaterimi podtočkami.
Poiskali bomo vse rezerve, začenši z objavljanjem zares starih fotografij. Kljub varčevanju bomo kakovost člankov in fotografij še izboljšali. Vsaj pri ostrini tiska. Naše bralce bomo še naprej nosili po rokah, če bodo to oni isto počeli s Savinjskimi novicami. Od bolj premožnih bralcev pa bomo zahtevali, da nas bodo za isto ceno brali manj.
Toplotno energijo bomo pridobivali s pomočjo sonca: poleti se bomo poskušali dovolj ogreti za po-
Vinko Jeraj, župan občine Rečica ob Savinji: »Mi smo začeli varčevati že, ko smo se odločili za tako majhno občino. Imeli smo vse možnosti, a se za večjo nismo odločili niti za časa debelih krav. Naše še zdaj živijo, drugim pa zgolj životarijo.«
Majda Podkrižnik, županja občine Nazarje: »V Nazarjah je najbolj narobe to, da se varčuje. Kako naj prosperira gospodarstvo in kmetij-sivo, če bodo vsi držali bankovce v bankah? Pridite vsi v soboto pod toplar in si kupite vsaj doma narejene denarnice, iz katerih gre denar lažje ven.«
zimi. Zaradi varčevanja z energijo bomo prešli na bolj počasno poročanje, zato bomo bralce že kmalu naprosili k ne preveč hitremu branju. Tiskarskim škratom bomo zmanjšali honorarje za polovico. Če bodo zato štrajkali, jih bomo odpustili kljub temu, da jih bomo pogrešali.
Izvršnemu uredniku bomo menjali vozni park na samo vsakih deset let. Torej si bo mogoče novo kolo kupil že v drugi firmi, kot si je tudi zdajšnje. Odvzeli mu bomo tudi re-
l
Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje: »Prav je, da tudi oni varčujejo. Na zunaj se delajo lepe, na znotraj so pa verjetno zadolženi tako kot mi. Čeprav mi niti nismo tako zelo, mogoče tudi oni ne, sploh pa ni prav, da se o tem piše in raziskuje.«
Stanko Ogradi, župan občine Gornji Grad: »Veseli me, da naš zgornjesavinjski časopis zadnje čase ne varčuje s svojimi akcijami in da je v našo občino ponovno pripeljal kulinarični natečaj s poticami. In to celo s potratnimi! In to celo v teh časih!«
kreacijski dodatek, saj kolo že ima. Zapeli bomo pasove na zadnje luknje in začeli nositi naramnice, ker takih pasov pač ne moremo.
Iz jutranjih črnih kav bomo prešli na sive. To bo verjetno povzročilo, da se nam bodo roke manj tresle in bo manj zafipkanih bezed. Tudi natren tabletke bomo prepolovili in si sami pekli kruh, domač, po imenu ohrnek.
Omejili bomo čarterske polete naših zunanjih dopisnic. Tako bodo lahko vzletale le iz vzletišča Zgornje Pobrežje na začasno pri-stajališče Spodnje Pobrežje.
Z jezo vseh, ki nam grozijo preko telefonov, bomo polnili baterije teh aparatur, kar nam k sreči ne bo v veliko pomoč. Z zmanjševanjem dnevnic ne bomo prišli kam daleč, saj so občinski zbori, občne seje, kulturne tekme in dvoranske prire-
Alojz Lipnik, župan občine Solčava: »Tem pisunom ni nič za verjeti. Kakšno varčevanje neki? Mi jim že od lani varčujemo prostor za uredništvo v Centru Rinka, pa jih še do danes ni bilo na spregled! Mi jim denarja za naročnine, ki ga v Solčavi že mesece puščajo njihovi bralci, kar ne bomo pošiljali.«
Ciril Rosc, župan občine Luče:
»Mi že vseskozi varčujemo in Savinjske novice ne varčujejo s prostorom, da bi o tem ne pisale. Niti ne varčujejo z objavami pisem, v katerih se eni glede tega žalijo. Sedaj pa so tudi ti pisci iz naše občine začeli varčevati s papirjem.«
Vabimo vas, da si postreže-te s smehom pred nedeljskim dnevom šaljivcev še na kakšni drugi strani Savinjskih novic. Lahko se poglobite med male oglase in najdete kakšnega, ki ima preveč čudne podatke, da bi bil verodostojen. Na strani devet boste našli enkraten zapis, ki po do zdajšnjih preverjanjih stoodstotno ne drži. Preverite tudi sumljivosti na strani 20.
ditve večinoma zvečer. Ukinili bomo državni svet. Pardon, to ni v naši pristojnosti.
Na plenumu sosveta naših glavnih, izvršnih, odgovornih in podobno zasnovanih služb smo krenili proti temu, da bi sklenili, če le ne bo nihče oporekal, da bi tudi tokrat točke morebitnih konfliktov izpustili. In smo jih. Tako torej ne gre več naprej. Na podlagi analiz, dializ, ekspertiz in ostalih raznih liz smo se odločili, da drugače pa tudi ne.
Če bodo bralci naše predloge slabo sprejeli, se vodstvo Savinjskih novic zavezuje, da bo do nadaljnjega odstopilo in prevzelo vodenje Zadrečkih novic, če jih že ni, ali začelo izdajati Zgornje-savinjske novice. Namreč, če nič ne ukrenemo, se bo stvar v nedeljo, ko je 1. april, zrušila samo vase in vse bo spet po starem in nas bo vse pripeljalo v situacijo, v kateri smo.
Uredniški odpor Savinjskih novic
o
o o
Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno: »Ne vem, ali so se stabilizacijskih vrednot pri Novicah navzeli od nas ali Lučanov, vsekakor se ti koraki obnesejo, da ni potem potrebno hoditi kot rak, kar sedaj dela naša nova-stara vlada, ki jemlje, kar je prej tako vehementno delila.«
4 Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012
Aktualno
OČISTIMO SLOVENIJO 2012
V Zgornji Savinjski dolini manj smeti kot pred
dvema letoma
V soboto so bile po vsej Sloveniji čistilne akcije v okviru projekta Očistimo Slovenijo 2012, ki so se jih množično udeležili prebivalci ter predstavniki političnega, družbenega in kulturnega življenja. V njej je divja odlagališča in razpršene odpadke čistilo več kot 270.000 ljudi in dan prej skoraj 100 tisoč otrok, kar je skoraj 12 odstotkov vseh prebivalcev. Akcija, s katero se Slovenija pridružuje svetovni akciji Očistimo svet 2012, je bila v 207 občinah, prostovoljci so pobrali 3.000 ton smeti. Na območju Upravne
nem zbirnem mestu po občinah, kjer so prejeli navodila, osnovne potrebščine in se razporedili v skupine. V Mozirju so skavti pripravili ustvarjalne delavnice na temo ekologije. V naši dolini naj bi po neuradnih podatkih nabrali okrog tisoč kubičnih metrov smeti. Našli so zapuščene avtomobile, motorje, televizorje, kose pohištva ...
Koordinatorji po občinah so bili mnenja, da je v zbiranju odpadkov po dolini bistveno manj smeti in divjih odlagališč kot dve leti poprej. Kot kaže, se ljudje zavedajo,
Udeleženci akcije so še vedno našli številne odpadke.
(Foto: Marija Sukalo)
enote Mozirje so v akciji sodelovala vsa društva v občinah, osnovne šole, posamezniki, številne organizacije in klubi.
Akcija čiščenja divjih odlagališč, slednja so čistili v mozirski občini, kakor tudi okolice in sprehajalnih poti ter nabrežij rek in potokov je skupaj potekala nekaj ur. Prostovoljci so se zbirali na dodelje-
Ura za Zemljo
Projekt Ura za Zemljo v Sloveniji vodita Osnovna šola Frankolovo in Poslovno-komercialna šola Celje. Posameznike, podjetja, vlade in skupnosti vabijo, da vsaj za eno uro ugasnejo luči, in sicer v soboto, 31. marca, med 20.30 in 21.30. Projekt se tokrat predstavlja s sloganom Bom, če boš ti in ni namenjen samo temu, da za eno uro ugasnemo luči, ampak je bolj kot zmanjšanju onesnaženja name-
Ljubenci so prečesali vse struge in gmajne. (Foto: Jan Zajc)
stili zadnjič. »Akcija je jasna zahteva, da to ni več pravi, sploh pa ne edini način spopadanja s to problematiko,« je izpostavila ena od vodij projekta Urška Zgojznik.
Po ocenah strokovnjakov v naši državi na približno 50.000 lokacijah leži okoli 40.000 ton ilegalnih odpadkov, mnogokrat na vodo-varstvenih območjih, kar predstavlja veliko okoljsko breme. Škodljive snovi, predvsem kemikalije, pro-
nicajo v podtalnico, ki je v Sloveniji glavni vir pitne vode, ter ogrožajo zdravje in okolje. Organizatorji apelirajo na državne inštitucije, da bo ta akcija državljanska zahteva od-ločevalcem, da se problematika divjih odlagališč trajno in sistemsko reši.
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: oci12slo).
Marija Šukalo
da je potrebno odpadke odlagati tja, kamor je to predvideno, in ne v naravo.
Organizatorji vseslovenske akcije društvo Ekologi brez meja so izpostavili, da v tokrat ni šlo le za čiščenje, temveč za spremembo kolektivne zavesti, saj želijo, da postane od-važanje odpadkov v naravo nesprejemljivo. Zatrdili so, da so tokrat či-
njen povečanju ozaveščenosti, da so potrebne konkretne politične in zakonodajne spremembe.
Projekt, ki se izvaja že peto leto, je letos trenutno podprlo 24 slovenskih občin, a med njimi ni nobene iz naše doline. Do danes je prerasel v globalno gibanje, v katerem je sodelovalo 1,8 milijard ljudi in 135 držav na vseh sedmih celinah.
Marija Šukalo
v**m-^m
V-.?'*
mem' ^m
Nedavno smo obeležili svetovni dan voda. Da bo ta tekočina, brez katere ni življenja, krojila usodo Zemlje v tem tisočletju, je jasno že marsikomu. Očitno v Zgornji Savinjski dolini še ne vsem. Jarki in struge so postali priročno mesto za odmetavanje različnih odpadkov - trdnih in tekočih. Marsikdaj ponoči ali zgodaj zjutraj iz njih neprijetno zaudarja po na skrivaj izli-ti gnojevki, ki uničuje vodno življe in se skupaj z vodo preliva v večje vodotoke. Nekateri pa, morda tudi iz
nevednosti, to počno očitno.
Zakon o vodah določa tako imenovano priobalno zemljišče v širini 5 m oziroma 15 m glede na red vodotoka. Funkcija tega pasu je zagotovitev vmesnega območja med vodotokom in poseganjem v prostor, kot sta gradnja ali kmetovanje, puščanje kanalizacije in gnojenje. Zakon za kršitelje predvideva tudi sankcije, a nekaterim, kot je vidno iz priložene fotografije, tega pač ni mar.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012 5
Politika, Zdravstvo
REFERENDUM O DRUŽINSKEM ZAKONIKU PADEL
V Zgornji Savinjski dolini nadpovprečna udeležba
volivcev
V	nedeljo, 25. marca, smo slovenski volivci spet odločali o pomembni temi. Družinski zakonik, ki ga je pripravila prejšnja vlada, je bil sprejet v državnem zboru, vendar so tisti, ki se z njim niso strinjali, zbrali dovolj glasov za razpis referenduma, kjer lahko svoje mnenje izrazijo vsi volilni upravičenci. Ti se glasovanja niso udeležili v velikem številu, kar je v nasprotju z napovedmi nekaterih analitikov, da bo tokratna udeležba med višjimi. Glasovanja se je udeležilo 30,06 odstotka, udeležba Zgornjesavinjčanov je nad povprečjem, saj znaša 31,72 odstotka.
V	peti volilni enoti Celje, šestem volilnem okraju Mozirje je bilo v imenik vpisanih 13.828 volilnih upravičencev, Od tega jih je glasovalo
4.386, kar je 31,72 odstotka. Za zakonik se je opredelilo 29,52 odstotka in proti 70,48 odstotka. Neveljavnih glasovnic je bilo deset. Na volišču omnia so glasovali trije volivci, dva sta bila za in eden proti sprejetju zakonika, 103 volivci pa so glasovali predčasno.
Najvišjo udeležbo so zabeležili na volišču v Šmihelu, kjer je glasovalo 66,28 odstotka upravičencev. Tukaj je bil tudi najvišji delež proti sprejemu zakonika, znašal je 94,74 odstotka. Najmanj volivcev je volilo v kulturnem domu v Šmi-klavžu, le 23,94 odstotka. Za sprejetje družinskega zakonika pa so v najvišjem deležu glasovali na volišču Osnovna šola Ljubno I - podporo je izrazilo 61,49 odstotka volivcev.
Gledano po volilnih enotah je družinski zakonik dobil večinsko podporo le v volilni enoti Ljubljana Center, v vseh ostalih so ga volivci zavrnili. Po podatkih, ki so neuradni in jih je po zaključku nedeljskega preštevanja glasov in glasov po pošti objavila državna volilna komisija, se je od skupno 1,709.417 volilnih upravičencev glasovanja udeležilo 513.911 oseb. Za zakonik se jih je izreklo 230.907 ali 45,37 odstotka, proti pa 278.027, kar je 54,63 odstotka. Skoraj 4.900 glasovnic je bilo neveljavnih. Najvišjo udeležbo so zabeležili v volilnem okraju Ljubljana-Vič-Rudnik 3 (49,3 odstotka) in najnižjo v Lendavi in Pesnici, kjer niso presegli deleža ene petine volivcev.
Marija Lebar
KDO BO FINANCIRAL GRADNJO PRIZIDKA K ZDRAVSTVENEM DOMU V NAZARJAH IN KDAJ?
Projekta, kot je bil zastavljen pred časom, si ne
more privoščiti nihče
Javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje (zavod) je lansko leto zaključil z izgubo, ki je bila precej nižja kot leto poprej. Kot je na kolegiju zgornjesavinjskih županov povedala direktorica Ida Pustoslemšek Kramer, bodo izgubo pokrili sami.
Negativni rezultat je posledica zmanjšanega števila zdravnikov v preteklem letu. Skladno s tem so se zmanjšali prihodki s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, od katerega prejemajo večino prihodkov. Stroške poslovanja so v zavodu znižali na minimum, kar pomeni, da so se odrekli investicijam. Je pa Pustoslemšek-Kramerjeva poudarila, da bo tudi investirati potrebno, drugače se jim bo to čez čas maščevalo.
ORGANIZACIJA NMP IN DEŽURNE SLUŽBE NE USTREZA ZAKONODAJI
V zavodu sami ne bodo zmogli rešiti ostalih nezavidljivih situacij, ki tarejo zgornjesavinjsko zdravstvo. Konec preteklega leta so znova imeli nadzor dežurne in urgentne službe. Po prejetem zapisniku je nadzorna služba ugotovila, da je stanje enako, kot je bilo ob prejšnjem nadzoru. Organizacija nujne medicinske pomoči (NMP) in dežurne službe ne ustreza zakonodaji. Nočna in vikend dežurstva, ki so v Mozirju, kjer je tudi ekipa NMP, so ustrezna. Ureditev med tednom, ko so tekom dneva dežurne ambulante po posameznih krajih, NMP pa je v Mozirju, pa ni po pravilih. Zato je potrebno dežurno službo in NMP organizirati pod eno streho.
Da bi zadostili zakonodaji, je možen tudi nakup terenskih vozil z vso pripadajočo medicinsko opremo. Taka vozilo bi morali imeti v vseh krajih
Ida Pustoslemšek Kramer je omenila, da od občin pričakujejo več pomoči pri gradnji prizidka zdravstvenega doma, v katerem bosta pod skupno streho dežurna služba in nujna medicinska pomoč. (Foto: ŠS)
po Zgornji Savinjski dolini, kjer so ambulante, morala bi biti v garaži poleg zdravstvenega doma, ki pa je skoraj noben nima. Zdravnik pa bi moral v času dežurstva z vozilom na kraj nesreče ali dogodka in tam oskrbeti pacienta do prihoda NMP.
ŽE PRIPRAVLJENI NAČRTI ZA PRIZIDEK NAJ SE SPREMENIJO
Ne samo, da bi bil nakup vozil velik strošek, tudi pripadajoča medicinska oprema in gradnja garaž bi dodala svoje, zato direktorica zavoda meni, da to ni dobra rešitev. Edina možnost je gradnja prizidka v Nazarjah, ki bi omogočil delovanje dežurne službe in NMP na enem mestu, je dejala Pustoslemšek-Kramerjeva. Nazarska županja Majda Podkrižnik je dodala, da je bila ob
pripravljanju odloka o spremembi sedeža zavoda v Nazarje (sprejele so ga že občine Rečica ob Savinji, Ljubno in Gornji Grad) vsem občinam dana možnost, da sami zgradijo zdravstveni dom, ki bo ustrezal vsem standardom, kajti sama občina Nazarje finančno ni sposobna zgraditi prizidka, ki je nujno potreben za vso dolino.
Mnenje županov in direktorice zavoda je bilo, da se pripravi delovna skupina, ki bo proučila že pripravljene načrte za prizidek in jih spremenila, saj si projekta, kot je bil zastavljen pred časom, v trenutni situaciji ne more nihče privoščiti. Predlagano je bilo, da se izdela projekt za prizidek, v katerem bi imela svoj prostor reševalna služba. Projekt mora biti pripravljen tudi za to, če se pojavi kakšen razpis za sofinanciranje gradnje. Kako bo s financiranjem gradnje, kadar bo do nje prišlo, je še vprašanje, saj so nekatere občine ob obravnavi odloka zahtevale spremembo 28. člena odloka, ki govori ravno o tem.
Štefka Sem
Pustoslemšek-Kramerjeva je spregovorila še o kadrovskih težavah, ki so bile v lanskem letu zelo velike. Omenila je, da preostalih kadrov v zdravstvu ne manjka, problem je le v zdravnikih splošne medicine ali pediatrih, ki bi prišli na podeželje. Trenutno z obstoječimi kadri in s pomočjo upokojenih in drugih zdravnikov zadevo obvladujejo, želijo pa si, da bi pridobili še enega ali dva zdravnika, ki bi zagotavljala nemoteno oskrbo v primeru upokojitve ali bolezni katerega od trenutnih zdravnikov.
51
Savinjske novice št. 13, 30. marec 2012
Organizacije, Iz občin, Oglasi
PREDSTAVILI KNJIGO O OSAMOSVAJANJU SLOVENIJE NA OBMOČJU UNZ CELJE
Da ne bi zbledeli spomini na čas težkih odločitev
Policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje, odbor Mozirje, je v petek, 16. marca, v Galeriji Mozirje pripravilo predstavitev zbornika prispevkov o dogodkih osamosvajanja Slovenije na območju Uprave za notranje zadeve Celje. Zbornik sta predstavila mag. Darko Repen-šek in Jože Laščak, podpredse-
dnika policijskega veteranskega društva in člana uredniškega odbora.
Da ne bi zbledeli spomini na čas težkih odločitev in hudih preizkušenj, so se pri društvu Sever, ki združuje pripadnike organov za notranje zadeve in policije z območja današnje Policijske uprave Celje in so bili s svojimi aktivnost-
Jože Laščak (levo) in mag. Darko Repenšek ob predstavitvi zbornika v Mozirju (Foto: Jože Miklavc)
&
OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37 3331 Nazarje
mm
VPISUJE OTROKE V VRTEC NAZARJE IN ŠMARTNO OB DRETI ZA ŠOLSKO LETO 2012/2013
Prijavo za vpis otroka v vrtec Nazarje in Šmartno ob Dreti pošljite na OSNOVNO ŠOLO NAZARJE, Zadrečka cesta 37,3331 NAZARJE.
Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v tajništvu OŠ NAZARJE - tel.šf: 839-13-60, v vrtcu Nazarje - tel.Št.: 839-13-61, ga. Barbara Lenko, g. Anton Smrke in v vrtcu Šmartno ob Dreti -
tel.Št.: 5-845-220, ga. Melita Mikek. Obrazce za vpis otroka v vrtec lahko najdete tudi na spletni strani OŠ Nazarje - www.os-nazarje.si.
Vpis otrok v vrtec Nazarje In Šmartno ob Dreti bo trajal do 30.4.2012.
Prednostno bomo upoštevali vloge, ki bodo prispele v času razpisa Prispele vloge po razpisu bomo upoštevali le, če bodo to dovoljevale prostorske zmogljivosti.
mi neposredno vključeni v vojno za osamosvojitev Slovenije, odločili, da izdajo zbornik različnih prispevkov in dokumentirana pričevanja v posebni knjigi. Prispevke je objavilo kar 39 piscev. K nastanku knjige so z njimi pripomogli nekateri pripadniki takratne milice, ki so delovali na območju Zgornje Savinjske doline; takratni komandir mag. Ka-rol Turk o dejavnosti Postaje milice Mozirje, Marjan Javornik o zajetju helikopterja na Golteh, Miran Rosenstein o zasedbi stražnice v Logarski dolini, Jožef Žnidarko o času osamosvajanja in vojni, Matjaž Kselman (kasnejši komandir PP Mozirje) in Matjaž Sem (sedanji pomočnik komandirja), oba o delu v posebni enoti milice ter Darko Repenšek o prvem padlem mi-
OBČINSKI SVET LJUBNO
ličniku Stanku Strašku, ki se pretežno dotika dogodka, vezanega na to območje.
Repenšek je bil takrat samostojni inšpektor slovenske milice, zadolžen za organizacijo in izvedbo prevoza posmrtnih ostankov pokojnika in pogreb v Ponikvi pri Gro-belnem. Laščak in Repenšek sta pred soavtorji in gosti predstavila pristop od ideje do končne produkcije zbornika, svoje vloge in poglede na dragoceno gradivo pa so dodali tudi nekateri drugi. Knjiga je bila natisnjena v 1.500 izvodih, do zdaj pa so jo podarili svojim članom, občinam, šolam in knjižnicam na območju delovanja društva. Prireditev so popestrile ljudske pevke Pušeljc.
Jože Miklavc
S prvim aprilom dostopne nove kabelske storitve
Na dnevnem redu nedavne seje ljubenskega občinskega sveta so bile številne aktualne točke. Med drugim so v drugi obravnavi sprejeli Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, seznanili so se s predlogom članstva v razvojnem svetu Savinjske regije, potrdili pa so že prvi rebalans proračuna za letošnje leto.
Župan Franjo Naraločnik in raču-novodkinja Marija Potočnik sta prisotnim predstavila finančno poročilo za minulo leto, ki so ga svetniki potrdili. Prav tako so potrdili prvi rebalans proračuna. Kot je pojasnil župan, je prerazporeditev sredstev oziroma popravek potreben zaradi prilagoditve proračuna glede na razpise državnih in evropskih sredstev za sofinanciranje nekaterih investicij. V občini bodo med drugim nadaljevali izvedbo kanalizacije Podter, uredili pločnike na Ljubnem in prenovili parkirišče ob pokopališču na Rosuljah. Za te naložbe imajo narejene dokumente izvedbe investicijskih programov.
Svetniki so potem, ko je župan podal predlog sestave novega Razvojnega sveta Savinjske regije, brez večjih pripomb tega tudi potrdili. Ljubno ima v svetu kar dva predstavnika, in sicer Franja Nara-ločnika kot predstavnika zgornje-savinjskih občin in Bogomirja Stra-ška iz podjetja KLS kot predstavnika gospodarstva. Predlog mora sprejeti večina od nekaj več kot tridesetih občinskih svetov regije, da je mogoče razvojni svet tudi konstituirati.
Svetniki so se seznanili še s potekom prenove kabelskega omrežja. Podjetje Telemach je z občino sklenilo pogodbo o najemu kabelskega omrežja, ki ga sedaj posodablja, kar bo omogočilo dostop do širokopasovnih storitev. V skladu s pogodbo bi morala biti dela zaključena konec marca, ko naj bi bila vzpostavljena tudi optična povezava na relaciji Ve-lenje-Ljubno. Vklop novega signala, ki bo omogočal digitalno TV, digitalno telefonijo in internet, je predviden za 1. april.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 13, 30. marec 2012 7
Gospodarsto, Kultura
LOKALNA RADIJSKA POSTAJA
Bo zanesenjakom uspelo pridobiti frekvenco?
Zgornja Savinjska dolina nima svoje radijske postaje, zato sta se mlada zanesenjaka, moderator Sebastjan Kamenik in tonski tehnik Mitja Bevc lotila novega izziva. Od APEK-a (Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije) želita pridobiti frekvenco, ki bi bila slišna tako v Zgornji kot Spodnji Savinjski dolini.
Dogodke v obeh dolinah bi približali prebivalcem in dali možnost lokalnim ustvarjalcem, društvom in občinam, da predstavijo sebe in svoje dejavnosti. »Lokalna radijska postaja je zelo potrebna, če ne že nujna,« je dejal Kamenik, ki ima z ustvarjanjem programa že kar nekaj izkušenj. »Radio je medij, ki nas spremlja na poti in doma, pomemben pa je za razvoj slovenske in lokalne kulture,« je dodal Kamenik, ki ga slepota v življe-
nju ne ovira, še več, ljudem želi nekaj dati, kar jim bo polepšalo dneve.
Ustvarjalci so županom predstavili idejo in delovanje lokalne radijske postaje, od njih pa so dobili podporo, ki jo potrebujejo ob razpisu za frekvenco na APEK-u. So pa bili župani bolj skeptični glede finančne pomoči radijcem, saj se bojijo, da bo radijska postaja propadla, kot že marsikatera druga. Lučki župan Ciril Rosc pa poudarja, da v njihovi občini slišijo le tri radijske postaje, pa še te hrvaške.
Štefka Sem
Idejo o ustanovitvi lokalne radijske postaje sta predstavila Sebastjan Kamenik (desno) in Mitja Bevc. (Foto: Štefka Sem)
ZIMSKE SLUŽBE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
b	v	•■	•	w	»v« _	v| •
Zavoljo se ene mile zime se manjši stroski
Po lanski mili zimi, je bila letošnja še milejša, saj je bilo snežnih padavin zgolj za vzorec. To se bo poznalo tudi v proračunih zgornjesavinjskih občin, ki pokrivajo stroške zimske službe.
Kljub mili zimi je letošnja zimska služba zgor-njesavinjskim občinam vseeno povzročila stroške v občinskem proračunu. Tako je Občina Ljubno v letošnjem letu iz tega naslova plačala okoli 110.000 evrov. Lani je bil ta strošek za 10 tisočakov večji. Vedeti je potrebno, da ima ta občina najbolj razvejan sistem cest, večinoma zavoljo mnogih naselij na večjih nadmorskih višinah.
Podoben strošek je imela z zimsko službo v tej sezoni Občina Mozirje. Zimska služba je zadnjo sezono obremenila občinski proračun za okoli 115.000 evrov. Leto prej je bil ta strošek višji in je znašal okoli 162.000 evrov. Največja obremenitev je vzdrževanje ceste do Gorsko turističnega centra Golte, ki mora biti v vsakem času prevozna in varna. Ob teh zneskih, ki jih navajata občini, Andrej Ermenc, direktor JP Komunala Mozirje, ki na območju teh občin izvaja javno komunalno službo, tudi zimsko vzdrževanje cest, dodaja, da v njih ni zgolj strošek slednjega, ampak tudi nekatera vzdrževalna dela. Gola zimska služba, ki vključuje preglede, izredne preglede, pluženje in posipanje, je povzročila za par desetakov stroškov manj.
Kljub dejstvu, da zadnja zima ni postregla z obilnejšimi snežnimi padavinami, so na mozir-ski Komunali porabili kar precej posipnega materiala. Skrbijo namreč za zimsko službo v zgor-njesavinjskih občinah, razen gornjegrajske in solčavske, skupaj z okoli devetdesetimi podizva-jalci, večinoma kmeti, ki jim to predstavlja dopolnilno dejavnost.
Primerjave med zadnjimi tremi zimskimi sezonami so zelo zanimive. Stroški zimske službe v sezoni 2009/10 so znašali skupno slabih
590.000 evrov, leto kasneje dobrih 400.000, letos pa 275.000 evrov. V odstotkih to pomeni, da je glede na prvo sezono druga obsegala samo še dobrih 68, letošnja pa 46 odstotkov. Letošnja zimska sezone je bila v primerjavi z lansko za dobrih 32 odstotkov cenejša. Podobno je bilo na območju Gornjega Gra-
GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
da, za katerega skrbi domače komunalno podjetje. Direktor Zdenko Purnat ob primerjavi pravkar končane in pretekle zimske sezone ne vidi bistvene razlike. V času zime pred novim letom 2011 so bile dvakrat obilnejše snežne padavine, po novem letu pa jih ni bilo več. Zima pred novim letom 2012 je bila še milejša, sneg pa šele po novem letu. Tudi takrat pa narava ni postregla z obilnejšim sneženjem. Nekaj posipnega materiala, tudi soli, so v sodelovanju s šestnajstimi kooperanti vseeno porabili. Po dogovoru z njimi pa slednji izstavijo končne račune za izvajanje zimske službe do zadnjega aprila, zato višina sredstev oziroma stroškov za to sezono še ni znana. Je pa Občina Gornji Grad z rebalansom že zmanjšala predvidena sredstva in jih preusmerila drugam, kar je po besedah Zdenka Purnata, logična posledica mile zime.
Benjamin Kanjir
KULTURNI DOM BOČNA
Velikonočni Pokaži, kaj znaš koncert v
Gornjem Gradu
Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline tudi letos organizira velikonočni koncert v katedrali sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, ki bo v ponedeljek, 9. aprila, ob 18. uri. Dirigent bo Tomaž Guček, kot gostje pa bodo nastopili pevci okteta Žetev iz Luč. Vstopnice so v predprodaji v gostilni Pri Jošku v Gornjem Gradu, kupiti pa jih bo mogoče tudi na dan koncerta pred katedralo.
KF
V nedeljo, 1. aprila, bo v kulturnem domu v Bočni že tradicionalni Pokaži, kaj znaš. Natopili bodo ansambli Čar, Zlatorog, Ojstrica, Zavolovšek, Savinjski fantje, Slap, Bum, Društvo ljubiteljev harmonike Godič ter glasbeniki Klemen Poljanšek, Klemen Lamprečnik, Na-stja in Katja, Gašper Belaj. Program bodo popestrili gledališčniki. Za mnoga presenečenja bo poskrbel povezovalec Franci Podbre-žnik - Solčavski. Koliko vsega povedanega s strani najbolj navihanega moderatorja v dolini bo res, pa ne bomo vedeli, saj bo ravno datum tisti, ki bo dovoljeval visok nivo svobode govora.
ŠS
8 Savinjske novice št. 13, 30. marec 2012
Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi
MUZEJSKO IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO ŠALEŠKE GOSTILO ALEKSANDRA VIDEČNIKA
Še bo ustvarjal zaradi svoje vedoželjnosti
Miran Aplinc (levo) in Aleksander Videčnik v pogovoru o ustvarjalnem delu na področju zgodovinskih raziskav (Foto: Jože Miklavc)
Člani Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva so pripravili na Velenjskem gradu razgovor z narodopiscem, pisateljem, publicistom in zagretim zagovornikom slovenske besede in kulture, Aleksandrom Videčnikom iz Mozirja. Z njim se je pogovarjal sedanji predsednik društva prof. Miran Aplinc.
Videčnik, poznavalec zgodovine Celjanov, Koroške, Zgornje Savinjske in Šaleške doline, je z raziskovalnim delom velik del svojega časa posvetil proučevanju etnogra-fije, zgodovinskih okoliščin in slovenske zavesti. Zanimiv sogovornik je tudi številnim strokovnjakom in zgodovinarjem v Sloveniji in zamejstvu. Njegova ustvarjalna vnema je dosegla vrhunec raziskovanja na območju Zgornje Savinjske
doline, kjer zdaj živi in ustvarja.
V razgovoru s kolegi je spregovoril o zanimivih detajlih zgodovine Celjanov, o denarništvu in bančništvu, o Mohorjevi tiskarni in njego-
vih strokovnih izkušnjah, o šoštanj-skem veljaku Vošnjaku ter o raziskovanjih na območju Zgornje Savinjske doline. Videčnik je o vsem tem napisal številne članke in knji-
žna dela. Pogovor se je dotikal njegovih strokovnih in znanstvenih razprav, tudi gasilske zgodovine in tradicije, narodopisnih razstav in člankov. Kot zbiratelj starih dokumentov in dragocenih predmetov je zbirke pretežno podaril celjskemu muzeju ter samostojno zbirko občini ter knjižnici v Mozirju. Kariz-matični intelektualec Aleksander Videčnik, ki uživa spoštovanje širokega kroga ljudi, rad opisuje in pripoveduje o klenih kmečkih ljudeh iz domačega hribovja. Ob srečanju s prijatelji in zgodovinarji je zatrdil, da ima še vedno željo, da bi nekatere stvari še raziskal in zapisal ter bogato bero njegovih knjig okronal s spoznanji, ki ga vznemirjajo že vrsto zadnjih let.
Jože Miklavc
MATEVŽ LENARČIČ POTUJE OKROG SVETA
w
Čaka ga prelet Mount Everesta
Pilot Matevž Lenarčič, ki je s Pipi-strelovim ultralahkim letalom virus SW914 na poti okoli sveta, je nekaj dni preživel v Avstraliji, zdaj pa je že v Nepalu. Premor je nastopil zaradi popravila letala.
Iz Broome v Avstraliji se je Zgor-njesavinjčan podal na Bali. Zaradi boljšega vremena je nato poletel proti severu v Jakarto. Preko Jakarte in Indonezije se je prebil do Indije vse do Nepala. Po pristanku v Nepalu se je spopadel z zahtevno birokracijo. Pri preboju sko-
zi administracijo sta mu pomagala predstavnika Avio Cluba iz Nepala.
Pričakala ga je tudi slovenska ekipa GLWF in žena Katarina, ki so mu nudili posebno podporo. Po-
sebno dobrodošlico je celotni ekipi pripravil tudi Aswin Shresta, nepalski veleposlanik v Sloveniji.
Rečičan ima za sabo že več kot dve tretjini poti, kar pomeni približno 58 tisoč kilometrov in 240 ur v zraku. Svojo pot je začel 8. januarja, ko je poletel z letališča Jože-
ta Pučnika. Na poti mu je uspel polet čez Antarktiko in prečkanje Tihega oceana, čaka pa ga še prelet najvišje gore sveta Mount Eve-
V teh dneh so bili Rečičani nemalo presenečeni, ko so v svoji občini srečali Lenarčiču podobnega moškega. Na koncu jim je potrdil, da je to res on in da občasno skoči domov po kakšnih opravkih. Na letu okoli sveta si je tako domov prišel podaljšat potni list, včasih se pride stuširat, žena mu pred obiski kakih veleposlaništev po svetu zlika obleko in podobno. Če pa imate vi mogoče kakšno pošto za Nepal, mu jo lah-
rest. Na poti bo med drugim prečkal še Tanzanijo, Južno Afriko, Kongo in Tunizijo.
Marija Šukalo
ko to nedeljo izročite, saj se takrat vrača tja.
Posebej za Savinjske novice se ni želel fotografirati, saj smo ga ujeli obritega, in res je bil komaj prepoznaven. S poti okoli sveta se bo vrnil z rahlo zamudo, se pa zato toliko raje vmes kdaj vrne domov. Pozdravlja vse bralce in jim priporoča, da si kdaj ogledajo širni svet, toda on ima v letalu prostora komaj zase, tako da si boste morali najti drugega pilota.
Matevž Lenarčič med polnjenjem Pipistrelovega ultralahkega letala virus SW914 (Foto: Worldgreenflight.com)
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012 19
Organizacije, Oglasi
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB MOZIRJE, KRAJEVNA ORGANIZACIJA BOČNA
Skrbno obnovili spomenik borcem
Na občnem zboru članov krajevne borčevske organizacije v Bočni je njihov predsednik Ivan Rop povedal, da imajo 42 članov, povprečna njihova starost pa je 67 let. Najstarejši član je star 92, najmlajši 29 let, pestro starostno strukturo pa želijo še izboljšati s povabilom novih članov v organizacijo.
Člani so se preko leta bolj ali manj številčno udeleževali različnih prireditev. Še posebej množično so se ob dnevu borca odpravili na Menino na prvi Mrazekov pohod, lepo število se jih je zbralo na komemoraciji ob dnevu mrtvih in obletnici požiga Bočne. Udeležba Mrazekovih otrok na pohodu jim je dala voljo, da bodo to aktivnost nadaljevali vsako leto zadnjo soboto v maju. Tudi v tem letu se bodo trudili, da bodo obujali spomin na pomembno polpreteklo zgodovino z udeležbo na raznih proslavah, spominskih slovesnostih, izletih in srečanjih. Obiskovali bodo bolne in ostarele člane.
JVIZ MOZIRJE OE VRTEC MOZIRJE
Šolska ul. 25, 3330 MOZIRJE tel.:03/83-70-350; faks 03/83-70-356 E-poštni naslov: vrtec.moiirje@sioi.net.
■rinzt^Zl^Jt
favrTt&KO&t-Jl
VPIS OTROK V JVIZ MOZIRJE OE VRTEC MOZIRJE V DE MOZIRJE IN V DE REČICA
za šolsko leto 2012/2013 (vstop v vrtec 1.9. 2012)
Vpis otrok se bo vršil od ponedeljka, 2.4., do petka, 13. 4. 2012, od 7.00 do 14.30 ure v četrtek od 7.00 do 16.30 ure v petek od 7.00 do 12.30 ure na upravi vrtca. Šolska ulica 25, Mozirje
Otroka lahko vpišete v vrtec na podlagi pisne prijavnice, ki jo dobite v tajništvu vrtca Mozirje ali na spletni strani: www.vrtec-mozirje.si Obveščamo vas, da imate možnost vpisati otroka tudi v popoldanski oddelek, ki obratuje do 20.00 ure. Vse dodatne informacije dobite v tajništvu vrtca Mozirje, Šolska ulica 25, 3330 Mozirje, telefon 837-03-50.
TEDEN ODPRTIH VRH V VRTCU MOZIRJE IN REČICA BO OD 2.4. DO 13.4. 2012 od 9.00 ure do 10.30 ure.
Vabimo starše, da obiščete obe enoti našega vrtca ter spoznate del aktivnosti otrok, ki se izvajajo v oddelkih.
jalcem. Podelili so priznanja prizadevnim članom, med dobitniki je bil tudi najstarejši član, 92-letni Anton Lamprečnik.
Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje Jože Rakun je povzel preteklo delo in načrte za letošnje leto. Obrazložil je spremembo statuta, po kateri posameznim krajevnim organizacijam ni več potrebno imeti odprtega
računa pri banki. Na računu mo-zirskega območnega združenja so sredstva vseh krajevnih organizacij, vsaka pa ima svojo kartico, na kateri so vse transakcije in stanje sredstev. Župan Stanko Ogradi je pohvalil člane za njihovo skrb za ohranjanje spomina na zaslužne borce in druge posameznike za našo svobodno deželo.
Štefka Sem
Ivan Rop je omenil, da bo Mrazekov pohod odslej vsako leto zadnjo soboto v maju. (Foto: ŠS)
Poskrbeli so za obnovo spomenika borcem v Bočni. Izvedba je bila zelo zahtevna tako glede del kakor tudi finančno. Del stroškov sta pokrili Občina Gornji Grad in Komunala Gornji Grad. Ograja, ki še manjka, bo montirana do 1. maja, saj je tako dogovorjeno z izva-
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LUČE
Sto let druženja za pomoč sočloveku
Lučki gasilci in njihovi gostje so se zbrali na jubilejnem, stotem občnem zboru. Prav zaradi te obletnice so si za letošnje leto zadali še posebej smele cilje, čeprav je bilo iz poročil zaznati, da tudi lani niso počivali. Tako operativa kot članice in mladina so bili aktivni na številnih področjih.
V poročilu predsednika Antona Pečovnika, ki je bil zaradi bolezni odsoten, je bilo povedano, da so se lani v društvu odločili za nakup novega vozila, ki je pred nekaj
Tomaž Funtek je izpostavil, da dajejo velik poudarek na izobraževanju članstva. (Foto: ML)
dnevi ustrezno opremljeno pristalo v njihovi garaži. Uradni prevzem bo poleti, ko bodo pripravili slovesnost ob svojem visokem jubileju. V že tako številčnem društvu so pridobili še nekaj novih članov in potrdili njihovo članstvo.
Lani so imeli v svojem požarnem okolišu dva požara. Zaradi kratkega stika je zagorel traktor, domači so ga poskušali pogasiti z gasilniki, a neuspešno, Ker je bila nevarnost širjenja požara v gozd, so intervenirali gasilci, ki so pogasili traktor, zavarovali okolico in postavili požarno stražo. Čisto pred koncem leta pa je nastal dimniški požar, ko so se vžgale saje. Gasilci so dimnik pregledali in postavili požarno stražo, dokler saje niso izgorele. V pogovoru so ugotovili, da je bil dimnik strokovno pregledan od pooblaščenega dimnikarja le tri tedne pred izbruhom požara. »Stranka je za »strokovni« pregled dimnika pošteno plačala, na koncu pa skoraj ostala brez hiše,« je ugotovil poveljnik Tomaž Funtek.
Opravljali so tudi prevoze vode, teh je bilo kar 70. Veliko pozornosti so namenili strokovnemu izobraževanju in usposabljanju ter gasilsko športnim tekmovanjem. Mladina se je udeležila kviza v Gornjem Gradu, pripravili so vajo gašenja objekta za članice zgornjesavinj-ske gasilske zveze, ki se je je udeležilo dvajset gasilk.
Dobro delo društva sta pohvalila župan Ciril Rosc in poveljnik zveze Slavko Bric. Ta se je z nekaj kritičnimi besedami dotaknil dela krovne Gasilske zveze Slovenije. Spregovorili pa so tudi gostje - člani PGD Nova vas na Blokah, s katerimi lučki gasilci že več kot desetletje vzdržujejo prijateljske stike.
Marija Lebar
10 Savinjske novice št. 13, 30. marec 2012
ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE DRUŠTVA GAL NA RECICI OB SAVINJI
Akvareli Milene Gabriele Štajner in Irene Kočevar
Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal je v avli rečiške osnovne šole postavilo likovno razstavo. Na njej sta se s svojimi akvareli predstavili Milena Gabriele Štajner in Irena Kočevar. Ob kulturnem programu učencev Glasbene šole Nazarje je razstavo odprl župan Vinko Jeraj, s svojim komentarjem pa je dogajanje obogatila mentorica Milica Zupan.
Obiskovalcem je predstavila tehniko laviranega akvarela in pri tem poudarila, da, kdor želi ustvarjati v tej tehniki, mora odlično opazovati naravo, potem vse skupaj predelati v glavi in dobljeno osnovo prenesti na papir. Ob
Predsednica društva Gal Nada Zager (v sredini) je predstavila razstavljavki Mileno Gabriele Štajner (desno) in Ireno Kočevar. (Foto: Marija Šukalo) tem je potrebno poznati vsa pra- ca laviranega akvarela. Navodila vila omenjene tehnike. Tako je Mi- je povezala v gledljive izseke v na-lena Gabriele Štajner po mnenju ravi. Zupančeva je prepričana, da mentorice postaja prava mojstri- Štajnerjeva postaja slikarka krajin,
ki jih koloristično obvlada. Irena Kočevar se po zatrjevanju mentorice predstavlja s nežnimi krhkimi akvareli, ki jih je hitro obvladala, njen temperament pa je zahteval močnejše barve.
Župan Vinko Jeraj ni skrival veselja ob dogodku in ogled del pospremil z besedami Leva Nikolaje-viča Tolstoja: »Izzvati v sebi že do-življeno čustvo in ga nato s kretnjami, črtami, barvami in besedami ter izraženimi podobami podati tako, da drugi doživijo isto čustvo, to je stvar umetnosti.« Obiskovalce je povabil, da se tudi sami prepustijo umetnosti obeh razstavljavk in uživajo v delih, ki so na ogled.
Marija Šukalo
ČITALNIŠKI VEČER V POLJANAH NAD REČICO OB SAVINJI
Ana Gradišar upornik tudi v pokoju
Ana Gradišar je v pogovoru z Bertom Savodnikom predstavila svojo osebno in poklicno pot. (Foto: Marija Šukalo)
»Na znanje vam dajemo, da bode 9. sušca na jako priznani domačiji Dobrovc v Poljanah Čitalni-ški večer. Ob tej slovesni priliki bode gostja večera naša rojakinja, Ana Gradišar, rojena Jeraj, po domače Frešerjeva Minka z Rečice ob Savinji, katera si je novi dom v Trzinu ustvarila. Jako cenjena gospa je magistra pedagogike. Besedo z njo bode Bert Savodnik vodil. Za dobro počutje pa bodejo učenke tretjega letnika Umetniške gimnazije Velenje poskrbele,« so v stilu tovrstnih dogodkov v preteklosti v vabilo za Čitalniški večer zapisa-
pri raziskavah o pismenosti v Sloveniji, ki sta ju izvajala Andragoški center Slovenije ter Pedagoški inštitut. Svoje izkušnje je objavljala v knjigah in člankih.
Rečičanom in drugim obiskovalcem je v pogovoru z Bertom Savo-dnikom razkrila otroštvo, ki ga je preživela na Rečici ob Savinji. Obudila je spomin na čas, ko je kot dekle in četrti otrok živela na Frešerjevi domačiji. Obiskovalcem je priznala, da je bila vedno upornik, kar je še danes. Njeno življenje in beg iz domačega kraja se je pričelo s srednješolskim obdobjem, sprva na celjski, pozneje na trboveljski gimnaziji. Odločitev o študiju jo je odvedla v Ljubljano, kjer je srečala svojo ljube-
zen. Varen dom v Trzinu, tam so na svet privekali Urban, Grega in Matej, ji je predstavljal zatočišče, v katerega se je vračala z raziskovanj in potovanj. Večer s Frešerjevo Minko je bil tudi priložnost, da so poslušalci spoznali delček njenih bogatih delovnih izkušenj in ovire, s katerimi se je pri tem srečevala.
Sedaj je v zasluženem pokoju, a njen nemirni duh ji ne dovoli, da bi lenarila. Zato je vseskozi v pogonu, obdeluje vrt, potuje, se srečuje s prijatelji in sorodniki. »Postala bi depresivna, če bi samo en dan ostala zaprta v svojem stanovanju,« je v smehu zaključila nekdanja Rečičanka.
Marija Šukalo
li člani Kulturno-umetniško društvo Utrip z Rečice ob Savinji.
Pedagoginja Ana Gradišar je zunanja sodelavka Inštituta za medi-acijo Concordia, šolska in družinska mediatorka. Več kot tri desetletja je bila zaposlena v ljubljanskem svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, kjer je opravljala diagnostično in terapevtsko delo z otroki in mladostniki z učnimi in vzgojnimi težavami. Predavala je staršem in učiteljem, izvajala seminarje za razvijanje motivacije za učenje, bralnih sposobnosti in aktivnega učenja. Sodelovala je tudi
^ RELAX ŠOLA VOŽNJE
H MOZIRJE - @ 0412"
POUČUJEMO TUDI MLADOSTNIKE STAROSTI
16 UT il Yu;ii jo i spi eni Ijcvilctin !U
TEČAJE PP
27 Iii
Mozirje, savinjsEta t. 29 www.avtosola-relax.5i
Savinjskenovicešt. 13, 30. marec 2012
Kultura, Ljudje in dogodki, Oglasi
PREDPREMIERA FILMA NEBEŠKA VAS
O C
TJ	:=,
o	> "5
*	I
:	(0
_	o
.<2	"c	N
o	S	>
TS	I	g
E	oí
__O	Q) C
"o	9
o	-=	5? >N
>	p	> ro oh5 c
■O	C	(D o
O	d)	> r
>	o	co E
0£L ££ OZ £0
CO
«» i 0) « co
gos® t co
-- O — CD
.o: cd js
"O > ~
co co £= £
£ CO CO O) > -Q CO
Rečica in Rečičani na filmskem platnu
Sredi marca je v Celju potekala predpremiera filma Nebeška vas režiserja in scenarista Rudija Urana. Film je delno posnet na Rečici ob Savinji, med številno igralsko ekipo je nastopila tudi Neža Štiglic, rečiška rojakinja.
Ostarelega slikarja Jona pripelje želja po samoizpolni-tvi v majhno, na videz idilično vasico. Kot tujec si želi ustvariti mirno in intimno življenje, kjer bi lahko ponovno osmi-slil svoje umetniško ustvarjanje. Vendar mu to v tem tujem, ruralnem okolju, ne uspeva. Tako še bolj tone v brezizho-dnost ter osamljenost. Nekega dne stopi v njegovo življenje Angel. Jon hitro ugotovi, da ima dekle nenavadne sposobnosti. Skozi oči in ušesa glavnega junaka gledalec doživlja zgodbe, ki se dogajajo vsepovsod okrog nas. Od vaških pretepačev do župnikovih skrivnosti, nezaželene nosečnosti in nerodnih poskusov osvajanja ...
»Jonova zgodba je zgodba vseh nas, ki smo nekje na svoji poti izgubili željo za ustvarjanje in reševanje na videz nemogočih stvari in situacij, ki dajejo smisel našemu obstoju,« je izpostavil Uran v druženju s filmsko ekipo ob za-
CERKEV SVETEGA GERVAZIJA IN PROTAZIJA V ROVTU
ključku filma. Tega so si ga ogledali tudi številni Rečiča-ni. Mnogi med njimi so lahko ugledali na platnu tudi svoj obraz, saj so sredi junija na snemanju v njem statirali.
Marija Šukalo
Režiser in scenarist Rudi Uran (levo) je k sodelovanju v filmu povabil tudi Nežo Štiglic, rečiško rojakinjo.
(Foto: Marija Šukalo)
Nov zvon bo junija prvič povabil k
bogoslužju
Župniji Šmartno ob Dreti in Bočna je lani avgusta prevzel duhovnik Ivan Šelih. Kot je povedal, se je na novo okolje dobro privadil. Pred tem je služboval v Dobovi in Trbovljah. Že kaj kmalu po prihodu v Zadrečko dolino so mu farani iz Rovta omenili, da sta pod Čreto cerkvi svetega Jošta in cerkev svetega Gervazija in Protazija. Obnova slednje je že bila v teku, a cerkev ni bila predana v uporabo.
Župnik Šelih in farani so tako sklenili, da bi cerkev potrebovala zvon in klopi v notranjosti. Farani so zbrali sredstva in v podjetju Feniks v Žalcu naročili 240-kilogramski zvon. Namenu ga bodo svečano predali 24. junija, ko bo posvetitev obnovljene cerkve in zvona. Posvetitev bo opravil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Ker je letošnje leto posvečeno Antonu Martinu Slomšku v spomin na 150-letnico njegove smrti, so zvon posvetili prav Slomšku.
Cerkvica svetega Gervazija in Protazija je bila zgrajena v 15. stoletju, do nje ne vodi cesta, zato so farani ob obnovitvenih delih večino materiala do cerkve znosili peš. Obnova se je pričela v času, ko je v Šmartnem še služboval Evgen Ke-tiš. »Farani Rovta so pokazali izreden interes, da se uredi tudi ta cerkev, ki je doslej samevala in v njej ni bilo bogoslužja,« je povedal Šelih. Preko poletja bodo sedaj lahko v tej in bolj znani cerkvi svetega Jošta maše. Za obnovo cerkve sta Srečko Štrukelj in Boris Šporin iz Rovta prejela Steletovo nagrado, ki jo podeljuje Slovensko konservatorsko društvo za izjemne dosežke na področju konservatorstva in restavratorstva. Poleg teh dveh cerkva ima Šelih na skrbi še župnijsko cerkev v Šmartnem ob Dreti, ki je potrebna obnove zvonika, medtem ko je cerkev v Bočni v kar dobrem stanju.
Štefka Sem
Farani iz Rovta so se skupaj z župnikom Ivanom Šelihom odpravili po zvon, katerega bo junija posvetil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. (Fotodokumentacija Ivana Šeliha)
Savinjske novice št. 13, 30. marec 2012
c	Zgodovina in narodopisje
Prva slovenska založba (3)
(Mohorjeva je učila Slovence brati, pisati in peti - F. S. Finžgar)
Piše: Aleksander Videčnik
DA BI OSTAL VSAJ BLED SPOMIN ...
Ves čas po zadnji vojni me je nekako navdajala želja napisati nekaj skromnega v spomin mojim nepozabnim sodelavcem v Mohorjevi tiskarni v Celju. Bili so to časi mojega zorenja, ki so mi hkrati odpirali oči v svet, v realnost življenja. Leta 2003 sem se najprej posvetoval z dr. Matjažem Kmeclom, ki je takoj podprl zamisel. Lotil sem se torej pisanja, kateremu uvod je napisal prav moj nenadomestljivi mentor, dr. Matjaž Kmecl.
vojna ga je potem brez odlašanja pahnila v najhujše vrtince, ki pa so ga na koncu srečno »izvrgli« živega in zdravega v povojni mir. - Ves tisti čas ga je, izgnanca, kot je mogoče razbrati, spremljal skoraj melanholično lep in hvaležen spomin na domovino in na preganjano Mohorjevo begunko; na Dunaju bi se bil lahko gosposko ustalil, pa ga je neustavljivo gnalo in končno prignalo spet domov.
V nizu publikacij etnološke, zgodovinske, bančniške, zadružniške spominske in podobne narave je zdaj postavil še osebni spomenik tej svoji drugi krušni materi in življenjski vzgojiteljici, celjski Mohorjevi družbi. - Družba je odigrala v nastajanju sodobnega slovenskega naroda izjemno vlogo, o tem ne kaže preveč izgubljati besed, ker je na široko znano. Do koroškega plebiscita 1920 je domovala v
naprej v varnejše Celje (med drugo vojno pa vsaj začasno še v Ljubljano).
V Celju sta se križali obe usodi -njena in mladega Videčnika
Seveda bi ostal Videčnik poslej bolj ali manj anonimno vgrajen v njeno zgodovinsko poslanstvo - skupaj z rodovi njenih požrtvovalnih delavcev in sodelavcev, če ji ne bi v svoji publicistični zagnanosti kar naprej gradil spomeniškega spomina, polnega nepre-sahne spoštljivosti. Njegovi zapisi namreč niso hladno dokumentarični, nasprotno: kdor bi v njih iskal kaj podobnega, fakta in data, bi našel komaj kaj uporabnega. Zato pa so polni tistega, čemur zgodovinarji prispodobno rečejo »meso« - ob bolj ali manj znanih, četudi izrecno neimenovanih dejstvih vse polno anek-
Zunanjost novo obnovljene hiše Mohorjeve tiskarne v Celju. V pritličju so uredili tedaj najimenitnejšo knjigarno v Celju.
Videčnikov intimni spomenik »Mohorjevi begunki«
Bralci Videčnikovih knjižnih publikacij se gotovo še spominjajo njegovega popisovanja nekdanjega Celja - kako je mesto živelo in dihalo med obema vojnama: ljubezniv in zanimiv prikaz celjskih življenjskih navad, tedanjih osebnosti, merjenja moči med slovenskimi rodoljubi in spodnještajerskimi kulturbundovci, kulturnoprosvetnega utripa, gasilskega delovanja in vsega drugega, čemur je v skupnem imenovalcu mogoče reči zgodovina mestnega življenja. Pri tem so piscu kot domala edina »dokumentacija« služili osebni spomini in vtisi - tiste čase je namreč kot fantič in kasneje mladenič preživljal na enem osrednjih celjskih dvorišč, ob občini; mimo njegovih ušes so se kar v domači kuhinji spreletavale vsemogoče mestne zgodbe in dogodivščine, tako da je - ob sijajnem, pogosto tudi šegavem spominu - iz pisanja nastalo dragoceno in resnično živopi-sno pričevanje. Že tam je avtor kar nekaj pozornosti posvetil tudi Mohorjevi družbi, s katero ga je usoda vezala pravzaprav od najzgodnejših let.
Kasneje si je pod njeno streho pridobil življenjski poklic grafika-stavca - do obojega, do poklica in do Mohorjeve, je vse do današnjih dni ohranil globoko hvaležnost. V njeni tiskarni se je ob ravnatelju dr. Franu Kotniku, pisateljih-urednikih Finžgarju, Pogačniku ter delovnih tovariših oblikoval osebnostno in svetovnonazorsko, se usmeril v dejavni krščanski socializem, si odločno izostril sicer že prirojeni smisel za lepoto in pravičnost, usvojil razumevanje besedne ustvarjalnosti kot ene najpomembnejših kulturnih vrednot in končno, čeprav ne nazadnje, dognal zvestobo slovenstvu, kar je sicer prinesel s seboj že iz družinskega »gnezda«. Druga svetovna
Celovcu kot prastarem slovenskem kulturnem središču (ob njenem nastanku 1851 je bil še do treh četrtin slovensko mesto, tako vsaj priča izid Czoernigove »ankete« nekaj let poprej). Z marljivim in vztrajnim delom so ji njeni voditelji od Einspielerja in Janežiča naprej pridobili lepo premoženje, zgradili njenemu poslanstvu primerno palačo s tiskarno - po izgubljenem koroškem plebiscitu 1920 pa je morala z najnujnejšo tiskarsko opremo pred zmagovito nacifašistično drhaljo čez noč zbeža-ti na Prevalje, in še tu jo je za hip dosegla ve-likonemška podivjanost. Postala je nekakšna »begunka«, kot pravi naslov Videčnikovega pisanja (deloma povzet po svoječasnem Ku-sterlovem besedilu v Koroškem fužinarju: kajti iz obmejnih Prevalj je čez nekaj let »bežala«
dotičnega osebnega, »človeškega« pisanja, vtisov, občutij, zapisov medsebojnih razmerij, drobnarij, za kakšne se »uradni« zgodovinarji komaj kaj zmenijo, so pa za občutljivejše razumevanja časa in dogodkov lahko nadvse pomembni. - Videčnikova »literarna šola«, pri tem so klasični spominski zapisi, kakršnih eden so zagotovo tudi Spomini njegovega šoštanjsko-celjskega in spodpohorske-ga rojaka Josipa Vošnjaka: nič literarno pre-tencioznega, zato pa prijazno neposrednega, čez in čez prestrtega z melanholijo minulosti. In seveda spet hvaležnosti, da je bilo življenje prav takšno, kakršno je bilo in da mu je naklonilo »biti zraven«. Matjaž Kmecl
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 13, 23. marec 2012 13
Kaj boste vozili, ko boste plačevali 2,493 EUR za liter?
Nasveti, Organizacije
FILIP PAVLIN,
strokovnjak za kolesarstvo
Skoraj gotovo se bomo vozili z avtomobili še naprej. Tudi če bo potrebno odšteti tri evre za liter, se generalno kaj dosti ne bo spremenilo. Malo več bo jamranja in pritoževanja nad politiko, a odpiranje pločevinastih vrat bo še vedno standard. Vseeno pa lahko pričnemo razmišljati o mogočih alternativah že danes.
Rešitev je kar nekaj. Ena izmed denarnično in okoljsko prijaznejših mobilnosti je pogostejša uporaba koles. Sicer se večji premiki hitreje dogajajo v razvitejših državah in večjih mestih, vendar tudi podeželska mobilnostna kultura bi lahko sledila njihovemu zgledu. Ne gre za radikalne spremembe. Že prepričanje, da ni neprimernega vremena, bi vožnjo do soseda ali trgovine podpisalo s kolesom.
S KOLESOM V SLUŽBO
Nizozemska spada med kolesarsko bolj razvite oziroma ozaveščene države, vseeno pa njihova vlada letno namenja 70 milijonov evrov za oglaševanje in spodbujanje kolesarjenja na poti na delo. Delodajalci so na primer ugotovili nižjo službeno odsotnost zaposlenih, ki večkrat prihajajo na delo s kolesom.
Temu trendu že sledijo nekatera slovenska podjetja. Poznam pri-
mer podjetja, ki vsako leto spodbuja svoje zaposlene z akcijo S kolesom v službo. Od pomladi do jeseni jim beležijo kolesarske prihode, akcijo pa zaokrožijo s podelitvijo praktičnih nagrad vsem sodelujočim. Nekateri med njimi so oddaljeni tudi 30 km. Prav vsi so poročali o blagodejnem vplivu tako na delovne sposobnosti kot na družin-sko-gospodinjske obveznosti.
Kolesarjenje v službo je za nekatere edini način rekreacije med tednom, saj poleg vseh obveznosti težko realizirajo popoldansko rekreacijo. Seveda lahko najdemo veliko izgovorov, zakaj se nam ne da iti s kolesom v službo: neprimerno vreme, preznojen v službi, lah-
Izžrebanci tretjega kroga, ki so pravilno odgovorili na nagradno vprašanje, so:
-	Igor Vodovnik,
Zadrečka cesta 17, Nazarje
-	Vinko Petkovšek,
Okonina 51, Ljubno ob Savinji
-	Benjamin Sem,
Radmirje 40, Ljubno ob Savinji
-	Alenka Vavdi,
Solčava 31 a
-	Franci Komar,
Grušovlje 11, Rečica ob Savinji
Nagrajenci prevzamejo vrednostni bon za nakup koles v specializirani kolesarski trgovini Pavlin kolesa, Mozirje.
Novo nagradno vprašanje: Katera država spada med kolesarsko bolj ozaveščene?
ko nam ukradejo kolo, nevarno je, predaleč je ... Vendar, kjer je nevarnost, tam raste tudi rešitev!
EDEN IZMED TREH OTROK ŽELI S KOLESOM V ŠOLO
Ne bodite taksi vozniki in pustite otrokom kolesariti do šole. Otroci, ki kolesarijo v šolo, so bolj samozavestni in bolj neodvisni od vrstnikov. Za mnoge otroke je kolesarjenje preprosto bolj zabavno in vožnja s sovrstniki je za njih svojevrsten družabni dogodek. Radi imajo občutek svobode in kolesarjenje ga nedvomno omogoča.
Ameriška študija je pokazala pozitivno povezavo med telesno ak-
PREDAVANJE O ZELENJAVNEM VRTU
Iris Škrbot je dejala, da je tudi pri varstvu zelenjavnega vrta najboljša preventiva. (Foto: ML)
Mozirska izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je v sodelovanju z Društvom kmetic Zgornje Savinjske doline pripravila predavanje z naslovom Varstvo zelenjave pred boleznimi in škodljivci v domačem vrtu. Zanimiva tema, ki jo je podala specialistka za varstvo rastlin Iris Škrbot, je dodobra napolnila mozirsko kulturno dvorano.
Škrbotova je dejala, da je tudi pri varstvu zelenjavnega vrta najboljša preventiva, pri kateri se upora-
J
tivnostjo in uspešnostjo pri šolskih testih. Učitelji so poročali o večji bi-strosti oziroma zbranosti ter večji pripravljenosti za sledenje učni snovi. Večina otrok ne doseže priporočene dnevne aktivnosti. Strokovnjaki pravijo, da potrebujejo vsaj uro zmerne telesne dejavnosti za primeren razvoj. In če priznamo, da čedalje več otrok »prevegetira« večji del dneva pred televizijo in računalnikom, se ne smemo čuditi njihovi odtujenosti v realnem svetu.
»Eden od problemov sodobnega človeka je, da imamo vsega preveč, da bi še znali uživati v drobnih stvareh.«
Alexander Bloom
blja več načinov. Pomemben je že sam sadilni material. To pomeni, da morajo biti seme in sadike zdrave in ne smejo biti okužene z boleznimi in škodljivci, kar se večkrat pripeti pri domačem semenu. Torej je za nadaljnjo vzgojo oziroma reprodukcijo potrebno oddeliti najkakovostnejše seme.
Ena izmed znanih metod za zdravo pridelavo je kolobarjenje, ki se ga po mnenju predavateljice kar precej uporablja tudi v vrtičkar-stvu. Uspešni vrtnarski prijemi so tudi mešani posevki in dobroso-sedske rastline. V vrtu je po vzoru naših babic zaželeno saditi cvetje in nekatere dišavnice, ki privabljajo koristne žuželke, tako imenovane predatorje, in odganjajo nezaželene. Pomembna je mikroklima in ustrezen vodni režim, kar je še posebej pomembno pri gostih setvah in v rastlinjakih. Možno je mehanično zatiranje škodljivcev, obolele rastline je treba pravočasno in ustrezno odstraniti, da se bolezen ne širi. Po mnenju predavateljice dajo vsi ti ukrepi dobre uspehe, poseganje po fitofarmacevtskih pripravkih pa je le skrajni ukrep, pri čemer je potrebno strogo upoštevati navodila proizvajalca.
Marija Lebar
C41
Savinjske novice št. 13, 30. marec 2012
Uporaba kemije je le zadnji in skrajni ukrep
Organizacije, Nasveti
PLANINSKI VEČER V NAZARJAH
Po Rokovi poti v Makedonijo in še dlje
Zadnji planinski večer v organizaciji Planinskega društva Nazarje je pripadel Verici Slokan in Ireni Šisernik. Spregovorili sta o svojem potovanju v Makedonijo ter preko Albanije nazaj v Slovenijo. Enajst dni na poti in prevoženih blizu 3.000 kilometrov, vse to sta popotnici posvetili spominu na pokojnega Ireninega sina Roka, ki je oboževal balvansko plezanje v Makedoniji.
Obiskovalci so prisluhnili zelo čustvenemu opisu srečanja z Rokovim prijateljem v Makedoniji in o obisku balvana, ki ga je Rok preplezal prvenstveno. Omenili sta postanek v Paklenici, raju za plezalce in obisku Medugorja. Popotovanje poimenovano Po Rokovi
Irena Šisernik (levo) in Verica Slokan sta doživeto opisali potovanje po Rokovi poti. (Foto: Štefka Sem) poti sta nadgradili z opisi številnih ka, nacionalni park Pelister in sla-naravnih lepot, ki sta si jih ogledali pove reke Kravice. Spregovorili sta med potjo, med njimi kanjon Mat- o prijaznosti ljudi, s katerimi sta se
srečevali na poti, gurmanskih užitkih ter lepoti mest Skopje, Prilep, Ohrid, Neum in Mostar, ki sta si jih ogledati.
Nekaj edinstvenega je bila pot po Albaniji, deželi brez oznak krajev in mest ter kaotičnim prometom v glavnem mestu Tirana. Tudi o prometu po naših južnih, nekdaj bratskih republikah nista imeli ravno pohvalnih besed, a sta dolgo pot kljub temu prevozile brez težav. Opisom lepot in spominov na Roka sta dodali številne dogodivščine s poti, ob katerih so se lahko obiskovalci iz srca nasmejali. Niso bili redki, ki so po predavanju dejali, da je bil to najlepši planinski večer v tej sezoni.
Štefka Sem
Razmnoževanje sadnih rastlin
DARINKA PRESECNIK,
svetovalka za hortikulturo
Razmnoževanje sadnih rastlin imenujemo drevesničarstvo. Razmnožujemo na različne načine.
1.	Generativno ali spolno razmnoževanje je razmnoževanje s semenom. Seme dobimo iz zrelih, zdravih plodov in ga posušimo v senci ali v sušilnici. Seme ni takoj kaljivo, temveč mora nekaj časa mirovati pri nizkih temperaturah. V naravi plod obleži pod drevesom, drevesničarji pa seme shranijo v lesenih zabojih v mivki, v temnih in hladnih prostorih. Ta postopek imenujemo stratifikacija semena. Spomladi seme posejemo v rodovitno rahlo zemljo. Globina je odvisna od velikosti semena.
2.	Vegetativno ali nespolno razmnoževanje je razmnoževanje z različnimi deli matičnih rastlin. Poznamo več načinov vegetativnega razmnoževanja. V sadjarstvu se ti načini največ uporabljajo, ker nova rastlina ohrani vse značilnosti ma-
tične rastline. Najprej poglejmo vrste neposrednjega vegetativnega razmnoževanja:
A)	Razmnoževanje s potaknjenci (ribez, robida, leska, jablana). Potaknjenec je del vejice, ki se v zemlji ukorenini. Poznamo dva tipa: za zelene potaknjence poleti narežemo vršičke mladih vejic. Spodnje liste odstranimo, zgornje pa skrajšamo in podtaknemo potaknjenec v substrat. Olesenele potaknjence narežemo jeseni, ko odpade listje. Do pomladi jih shranimo v vlažni mivki v hladni kleti. Ko pride pomlad, jih narežemo na dolžino 10 -20 cm, tako da so spodaj odrezani naravnost, zgoraj pa poševno, in jih podtaknemo v substrat.
B)	Razmnoževanje z grebeni-čanjem (jablana, kutina). Iz potaknjenca vzgojimo matični grm, ki ga zasujemo z zemljo tako, da dobimo okoli 30 cm visok greben. Ko grm požene mladike, se te okoreni-nijo, ker so zasute z zemljo. Jeseni, ko odpade listje, matični grm odgr-nemo. Okoreninjene mladike po-režemo in jih posadimo vsako zase. Matični grm pa zasujemo nazaj. Spomladi te mladike že lahko cepimo.
C)	Razmnoževanje z grobani-cami (vinska trta, leska, ribez, ko-smulja, robida). Grobanico naredimo tako, da mladiko upognemo v
zemljo, kjer se ukorenini. Ko je ukoreninjena, jo odrežemo od matičnega grma in posadimo kot samostojno rastlinico. Poznamo navadno grobanico (mladiko upo-gnemo v zemljo pod ostrim kotom,
na ta način dobimo iz ene mladike le eno novo rastlino) in vlačeni-co ali kitajsko grobanico (celo mladiko položimo vodoravno v zemljo, na ta način dobimo iz ene mladike več novih rastlin).
C)	Razmnoževanje s koreninskimi izrastki (sliva, češplja, figa). Iz spečih brstov na koreninah poženejo mladike, ki se v zemlji oko-reninijo. Če jih ločimo od matične rastline, dobimo nove samostojne rastline.
D)	Razmnoževanje z delitvijo grmov (maline, ameriške borovnice). Grm z več mladikami lahko razdelimo na več delov in jih posadimo vsako zase. Pazimo, da ima vsak del dovolj korenin in da ne poškodujemo očes.
E)	Razmnoževanje z živico (jagode). Živice so nitkam podobni izrastki stebla, ki imajo na koncu mlado rastlinico z vsemi svojimi organi, ki se brez težav okoreninijo, ko pridejo v stik z zemljo.
POPRAVEK
Tiskarski škrat je v prejšnji številki Savinjskih novic ponagajal v članku Doma pripravljene potice navdušile komisijo in ostale pokuševalce. Zmagovalka v kategoriji potratne potice Marija Petek je doma iz Ror pri Gornjem Gradu in ne iz Ror pri Ljubnem, kot se je zapisalo avtorici članka. Mariji Petek se za neljubo napako iskreno opravičujem.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 13, 30. marec 2012 15
Ljudje in dogodki, Organizacije, Oglasi
PREDAVANJE V MOZIRJU
Sporočilo slovenskih svetniških kandidatov
Kako Slovenci sprejemamo svetnike in katere poznamo, je bilo vprašanje, s katerim je Berta Golob začela svoje razmišljanje o slovenskih svetniških kandidatih ter spo-ročljivosti njihovega življenja in dela. Zbranim v Slomškovi dvorani v Mozirju je osvetlila nekaj pomembnih življenjskih resnic.
Poznamo sv. Frančiška Asiške-ga, blaženega Antona Martina Slomška še nismo povsem usvojili, na Danijela Halasa so navezani predvsem Prekmurci, preostali svetniški kandidati pa so napol pozabljeni, kot na primer Baraga, čeprav se »tam iz njegovega dela še vedno živi«. »Tam« je med ameriškimi Indijanci, katerih zgodovino in običaje je raziskoval ter napisal slovnico in slovar njihovega
Publicistka in pisateljica Berta Golob je s svojo iskrivo
pronicljivostjo nagovorila poslušalce z mislijo, da mora človek imeti vzornika, ideal, ne pa idola (»zlato tele«). (Foto: AG)
OSNOVNA SOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37 3331 Nazarje
too waft Jeito

RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO: RAVNATELJA / RAVNATELJICE
Kandldat/-ka mora za imenovanje no funkcijo ravno te lja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja s 53., 53.a„ 58., 92., 94 ,107. a in 145 členom - ZOFVI (Ur. I. RS, št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09 in 65/09)- uradno prečiščeno besedilo.
Kandidatska mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda
Izbrani kondidat/-oboimenovan/-o zapetlet. Predviden začetek de I a je 1.9.2012.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nozivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu (ni obvezno), potrdilo o nekaznovanosti zaradi noklepnego kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, no nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost), z opisom dosedanjih delovnih izkušenj, s kratkim življenjepisom ter programom oz. vizijo razvoja ter delo šole za mandatno obdobje pošljite najkasneje v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE NAZARJE, Zadrečka cesta 37,3331 Nazarje, s pripisom »ZA RAZPIS RAVNATELJA«.
O pomanjkljivih prijavah brezdokozil ne bo mogoče odločati. Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izboru vzokonitem roku.
jezika. Slovenskih svetniških kandidatov je trenutno sedemnajst. Med njimi so duhovniki in redovniki, mistkinja Magdalena Gornik, misijonar Ignacij Knoblehar, laik blaženi Alojzij Grozde in arhitekt Jože Plečnik. In kaj sporočajo Slovencem? Berta Golob je predstavila tri kreposti, s katerimi so osmislili in živeli življenje po veri: zvestoba, poklicanost in upanje.
To zadnje pisateljica in publicistka razume kot življenjsko držo, ki v težkih okoliščinah ne išče udobja zase, kar je ilustrirala z verzi pesnika B. A. Novaka: Med obupom in upanjem izberi upanje - težje ga boš nosil!
Berta Golob je prišla v Mozirje na povabilo društva katoliških pedagogov.
Andreja Gumzej
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Anton Bezovšek mlajši prevzel poveljstvo
Na občnem zboru prostovoljnih gornjegrajskih gasilcev se je njihov predsednik Drago Fale v uvodnih besedah spomnil bivšega poveljnika Jakoba Filača ml., ki jih je zapustil v preteklem letu, Na mestu poveljnika ga je nadomestil poveljnik štaba civilne zaščite Anton Be-zovšek ml..
Fale je povedal, da so se lani lotili prenove garaže orodnega vozila, dela bodo dokončali v tem letu. Garaža naj bi bila pripravljena na novo orodno vozilo, katerega upajo, da bodo lahko kupili v prihodnjem letu. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri organizaciji tekmovanja v gasilki orientaciji, saj so bili za dobro pripravo tekmovanja pohvaljeni od udeležencev. Tudi veteranska ekipa je bila pohvaljena, saj se redno udeležujejo tekmovanj s starimi brizgalnimi.
Poveljnik Bezovšek je dejal, da je bilo v minulem letu le pet intervencij, so pa zato opravili kar 35 prevozov pitne vode. Dobro so se na tekmovanjih izkazali mladi gasilci, zato je Bezovšek še posebej omenil zasluge mentorjev, ki pridno delijo znanje in se trudijo za bodoče operativce v društvu.
Preteklo leto je povzel tudi občin-
Mesto poveljnika je lani po nenadni izgubi Jakoba Filača ml. prevzel Anton Bezovšek ml.. (Foto: ŠS)
ski poveljnik, ki je izrazil veselje, da gasilci v občini niso imeli težjega dela, da so izpeljali vse načrtovane dejavnosti od vaj do tekmovanj. Gasilce je nagovoril župan občine Stanko Ogradi. Vesel je bil, da je za gasilci mirno leto, kar se tiče intervencij. Težka finančna situacija v državi ne obeta nič dobrega ne občinam ne gasilcem, a je župan obljubil, da bo občina poskušala pomagati gasilskim društvom, kolikor bo le mogoče.
Štefka Sem
Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www. savinjske.com
16 Savinjske novice št. 13, 30. marec 2012
Ljudje in dogodki
PRIREDITEV ZA STARSE V BOČNI
POZDRAV POMLADI V NOVI ŠTIFTI
Mame so zakon, menijo bočki otroci
Otroci so ob nastopu za starše
V kulturnem domu v Bočni so otroci iz vrtca, šolarji ter ženski in moški pevski zbor iz Bočne oblikovali prireditev za starše. Največji aplavz so poželi najmlajši, ki so s svojo prisrčnostjo navdušili svojce in ostale obiskovalce. Hkrati so bili krivci tudi za kakšno solzico sreče, ki je ob njihovem nastopu stekla mamam ali babicam po licih. Da pa staršev ne bi razveselili le z nastopom, so jim podarili rože iz krep papirja, ki so jih izdelali sami. Žena so se spomnili tudi člani moškega pevskega zbora in jim ob vhodu podarili nageljčke.
Najmlajši svojo naklonjenost staršem najlažje izkažejo s pesmi-
Mladi družno pozdravili pomlad in starše
na odru uživali. (Foto: Štefka Sem) jo in plesom in tako so storili otroci iz vrtca. Dekleta so prale pleničke in vozila vozičke z dojenčki ter dokazovala, da poznajo mamino delo. S fanti so zaplesale in zapele, kot so jih naučile vzgojiteljice in varuške v vrtcu. Šolarji so se prav tako izkazali z glasbenimi točkami in deklamacijami, dve učenki sta zaigrali na klavir in ena na violino. Program sta popestrila boč-ki ženski in moški pevski zbor. O pomenu besede mama in mami, kot nepogrešljivi osebi za vsakega otroka pa je med posameznimi nastopi spregovoril Marko Potočnik.
Štefka Sem
Člani kulturnega drušlva v Novi Štifti so pripravili zabavno prireditev namenjeno mamam, ženam in staršem ter pozdravu pomladi. Mamicam so pripravili priložnostna darila, ki so jim jih podarili njihovi otroci. Obiskovalce je pozdravila predsednica društva Slavica Suhovršnik, še posebej je pozdravila mame, ki so središče otroškega življenja.
Prvi nastopajoči so bili novo-štiftni šolarji, ki so pod vodstvom učiteljic pripravili zanimive glasbene točke, igro in zadnje novice, ki sta jih obiskovalcem posredovali vaški klepetulji Zoja Prepro-
tnik in Eva Mali. Štiriletni Mark So-vinšek je oblečen v gasilca povedal pesmico o gasilcih, drugo je posvetil mamam. Program sta popestrila Petra in Gregor Golob. Petra je zaigrala na citre, Gregor je razveselil z igranjem na harmoniko. Zaključna točka je pripadla otroškemu in mladinskemu pevskemu zboru, ki ga vodi Anja Raj-ter, na kitari jih je spremljal Janez Pustoslemšek. Mladinske popevke v izvedbi zbora so polepšale večer vsem obiskovalcem, predvsem pa mamam, ki so uživale v njim posvečenih skladbah.
Štefka Sem
m
if
Vsi nastopajoči so bili domačini, ki redno bogatijo kulturne dogodke v kraju. (Foto: Janez Pustoslemšek)


Razigran nastop in darila za najdražje
Učenci podružnične osnovne šole v Novi Štifti so v goste povabili starše, ravnateljico Liljano Bele, starše bodočih prvošolčkov in predstavnike krajevne skupnosti ter se vsem skupaj s prijetnim nastopom zahvalili za njihovo skrb zanje. Predvsem so bile veliko lepih misli deležne mamice, ki v marcu praznujejo kar dva praznika.
Recitacijam o mamicah, starših in družini so učenci dodali še igro o nečimrni žabi in skeč o vaških klepetuljah. Program so popestrili s prikazom domačih plesov in nastopom pevskega zbora. Pri pouku so ustvarjali darila, ki so jih na ta dan podarili staršem, darilom so dodali še rožice in jim tako dali ve-
■i - J

niS*
Učenci na šoli so pripravili zabaven program.
(Fotodokumentacija POŠ Nova Štifta)
deti, da so najpomembnejši v njihovem življenju.
Starši so po zaključenem programu pohvalili učiteljici Marijo Pu-stoslemšek in Bojano Rihter, da res veliko naredita za otroke. Čeprav je po številu učencev podružnična šola majhna, za življenje v kraju pomeni veliko. Dokler živi šola, živi tudi kraj, je bilo mnenje obiskovalcev prireditve, ki so se soočili tudi z novico, da je obstoj podružnične OŠ v Novi Štifti pod vprašajem zaradi vse manj vpisanih otrok. O tem in tudi o prijetnejših temah so po prireditvi razpravljali ob sladkih dobrotah, ki so jih pripravile mame učencev.
Štefka Sem
Savinjskenovicešt. 13, 30. marec 2012
Šport, Organizacije, Ej
USPESEN ZAKLJUČEK SEZONE ZA LUCANKO
Mateja Robnik državna podprvakinja v slalomu
Slovenska smučarska reprezen-tantka Mateja Robnik je tik pred zaključkom sezone dosegla dva od-mevnejša rezultata. Na državnem prvenstvu v slalomu je dosegla drugo mesto, v veleslalomu je bila peta. S prvim rezultatom je zadovoljna, nekoliko manj z drugim, saj je veleslalom njena boljša disciplina.
Po dvoletnem premoru zaradi poškodbe z rezultati v tej sezoni ni povsem zadovoljna, saj je pričakovala lažji povratek med svetovno elito. »Konkurenca ni počivala in pozna se, da sem zamudila veliko treningov v teh dveh letih,« je povedala. Robnikova se je v tej sezoni na eni tekmi svetovnega pokala uvrstila v finale in osvojila 19. mesto. Največ je tekmovala v evropskem pokalu, uvrščala se je med deseterico. »Vrnitev je bila uspešna, rezultati pa še niso taki, kot bi
Mateja Robnik je na državnem prvenstvu v slalomu dosegla drugo mesto, v veleslalomu pa je bila peta.
želela, saj sem bila res dolgo odsotna. Za prihodnjo sezono so želje in načrtovanja višja,« je dejala.
Sezona se je za alpske smučarke sedaj končala, na vrsti so testiranja novih smuči, nato sledijo in-
tenzivne smučarske in kondicijske priprave za novo sezono. Seveda bo nekaj časa namenjenega tudi zasluženemu dopustu. V smučarskem klubu Branik, za katerega nastopa Mateja, je članica tudi njena
sestra Tina, ki se je koncem sezone prav tako vrnila na bele strmine po hudi poškodbi. Poškodbo hrbtenice je uspešno sanirala in je že nastopila na dveh tekmah.
Obe Robnikovi sta članici A reprezentance in upata, da bosta v novi sezoni pokazali vse svoje znanje in da jima poškodbe ne bodo krojile sezone. Glede stanja v reprezentanci Mateja Robnik meni, da se pozna, da jim primanjkuje finančnih sredstev, kar vpliva na kvaliteto dela. »Nimamo tako kvalitetnega programa in treningov kot druge reprezentance in težko je dobiti dobrega trenerja, če ni dovolj financ. Ljubitelji smučanja pričakujejo od nas dobre rezultate, ne vedo pa, da je veliko stvari v ozadju, ki vplivajo na tekmovalce in posredno tudi na rezultate.«
Štefka Sem
ZIMSKI ARNIČEV POHOD NA RADUHO
Rekordna
pohodnikov
Planinsko društvo Luče je organiziralo zimski Arničev pohod na Raduho. Tokrat je bil že 22. po vrsti, le malo pa je bilo takšnih, kot je bil letošnji. K posebnemu vzdušju so pripomogle že skoraj poletne temperature in jasno nebo, ki je z vrha Raduhe nudilo čudovit zimsko-po-mladni razgled na bližnje in daljne vrhove.
Pohoda so se udeležili planinci iz različnih krajev Slovenije, med njimi tudi hčerka skladatelja Blaža Arniča, Blaženka Arnič Lemež, tudi sama priznana skladateljica, pi-
anistka in pedagoginja. V vpisno knjigo se je tokrat vpisalo 255 po-hodnikov, se je pa pohoda udeležilo še nekaj več planincev. Na obrazih udeležencev je bilo zaznati nekoliko utrujenosti, a oskrbniki v Koči na Loki so poskrbeli, da sta planinska malica in še kakšen pribolj-šek, poskrbela za dobro razpoloženje in zadovoljstvo vseh prisotnih.
Štefka Sem
Mladi planinci OŠ Blaža Arniča
Luče z Blaženko Arnič Lemež
(Foto: Andreja Urh)
Po uspešnem duetu z Boštjanom Konečnikom so se Navihanke, pri katerih igra harmoniko Bernarda Podle-snik z Ljubnega ob Savinji, odločile še za en duet. Tokrat so se povezale z varaždinskim pevcem Nenadom Kumricem - Charlijem. Skupaj so priredili njegovo skladbo Usne nevjerne in nastala je mešanica hrvaških latino ritmov in slovenskih narodnih in zabavnih tonov. Za pesem so v čudovitih ambientih varaždinskega gledališča in hotela Vara-ždin posneli videospot.
Navihanke so tudi med dvanajstimi izbranci, ki bodo nastopile na festivalu Slovenska polka in valček 2012, ki bo 13. aprila v Velenju. Predstavile se bodo s skladbo Pokaži mi, da me imaš me rad. Z ansamblom Gorenjski kvintet bo nastopila tudi pevka Saša Zamernik z Rečice ob Savinji.
ŠS
18 Savinjske novice št. 13, 30. marec 2012
Organizacije
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI
Lani odlični tekmovalni rezultati
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti so kot pozitivno plat svojega delovanja izpostavili minulo leto brez intervencij in polno dobrih uspehov v tekmovalnem delu, kot negativno pa nerealiziran odkup zemljišča pri gasilskem domu v Lačji vasi in nerealizirano izgradnjo sanitarij na prireditvenem prostoru na Lazah.
Predsednik Miran Lever je izpostavil problematiko še vedno neiz-vedenega odkupa zemljišča, saj se je cena zemljišča v primerjavi s prejšnjim letom le še povečala. Še vedno ostaja le v načrtih tudi izgradnja sanitarij, saj se je zataknilo pri prostorskem planu, ki ga nekdanji
projektant ni dokončal. Kot pa upa Lever, bo leto 2012, leto, ko se bosta oba projekta vendarle zaključila. Je pa toliko bolj razveseljiv podatek, da lani na njihovem območju ni prišlo do nobene intervencije, za kar je razlog gotovo v večji osveščenosti krajanov in članov društva. Pohvalil je tudi delovanje operative, o kateri je več povedal poveljnik Tomaž Blatnik. Slednji je s tekmovalnimi dosežki ekip zelo zadovoljen, saj so odlični rezultati s tekmovanj gasilske zveze naše doline pionirjem, članom A in članicam B omogočili nastop na regijskem tekmovanju. Postregel je tudi s podatkom, da se gasilskih vaj
Miran Lever je poudaril večjo aktivnost in dobre rezultate tekmovalnih ekip. (Foto: TG) udeležuje kar tretjina aktivnih članov društva.
Veliko truda vložijo tudi v izobraževanje svojih članov, kot pa je opo-
zoril Blatnik, bodo pri tem potrebovali podporo domače gasilske zveze. Izobraževalni center za zaščito in reševanje na Igu namreč daje prednost večjim društvom, čeprav le-ta že imajo izpolnjene kvote, manjša društva pa kljub pravočasni prijavi ne dobijo prostih izobraževalnih mest. Kljub določenim nerealiziranim načrtom so člani PGD Gorica s svojimi aktivnostmi v lanskem letu zadovoljni, ob koncu občnega zbora je zato prevladalo prepričanje, da bo leto 2012 še bolj uspešno. To je s svojim pevskim nastopom simbolično nakazal tudi novoustanovljeni veteranski pevski zbor.
Tatiana Golob
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI
Letos bodo praznovali 60-letnico
Člani najštevilčnejšega društva na Ljubnem - društva upokojencev - so tudi letošnji občni zbor pripravili v večnamenskem prostoru ljubenske osnovne šole. Kar 142 upokojencev - od skupaj 462, kolikor jih po predstavljenih podatkih šteje društvo - se je zbralo na enem od treh največjih druženj, ki jih v društvu pripravijo vsako leto.
Poleg občnega zbora je množičen obisk članov tudi na vsakoletnem poletnem pikniku in na pred-novoletnem srečanju starostnikov. Seveda pa aktivnosti društva ni-
Predsednik ljubenskih upokojencev
Jože Vodušek (Foto: FA) so usmerjene samo v te prireditve, ampak se po besedah predsednika Jožeta Voduška trudijo, da iz-
polnijo kar največ ciljev iz njihovega programa.
Realizirani cilji iz lanskega in program za letošnje leto se bistveno ne razlikujejo. Prioritetna naloga je kot vedno skrb za dobro razpoloženje v društvu, to pa uspejo z različnimi aktivnostmi, kot so izleti, planinski pohodi, izobraževanja in rekreativna dejavnost članov, predvsem pa so v vodstvu društva vedno pripravljeni prisluhniti svojim upokojencem in aktivnosti prilagajati njihovim predlogom. Kljub vsemu pa je predstavljen program de-
la društva za prihajajoče leto vendarle bogatejši od običajnega vsaj za eno pomembno točko. Po Vodu-škovih besedah bodo namreč morali letos spraviti »pod streho« praznovanje 60-letnice obstoja društva, ki jo želijo izpeljati v okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika. Glede na pozitivno vzdušje, ki prevladuje med upokojenci, bodo v soglasju z občino, s katero sicer pri delu vzorno sodelujejo, zagotovo tudi to nalogo opravili z odliko.
Franjo Atelšek
TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
Za predsednika ponovno izvoljen Todorovk
Člani rečiškega turističnega društva so se zbrali na volilnem občnem zboru in za predsednika ponovno izvolili Sinišo Todorovica, v organe društva pa so izvolili nove člane za štiriletno mandatno obdobje.
Todorovic je ocenil, da je za člani dobro delovno leto, v katerem so uspeli realizirati številne zadane naloge. »Mogoče smo lani izvedli kakšno prireditev manj, vendar se zavedamo težkih časov, poleg tega pa v pripravo turističnih dogodkov vlagamo precej truda. Zavedamo se namreč, da je za vsako prireditev posebej potrebno kar pre-
cej postoriti, da potem uspe v naše in vaše zadovoljstvo. Še najbolj nas veseli, če naše prireditve zadovoljni zapuščajo tudi obiskovalci,« je izpostavil. Pripravili so pustova-nje, kresovanje, tradicionalni prireditvi Od lipe do prangerja in Lenar-tov sejem. Poskrbeli so za razvedrilo mladih na rok žuru, za srednje generacije pripravili koncert v Bla-tah, najmlajše pa razveselili s prihodom Miklavža. Delo v decembru so zaključili z Živimi jaslicami, ki so letos doživele izjemen odmev tudi v slovenskem prostoru.
Lani so poskrbeli za nekaj na-
Siniša Todorovic bo tudi naslednja štiri leta vodil rečiško turistično društvo. (Foto: MŠ)
ložb. Poleg nekaterih oblek, ki jih potrebujejo za bolj avtentično dogajanje na Lenartovem sejmu, so
vsebino VHS kaset prenesli v digitalno obliko, tako bodo ohranili spomine na preteklo delo.
Tudi letos bodo delali po ustaljenem planu in izpeljali tradicionalne prireditve, ki so njihova stalnica. V juniju pa jih čaka organizacija srečanja krajev, ki imajo sramotilni steber - pranger. Na Prangeri-jadi, kot so poimenovali srečanje, jim bodo v pomoč tudi druga društva v občini, saj bodo kot gostitelji prireditve poskrbeli za promocijo občine tudi v širšem slovenskem prostoru.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 13, 30. marec 2012 19
Ljudje in dogodki, Šport, Organizacije
POKAL GOLT V VELESLALOMU ZA NAJMLAJŠE KATEGORIJE
Vsi
Q^a/rca
Pred40 leti ...
V BODOČE BREZ PRITOŽB
V	zadnjem času je uredništvo Savinjskih novic prejelo precej pritožb na račun tega, da posamezniki dobivajo naš časopis zelo neredno. Uredništvo so te pripombe že dolgo vznemirjale. Sklenili smo, da je treba zadevo takoj in uspešno popraviti. S skupnostjo PTT - poslovno enoto Celje, smo se dogovorili, da bomo od te številke dalje naše glasilo razpošiljali preko pošte. Nedvomno si bo s tem marsikdo oddahnil, občinski kurirji, ki so morali Savinjske novice raznašati med ljudi (to so delali brezplačno in se jim najlepše zahvaljujemo), oddahnili si bodo šolski otroci in učitelji, ki so nam pri raznašanju nudili veliko pomoč; tudi njim najlepša hvala. Oddahnili si bomo tudi mi, ki smo morali dostikrat poslušati sicer utemeljene očitke.
Pred30 leti ...
VEČ O ŠOLSTVU
V	šolskem letu 80/81 je bilo vključenih v vzgojno-izobraževalni proces v naši občini 1.782 učencev, od tega 1.035 deklic, v 76 oddelkih. Imamo štiri centralne šole in sedem podružnic. Največje število krožkov je iz področja telesnokulturne dejavnosti (71) in zajema 1.341 učencev, najmanj pa iz poljudnoznanstvenega področja (10 krožkov). V šolah je poučevalo v tem obdobju 100 učiteljev (83 žensk), kar je za sedem več od prejšnjega šolskega leta.
Pred 20 leti...
KOLIKO NAS JE?
Končan je popis prebivalstva in stanovanj. Iz zbranih podatkov je razvidno, da v naši občini živi 150.324 prebivalcev. V občini imamo 40.223 gospodinjstev, pri tem pride na 100 gospodinjstev 3.700 prebivalcev, v celi Sloveniji pa na 3.400. To pomeni, da so povprečna gospodinjstva v naši občini številčnejša kot v Sloveniji. Po gostoti naseljenosti spada naša občina med najbolj redko naseljene občine v Sloveniji. Tako živi v Sloveniji povprečno 780,5 ljudi na kvadratni kilometer, v občini Mozirje pa le 30,5 ljudi na kvadratni kilometer. Kaj dela tistega pol človeka na kvadratni kilometer, pa iz statistike, narejene 1. aprila, ni razvidno.
Pripravila Tatiana Golob
V organizaciji Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje je 18. marca na Golteh potekalo tekmovanje v veleslalomu za mlade do 12 let. Skoraj sto otrok iz številnih slovenskih klubov se je zbralo na odlično pripravljenem smučišču, za kar so se potrudili delavci na smučišču in starši otrok smučarjev iz GSK. Domač klub je zastopalo 30 tekmovalcev, cicibani in cicibanke so se pomerili v 14 kategorijah. Med smučarji GSK so v svojih kategorijah zmagali Alen Hriberšek, Maja Sedovnik in Ajda Pižorn. Poleg treh zmagovalcev so se v domačem klubu veselili številnih drugih, tretjih mest in ostalih uvrstitev. Da je vsak rezultat pomemben, so dokazali, ko so vsem tekmovalcem podelili medalje za sodelovanje, prvi trije pa so bili namesto s pokali nagrajeni s kristalnimi ploščicami.
Poleg tekmovanja v veleslalomu so se mla-
RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI
prejeli medalje
di pomerili tudi v skokih, za kar je bilo potrebno malo več poguma. Po skokih so nadaljevali druženje še v plesni koreografiji. Za dobro voljo med tekmovalci in obiskovalci je ves čas skrbel moderator Franci Podbrežnik - Solčavski, pomagal mu je Janez Lah. Predvsem zabavna je bila podelitev, saj so zanjo poskrbeli marsovčki. Dogodek sta popestrila bogato nagradno žrebanje in zabavno tekmovalni del. Organizatorji GSK so bili s potekom tekmovanja in zabavnim delom tekmovanja zelo zadovoljni, pohvalili so smučarske delavce in žičničarje, ki so dobro pripravili progo ter trenerje in starše, ki so aktivno sodelovali pri smučarskem prazniku na Gol-teh. Vodja tekmovanja David Paulič je hvaležen tudi sponzorjem in donatorjem, ki so obdarili vse otroke in tekmovanje finančno podprli.
Štefka Sem
Neurejena razmerja s kajakaši in prireditelji piknikov
Člani ljubenske ribiške družine so na letnem občnem zboru pregledali delovanje v minulem letu in se seznanili s smernicami letošnjega. Splošni ugotovitvi o nadaljevanju dobrega in uspešnega dela s strani predsednika družine Janeza Podkrižnika st. se je pridružilo skoraj sto udeležencev zbora.
Podkrižnik je prisotne uvodoma na kratko seznanil z delovanjem upravnega odbora in mnogih prizadevnih ribičev, ki ogromno prostega časa namenijo za razvoj družine, varovanje voda in organizacijo različnih prireditev. Med največje v minulem letu sodi gostovanje muharske-ga tabora mladih ribičev in organizacija prvega državnega prvenstva mladih ribičev v lovu rib z umetno muho. Oboje si želijo ponoviti tudi letos. Poleg teh so se znova dokazali kot uspešni organizatorji različnih društvenih srečanj in tekmovanj, za vse kategorije svojih članov.
Ob mnogih uspehih je Podkrižnik omenil tudi dve področji, na katerih ribiči ne dosegajo zastavljenih ciljev. Kot prvo so neurejeni odnosi z drugimi uporabniki voda in obrežij. Mednje sodijo predvsem tuji kajakaši in udeleženci priložnostnih piknikov ob Savinji, ki delajo, »kar se jim zahoče in žal mnogokrat za sabo puščajo pravo razdejanje«. Drugo področje pa so ribojede ptice, sive čaplje in kormorani. Predvsem slednji se nad Savinjo in njene pritoke spuščajo v množičnih jatah, zato so ribe pred njimi nemočne. Ribji živelj sta poleg ptic v preteklem letu pestila tudi nizek vodostaj in krivolovci, ki predvsem v nočnem času s harpunami in krivolovom desetkajo populacijo sulca.
Vlaganja in odlovi so potekali po načrtih. Člani družine so v povprečju izkoristili okoli devet ribolovnih dni, na katerih so uspešno ribarili. Ob tem so redno vlagali in poribljavali vodotoke, v katerih bodo z letošnjim ribolovom pričeli s prvim aprilom. Člani zbora so sprejeli tudi predlog, da z namenom, da se obnovi stalež potočnic in šarenk, tistih, v dolžini med 40 in 60 cm ne bodo jemali, ampak ob ulovu vračali v vodo. Za letos je to zgolj priporočilo, v prihodnjem letu pa eno izmed pravil.
Benjamin Kanjir
' -
POPRAVEK
V 12. številki Savinjskih novic je prišlo pri članku Najboljši tekmovalci tokrat iz PD Nazarje do neljube tehnične napake. Na spremljevalni fotografiji k članku so sicer člani PD Nazarje, a ne v postavi, ki je sodelovala na orientacijskem tekmovanju, temveč najboljši v akciji PD Nazarje Pohodnik - kolesar 2011. Za napako se vsem udeleženim opravičujemo.
Uredništvo
Nič ni na svetu tako dobro razporejeno kot pamet: vsakdo misli, da je ima dovolj.
Rene Descartes
0
Savinjske novice št. 13, 30. marec 2012
Šport
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
Zmago popestrili komični vložki
Sezona v 1. B državni ligi rokometa za članice se počasi končuje. Nazarčanke igrajo v končnici za razvrstitev od 9. do 12. mesta. V soboto so gostile ekipo ŽRK Škofja Loka in zmagale, vendar so dogodki tik ob igrišču nekoliko zasenčili dogajanje na samem igrišču.
Nazarske rokometašice so po dveh porazih na gostovanjih zabeležile drugo zaporedno zmago na domačem parketu in se zavihtele na trenutno drugo mesto v končnici. V goste so prišle članice ŽRK Škofja Loka, ki so bile v Škofji Loki boljše z 29:25. Prav takšen rezultat je bil v nazarski športni dvorani v korist domačih igralk.
Domača ekipa je imela vzpone in padce v igri, kar je posledica kratke klopi. Kljub temu je držala priključek. Sredi drugega polčasa se je zazdelo, da bo uspela zlomiti odpor gostij, saj je povedla z 22:19. Takrat sta na prizorišče stopila sodnika, ki sta s svojimi odločitvami najprej razjezila domačega trenerja Branka Dob-nika, ki je dobil kazen dveh minut. Kmalu za
Po izključitvi sta oba trenerja objeta zapustila igrišče, Branko Dobnik sojenja ni želel komentirati. (Foto: Roman Mežnar)
tem se je nad odločitvami mož v belem, sodnika sta bila v belih majicah, začel hudovati gostujoči trener. Njegova nejevolja se je stopnjevala in vnel se je besedni dvoboj med trenerjema. Rezultat tega je bila izključitev obeh trenerjev, oba pa sta objeta zapustila igrišče. Tekma je bila prekinjena, nekaj časa pa je vladala popolna zmeda, saj ni bilo jasno, katere igralke bodo odslužile kazni, ki sta jih »pridelala« oba trenerja. Zmeda je bila razrešena in srečanje se je lahko nadaljevalo.
V zaključku tekme je odgovornost prevzela najboljša strelka končnice Sanda Melavc in z nekaj pomembnimi goli prevesila tehtnico na domačo stran. Čvrsta obramba je zdržala nalete gostij in zmaga je ostala doma.
Nazarčanke jutri igrajo že tretjo zaporedno domačo tekmo v končnici. Njihova zadnja tekma v tej sezoni na domačem parketu bo prava poslastica, saj v goste prihaja prvouvrščena ekipa končnice ŠD Polje. Pomoč zvestih navijačev bo dobrodošla.
Roman Mežnar
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Letos samo dve zmagi v
Nazarski košarkarji so v 21. krogu 3. SKL vzhod gostovali v Krškem pri moštvu Posavje. Z nepopolnim moštvom so na zadnjem letošnjem gostovanju kljub spodbudni popotnici iz prejšnje tekme ostali praznih rok.
Zadnje tekme so pokazale, da nazarska eki-
GENERALNI SPONZOR
BSH Hišni aparati d.o.o,, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
-
DRŽAVNO PRVENSTVO 3. INLINE HOKEJSKE LIGE
Lučani na pragu svojega največjega uspeha
Lučki hokejisti so v polfinalu pred polno dvorano prevojskih navijačev zgubili tekmo z ekipo Prevoj s 3:2. Kljub temu bodo prvi petek v aprilu v Horjulu igrali tekmo za tretje mesto. Na tekmo vabijo tudi navijače, da jih podprejo s tribun, saj se jim lahko pridružijo pri skupinskem prevozu na tekmo.
Štefka Sem
v_^
pa zmore sproščeno odigrati celotno tekmo. To so nazorno dokazali na prejšnji tekmi v domači dvorani, ko so prepričljivo premagali mlado moštvo iz Komende. Prikazana igra je obetala, da bodo na svoj konto samo dveh prvenstvenih zmag v gosteh na predzadnji tekmi sezone vpisali zmago več. Njim v prid je govoril tudi razplet tekme teh dveh nasprotnikov v Nazarjah, ko je zmaga prepričljivo ostala doma.
Tokrat sta bila tekmeca enakovredna tri četrtine srečanja. Zgornjesavinjčani so popolnoma popustili v zadnjem delu tekme. Niso našli odgovora na nasprotnikovo agresivno igro na me-
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Tekme s serijsko zračno puško
Od 16. do 24. marca so na zračnem strelišču v Bočni potekale tekme s serijsko zračno puško. V štirih tekmah po 20 diabol v štiri tarče je najboljši rezultat poleg drugih tekem štel za naslov družinskega prvaka 2012. Za končno uvrstitev je potrebno opraviti še tekme z malokalibrsko puško in pištolo.
Rezultati: 1. Peter Bezovšek (169 krogov, 25 točk), 2. Franc Praznik (165, 20) in 3. Rajko Ker-znar (162, 15).
Jože Gomboc
gosteh
ji grobosti. Trener Franci Rupreht je izpostavil pomanjkanje poguma v napadu, kar so domačini kaznovali z nekaj lahkimi koši. Ob tem so nasprotniki zadeli še nekaj metov s tri in s tem dokončno odločili tekmo.
Nazarčani so v prvenstvu kljub porazu ostali na 5. mestu. Za konec dokaj uspešne sezone sledi tekma v domači dvorani proti Noni iz Lenarta.
Roman Mežnar
Posavje Krško : Nazarje 87:74 (20:20, 19:24, 18:13, 30:17)
Strelci (Nazarje): Čmer 23 (7-8, 4T), Vo-dončnik 17 (9-10), Hostnikar 12 (2-2), Blatnik 9 (5-6), Valenčak 7 (3-4), Bitenc 4 (01), Rednak 2.
Rezultati 3. SKL VZHOD:
21. krog: Posavje Krško : Nazarje 87:74, Nona Lenart : Vrani Vransko 82:67, Bistrica : Lastovka Domžale 66:67.
Lestvica po 21. krogu:
1. Lastovka Domžale 36, 2. Bistrica 32 (-1), 3. Kolpa Črnomelj 32 (-2), 4. Krka mladi 31 (-1), 5. Nazarje 28 (-1), 6. Vrani Vransko 28 (-1), 7. Posavje Krško 27 (-1), 8. Calcit Basketball 26 (-2), 9. Nona Lenart 26 (-1), 10. Komenda Hram Gorjan 24 (-1), 11. Union Olimpija mladi 22 (-1).
Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012 21
Črna kronika, Informacije, Oglasi
PRIPOROČILA ZA VARNO VOŽNJO
S toplim vremenom so se vrnili motoristi
UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE
Razglašena veliko požarno ogroženost naravnega okolja
V	teh prvih pomladnih dneh se morajo vozniki motornih koles in koles z motorjem zavedati, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še niso na ravni lanskih. Asfaltna površina je še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, poleg tega je na vozišču veliko udarnih jam in veliko peska od zimskega posipa.
V	želji, da bi v novi motoristični sezoni zagotovili čim večjo varnost voznikov motornih koles in koles z motorji, ki veljajo za eno najbolj izpostavljenih skupin v cestnem prometu, so na Policijski upravi Celje v preteklem tednu pripravili novinarsko konferenco, ki so jo združili s srečanjem s predstavniki moto klubov. Na vabilo se je odzvalo 40 predstavnikov s celjskega in koroškega območja. Komandir postaje prometne policije Edi Baumkirher je uvodoma izpostavil dejstvo, da se je varnost v lanskem letu med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu izredno poslabšala. Umrlo je 14 kolesarjev, 18 pešcev in 28 motoristov.
Pred začetkom vožnje bi moral vsak voznik enoslednega vozila upoštevati priporočila za varno vožnjo. Pred uporabo vozila bi bilo potrebno preveriti zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogreti. Čelada rešuje življenja, vendar samo v primeru, če je pravilno pripeta, vezir pa čist.
Motorno kolo je ozko, zato ga lahko pri večji hitrosti drugi udeleženci v prometu spregledajo. Pri vožnji skozi levi ovinek se mora motorist odmakniti od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet. Posebna pozornost je potrebna v prvih minutah deževja. V primeru, da motorno kolo nima zavornega sistema ABS, je v dežju ali na spolzkem vozišču nevarno zavirati na talnih označbah. Posebna previdnost v teh spomladanskih dnevih je potrebna tudi zaradi posipne-ga peska, ki je marsikje še vedno na cestišču.
Stalna opozorila voznikom veljajo tudi zavoljo uživanja opojnih substanc. Vožnja pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali zgolj zavoljo preutrujenosti je izredno nevarna. Ne samo za voznike, ki vozijo v takšnem stanju, ampak tudi za ostale udeležence v prometu, ki jih ti zaradi neosveščenosti ogrožajo. Vožnja v takšnem stanju lahko hitro postane zadnja!
Zavoljo varnejše vožnje je potrebno imeti na motornih kolesih vedno prižgane luči. Na čeladi in oblačilih bi moralo biti čim več odsevnih trakov ali drugih odsevnih teles, v zadnjem času policisti priporočajo tudi nošnjo odsevnih brezrokavnikov. Marsikdo te nasvete že upošteva, ob zavedanju, da ob skrbi za večjo vidnost povečuje stopnjo lastne varnosti.
Benjamin Kanjir
Republiška uprava za zaščito in reševanje je v sredo razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja v vsej državi. V naravnem okolju je posledično prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki
lahko povzročijo požar.
Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, inšpekcija za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter policija bodo v času razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja izvajale poostren nadzor.
DB
Č R N A K R O N I K A
•	NAD OBČANKO Z LESENIM KOLOM
Potok: 19. marca je prišla na Policijsko postajo Mozirje občanka, ki je dežurnemu policistu prijavila, da so jo na njivi v Potoku napadle in poškodovale tri znane osebe. Ena izmed njih jo je napadla z lesenim kolom. Oškodovanka je odšla v mozirski zdravstveni dom, kjer je dobila zdravniško pomoč. Zoper osumljenca bo na pristojno okrožno državno tožilstvo podana kazenska ovadba za kaznivo dejanje ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru.
•	OSTALI BREZ BAKRENIH ŽLEBOV
Logarska dolina: 20. marca je občanka policistom naznanila krajo bakrenih žlebov s počitniškega objekta v Logarski dolini. Neznani storilec je z objekta ukradel 26 metrov žlebov in odtočnih cevi.
•	VLOM V GRADBENI KONTEJNER
Varpolje: V noči na 21. marec je neznani storilec vlomil v gradbeni kontejner podjetja NIVO, ki je bil postavljen pred kampom Menina v Varpoljah. Iz notranjosti je odnesel razno orodje, zaščitna oblačila in čelade ter s tem lastnika oškodoval za okoli 1.000 evrov.
•	IZ SODA IZTEKALA NEVARNA SNOV
Okonina: 26. marca popoldan je bilo v Okonini, v neposredni bližini reke Savinje, opaženo iztekanje neznane nevarne snovi iz 200-litr-skega soda. Gasilci PGD Okonina so zaustavili iztekanje in sod z neznano tekočino odstranili na začasno lokacijo. O dogodku so bile obveščene pristojne občinske službe, ki bodo poskrbele za varno odstranitev nevarne snovi.
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www. p o g re b-m o r a n a. s I
Policisti tudi letos pozivajo motoriste, da se udeležijo preventivne aktivnosti, ki jo bo izvajala Postaja prometne policije Celje na avtopoligonu Ljubečna. V soboto, 31. marca, med 9. in 16. uro bodo izvajali preventivne aktivnosti imenovane Policijska izkušnja kot nasvet, 14. aprila med 11. in 14. uro bodo preventivne aktivnosti potekale na Koroškem, v Šoli vožnje Relax v Otiškem vrhu. Policisti postaje prometne policije bodo preventivne aktivnosti izvajali še vsako soboto dopoldne v mesecu aprilu na avtopoligonu v Ločici ob Savinji pri Šempetru.
22 Savinjske novice št. 13, 30. marec 2012
Zahvale
Ne sijejo več tvoje oči, ne sijejo, kot so sijale tiste dni, en sam trenutek vzel je tvoj pogled, ne sliši več tvojih se besed. Neutolažljivo zdaj naše je srce, le spomin nate ostal bo do zadnjega dne.
V SPOMIN
Mineva žalostno leto, od kar nas je za vedno zapustila naša ljubljena
Nika GRUDNIK
17.2.2007 - 4.4.2011
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, ji prižigate svečke in postojite ob njenem mnogo preranem grobu.
Njeni najdražji
Vse življenje trdo si garal, za dom družino vse si dal. Od dela tvojih pridnih rok sledi ostale so povsod. Ljubil si delo, ljubil si dom, a zdaj brez tebe je prazen naš dom. Telo tvoje zdaj zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in tast
Ivan GOLTNIK
(26.1.1929 - 13.3.2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, zanj molili, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala gre zdravstvenemu osebju Mozirje, posebej sestri Sonji in zdravniškemu osebju Topolšica. Enako zahvalo izrekamo duhovnikom Alfonzu Lampretu za darovano sveto mašo in pogrebni obred, patroma frančiškanoma, rojaku prof. dr. Christi-anu Gostečniku za pridiganje pri sveti maši in Francu Kovšetu ter Petru Marčunu, ministrantom, zborovodju Toniju Acmanu in cerkvenim pevcem, gospe Albini za poslovilne besede, praporščakom, pogrebni službi Morana in pogrebcem, Francu Goličniku za nošenje pogrebne svetilke. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili h grobu.
Žalujoči žena Alojzija, sinovi in hčerki z družinami
Vse življenje si molila, delala in trpela.
Boga za svojega vzornika si imela.
Rosno mlada si od doma služit šla,
a srce te je vedno vleklo tja,
kjer si bila doma.
Zdaj odšla si tja,
kjer ni trpljenja in ni gorja.
ZAHVALA
ob izgubi mame, stare mame in tašče
Elizabete OGRADI
22.10.1920 - 20.3.2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, svete maše in sveče.
Hvala g. župniku Ivanu Šelihu, govorniku g. Marku, gasilcem PGD Bočna, praporščakom, pevcem in pogrebni službi Anubis. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
I Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin TSir	prelep bo ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Marije STAKNE
11.6.1929 - 15.3.2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, osebju zdravstvenega doma Luče, posebej patronažni sestri Verici za pomoč v času bolezni, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred in Mateji Brlec Suhodolnik za poslovilni govor.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Savinjske novice št. 13, 30. marec 2012 23
Nedolžen vlom v sistem
Pri Srečku se na vratih pojavita policista. Eden od njiju ga povabi: „Gospod, pridite z nami na razgovor na policijsko postajo. Odkrili smo, da imate nenavadno veliko vsoto denarja na bančnem računu."
Srečko se ne vznemiri: „Ah, pustite to. Verjetno se je sin spet igral prek računalnika. Do jutri bo že zginila."
Blenda Tavrl
Prepoznavni navijači
Na nogometni tekmi Miha vpraša: „Kdo so ti tipi s kapami v rokah?"
„Obiskovalci spletne strani www.kapodol.com."
Zaspanka
Jelka svojemu novemu fantu: „Upam, da rad dolgo spiš. Jaz nerada vstajam pred pol peto."
Hugo Mušnik
Navdahnjena pisateljica
Micka: „Psihiater mi je rekel, da naj zapišem, kaj me moti v najinem odnosu z možem ..."
Francka: „In tako si postala pisateljica teh debelih romanov?"
So vam že kdaj rekli, denar ni vse in ga potem želeli dobiti od vas?
Vse po starem
Micka: „Si dobila tudi ti novo zdravstveno kartico?"
Francka: „Sem, pa ne pomaga. Še vedno imam stare bolečine."
Ali eno ali drugo
Bepo: „Komaj čakam, da bo končno začelo deževati."
Šimen: „Jaz pa si tega nikakor ne želim."
Bepo: „A bi rad celo leto s kanglicozalival njivo?"
Štmen: „Če se nekje tako dolgo zadržujejo oblaki z dežjem, bo potem povodenj še balkonsko cvetje nesla."
Če se bo suša nadaljevala, bodo kmetje kmalu namesto gnojnice po travi trosili brikete
Zdravnik mi je predpisal, da moram poskušati biti čimbolj srečen, a kaj ko mi žena vse prepoveduje.
Za razvedrilo
Zadreêre NOVICE
Naj mu povem, da sem tu?
f
KO ZAGREZNEŠ Jelka Grudnik, mentorica planinskega krožka v OŠ Gornji Grad: »Ne vem, kako lahko Savinjske novice pišejo o mili zimi in prihrankih zimskih služb? Sem gor na Menino bi prišli pogledat, ko je bil še sneg, in bi imeli kaj plužit in služit.«
UDOBJE DOMA V NARAVI
Na poti na Menino so zagnani gornjegrajski planinci postavili in, kot se za planince spodobi, markirali kopalnico. Stroške pomembne investicije so pokrili kar sami. Gozdna kopalnica mimoidočim nudi ogledalo, kajti pomembno je, da so pred prihodom na Menino vizualno urejeni. Pozimi za osvežitev služi sneg. Tudi toaletni papir v zimski sezoni nadomešča kar sneg, naravna WC školjka pa je skrita za drevesom.
PRENOS ZNANJA IN SPRETNOSTI V NARAVO Henrik Pavlovič, direktor razvoja programa Tassimo v nazarski družbi BSH je med sodelavci poznan kot marljiv, natančen in vztrajen vodja ter raziskovalec. Del teh sposobnosti udejanja tudi v sekciji Veselih Savinjčanov. Kljub naporom mu tokrat ni uspelo stopiti na zmagovalne stopničke, je pa stalni član na odrih, na katerih nazarskemu podjetju podeljujejo priznanja za inovacije v gospodarstvu.
24 Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012

Križanka, Informacije
SESTAVIL: I PETER UDIR
OKROGLA KEPICA V MEZGOV-
I ZNAČILNOST OPAZNEGA
VEČJA SKUPINA LETEČIH ŽUŽELK
NAZIV
KEMIJSKI SIMBOL ZA ERBIJ
SlBA. PALICA
M. IGRALKA (WEST)
ŽIVILO. PRIPRAVLJENO ZA UŽIVANJE
USTANOVA ZA TRGOVANJE Z VREDNOSTMI PAPIRJI ALI BLAGOM
KOSCEK BLAGA Z ZNAKI ČINA NARAMENSKEM ČELU UNIFORME
PODREÍE-TINA
KAR SE NAREDI V SKLADU Z ODLOČITVIJO
MODRCW£C
GASILSKA ZVEZA
OBZIR. RAZLOG
KOOR RAD TUHTA
ČEŠKA PRI-TROILNICA
KRILO RIM KONJENICE
KLOBASIČAR
BENZEN Z DVEMA METILNIMA SKUPINAMA
REKLAMNI POSNETEK PREDMETA
ČUDjy<. POSEBNEŽ
FRANCOSKI KEMIK (CURIE)
LAHKA DVO-SEOEŽNA KOČIJA
VTIS, UČINEK
ČLAN KAKEGA VITEŠKEGA REOA
JAPONSKI REŽISER (KUROSAVA)
MEDNARODNA ORGANIZACIJAM BEGUNCE
GLEDALIŠKI PROSTOR ZA IGRO
MESTO Z. OD LONDONA
DRUŽABNA PRIREDITEV
UPANJE. PRIČAKOVANJE
PREGRINJALO ZA SEJNO MIZO
ZNAČILNOST FINEGA
NEOMEJENO TRAJANJE
ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV
BODEČ NJIVSKI PLEVEL
SIROMAŠEN ČLOVEK
LASTNOST TRDNEGA
PODOČNIK PRI PRAŠIČU
KEMIJSKI SIMBOL ZA MOLIBDEN
SEŽIGANJE VDOV V INDIJI
BORIS TAOIČ
KDOR RAD DEBATIRA
BOLEŽEN-
SPREMEMBA SKLEPOV
MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE

Aksinja Kermauner: In zmaj je pojedel sonce
Priznana slovenska avtorica je tokrat napisala izviren potopis po Kitajski, ki pa ne opisuje le potovanje glavnega junaka Sunčana po novi deželi, ampak tudi njegovo notranjo pot do svoje identitete. Sunčan je namreč skoraj popolnoma slep fant, ki je v nenehnem boju s svojimi omejitvami, s katerimi se je še toliko teže soočati v tujem svetu. S tako zastavljeno zgodbo se bralcu v knjigi odpira okno, ne le v tujo deželo in njena nasprotja, ampak tudi v drugačnost in stisko glavnih junakov, s katero se še toliko teže soočajo v tujem svetu.
Slovarček:
FAETON - lahka d vo sedež na kočija; KIRASIR - nekdaj pripadnik težke konjenice; ZAJE - podrešetina;
_s
-"n
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): IVAN. ŠTAB, ZELENJAVA, KRETA, ŠEK, GOSPODIČNA, LOPA, ATAIR. PAVŠAL, COKLA, JA, EPARH, SENO, KRAT, NOS. KAP, TRZAJ, DT, KOLONADA, ART, RESONATOR. LAZAR, EKOTON, HIROMANT. KARAČI, TOLMINKA v_,*
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 14. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 12, 23. marec 2012
1233
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Zgodbice za lepši čas
	ob 18.00. Kulturni dom Nazarje
Petek,	Koncert glasbe iz risank in risanih filmov
30. marec	ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Otvoritev razstave ikon Jurija Repenška
	ob 19.00. Center Rinka Solčava
	Blagoslov velikonočnih simbolov
	ob 10.00 Bohačev toplar v Nazarjah Izdelava in krašenje butaric
	ob 10.00. Kulturni dom Mozirje
Sobota,	Ustvarjalne delavnice - DPM
31. marec	ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Pravljica nmičkeno drgač
	ob 20.00. Gasilski dom Luče
	Predstava Ne slišim te, če teče voda
	ob 9.00. Vzletišče na Zgornjem Pobrežju
	Tekmovanje modelarjev v kategoriji F5J FAI
Nedelja,	ob 15.00. Kulturni dom Bočna
1. april	Pokaži, kaj znaš
	ob 17.00. Kulturni dom Mozirje
	Gledališka predstava Si ali nisi
Sreda, 4. april	ob 19.00. Muzej Vrbovec Nazarje Narodopisni večer z A. Videčnikom: Pomen Mohorjeve družbe v Celju
Četrtek,	ob 17.00. OŠ Gornji Grad
5. april	Predavanje Vpliv podnebnih sprememb
ŽIVALI - PRODAM
DRUGO - PRODAM
Prodam bikca, starega 7 dni; gsm 041/783-676.
Prodam bikce limuzin, teden stare; gsm 041/716-210. Prodam bikca simentalca, starega en teden; gsm 041/324-438. Prodam telico čb, visoko brejo, ter si-lažne bale; gsm 041/239-017. Prodam teličko limuzin, težko cca 130 kg; gsm 051/429-785. Prodam teličko, težko 110 kg, mesne pasme; gsm 031/530-533. Prodam prašiče najboljše mesnate selekcije za nadaljnjo rejo, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam 8 čebeljih družin s panji, 10 satarjev in 5, pet satarjev; gsm 031/683-834.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo in telico za zakol ali do-pitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim jagnjeta ali brejo ovco; gsm 051/377-035 - zvečer.
Prodam orehova jedrca; tel. 584-5261.
Ekološka kmetija s certifikatom, prodamo sveže kravje mleko; gsm 031/387-183.
Prodam gajbe za krompir ali jabolka; gsm 041/485-551. Prodam suha bukova in gabrova drva, cepljena, metrska, klaftre; gsm 031/585.735.
Prodam silažne bale, cena 40 eur; gsm 041/354-550. Prodam silažne bale; gsm 040/419896.
Prodam 2 rabljeni postelji, dimenzija 90 x 190, masiva - bor; gsm 051/341-159.
Prodam ž. plašč, št. 38, črni, zimski, runska volna, model pončo, kot nov, 35 eur; gsm 031/786-453. Prodam fantovsko obleko za prvo obhajilo; gsm 070/744-500. Prodamo črno 3-delno fantovsko obleko za birmo, vel. 160 -165 cm, + srajca, kravata in čevlji št. 38, za 50
Vabimo vas na kmečko tržnico pred Prodajni center Ljubija vsako sredo od 9. do 12. ure.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
ZAPOSLIMO
študenta za delo na terenu in v trgovini v Mozirju, za dobo štirih mesecev. Pogoj je vozniški izpit B kategorije. Zaželen smisel za mehanično delo. Informacije na tel. št. 041/643-441.
TehnoM - Proizvodnja, veleprodaja, Ljubija 33, 3330 Mozirje. ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV
Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro ... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si.
Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
eur; gsm 041/495-434.
Prodam hrastovo hlodovino za mizarstvo ter obračalnik pajek 340 do-jefor; gsm 041/513-594. Prodam stroj za brušenje kos - BCS ter dvodelno omaro po simbolični ceni; tel. 583-54-56.
Prodam dekliško kolo, 16 col, s pomožnimi kolesi, staro 2 leti; gsm 041/324-352.
Prodam otroško gorsko kolo, modro-bele barve, 24 col; gsm 041/378557.
Prodam malo rabljena očala z visoko dioptrijo za branje med vrsticami; tel. 07 389-999-10.
Poceni prodam lanski bencin; gsm
motorja, kupim; gsm 031/667-963 -Milan.
Kupim priklop za clio l. 2003; gsm 051/377-035 - popoldne. Odkupim rabljena ali poškodovana vozila; gsm 051/324-711.
VOZILA - PRODAM
Prodam motor kawasaki kle 500 - enduro, l. 2005, kot nov, s kovčki; gsm 040/423-285 - Andrej. Prodam hyundai accent 1.3, l. 1998, reg. do 24.7.2012; gsm 040/724033.
Prodam ford mondeo TDI, l. 2000, reg. do 16.10.2012; gsm 051/377035.
Iščem družbo za vsakodnevno vožnjo v Ljubljano; gsm 031/642-353. Prosim, če ima kdo za podarit strešne slemne - 60 kom; tel. 584-1803.
DRUGO - ODDAM
Rabljene salonitne plošče oddam; gsm 041/783-630.
DRUGO - KUPIM
Mešalec za beton (120 l), lahko brez
Oddam garsonjero, 30 m2, pritličje, Lačja vas - Nazarje, 125 eur/ mesec + stroški; gsm 041/919692.
Oddamo prostore stare pošte v G. Gradu: 16 m2, 17 m2 ali 20 m2, posamezno ali skupaj; gsm 041/535569.
Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866613.
Oddam sobe v najem - okolica Mozirja; gsm 041/280-005.
26 Savinjske novice št. 13, 30. marec 2012
Oglasi
tv Ofetllfe, d.o.o.
Robni k, d.o.o, * Krnica 33, 3334 Luče ob Savinji tel-: +386 (0)3/ 339 DS 70 | fax: +336 (0)3/ 839 08 71 www.robnik.si | e-maiL inffl@robrtik.si
Savinjske novice št. 13, 30. marec 2012
27
TRGOVINA Z OBLAČILI
Simpatična Nina Strucl je bila prva izzival-ka stilske preobrazbe, ki je potekala preteklo soboto v Frizerskem salonu HG v Mozirju.
Nina, športnica po duši, ki se zasebno najraje oblači v modna športna oblačila, je zaradi svoje kratke pričeske mojstrici frizure Urški Zorin predstavljala poseben izziv. Urška se je odločila za modno asimetrično striženje, svetlo barvo las je osvežila s svežimi toplimi odtenki, za nameček pa frizuro popestrila še s temno rjavim pramenom.
Nina Felicijan, lastnica trgovine BazarR, je soimenjakinjo oblekla v dva različna sloga: na-vihano-športnega in poslovno-elegantnega. Za primerno obutev k obleki so poskrbeli v trgovi ni Jurček iz Nazarij.
Vizažistka Natalija Plankl se je glede na to, da se je Nina predstavila v dveh zelo različnih slogih, odločila za ličenje v toplih zemeljskih tonih s tem, da je pri športnem slogu poudarila usta z močnejšim ličilom za ustnice, ki se je ujemalo z barvo majice.
Kako je preobrazba uspela, pa presodite sami.
V kolikor bi radi tudi vi spremenili svoj stil, vas izzivamo, da se prijavite.
28 Savinjske novice št. 13, 30. marec 2011