KNJul )\VU ■••CA ale konoplan induplati glasilo delovne organizacije induplati jarše LETO XXXIII Št. 9 SEPTEMBER 1990 NARAVA, MOJ PRIJATELJ Narava draga v tebi zdaj prijatelja imam, kako vesel sem, saj zdaj nisem nič več sam, le sonce v srcu spremlja me na teh poteh, pri tebi ni pretvarjanja, kot to je pri ljudeh. Če sem vesel, mi tega treba ni skrivati, saj nevoščljivosti se tvoje ni mi treba bati, a če se žalost vtihotapi mi v srce, ne boš mi govorila — prav mu je. Ponudila si roko mi, ki sem zaman iskal jo med ljudmi, ponudila si travnato ležišče da počivam, da mir in radost v tebi zdaj uživam. Zato bos stečem preko tvojih njiv in pojem, vriskam, jočem, kar pač hočem, ker si prijatelj mi, počutim se bogat, oh, hvala ti prijatelj moj, ti moj zaklad. Danica MARJETICA Kako si preprost ti beli moj cvet, a vendar si lepši kot vse orhideje, med belimi lističi, ki te krase, se iz sredine sonce mi smeje. Dva drobna cvetka držim v dlaneh, ki nežna sta, čista, kot je pogled, pogled, ki mi daje volje, moči, pogled, ki odgrnil je zastor noči. Poljubil sem nežno te zlate oči, da bi jim izbrisal žalost, skrbi, vso čisto ljubezen v poljub sem prelil, ker tudi jaz rad bi moči jim nalil. Ne bom te utrgal, ti beli moj cvet, le med dlani te bom svoje zajel, saj jutri, ko vrnem semkaj se spet, Želim, da bi tu še vedno cvetel. Danica Polletni poslovni rezultati Negativna gospodarska gibanja v zadnjih mesecih preteklega leta (upadanje produkcije, rast zalog, povečana nelikvidnost) so se negativno odrazila tudi na gospodarska gibanja v letošnjem letu. Na to je še dodatno vplivalo upadanje povpraševanja na domačem trgu zaradi ukrepov za stabilizacijo gospodarstva (omejitev denarne ponudbe, zamrznitev plač, nevtralna tečajna politika) blokada s strani gospodarstva SR Srbije ter ukrepi omejevanja klirinškega izvoza zlasti na tržišče SZ. Zaradi vseh teh negativnih tendenc je tudi v našem podjetju prišlo do upadanja obsega poslovanja. Količinska proizvodnja v primerjavi s planom ni bila dosežena. V predilnici je proizvodnja v primerjavi s planom dosežena 54%, v sukalnici 59%, v tkalnici merjena v tm 77% in v oplemenitilnici merjena v tm 83 %. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa je bila proizvodnja v predilnici dosežena 58 % ter v oplemenitilnici 81%. Proizvodnja konfekcije merjena v Nh je bila v obravnavanem obdobju v primerjavi s planom za 2% večja, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa za 4% manjša. Poglavitni razlog za upadanje proizvodnje so manjše prodajne od proizvodnih možnosti. To potrjuje tudi visok nivo zalog gotovih proizvodov. V letošnjem letu nivo zalog stagnira. To lahko pripišemo večji orijentaciji proizvodnje na dela za znanega kupca. Kljub negativnim trendom proizvodnje in prodaje smo poslovanje v prvem polletju zaključili s pozitivnim rezultatom. Osnovni finančni rezultati januar—junij v 000 din struk. v % 1. Prihodki 131.377 100,0 2. Odhodki 122.660 93,4 3. Brutto dobiček 8.717 6,6 4. Ustvarjeni dohodek 50.110 38,1 5. Brutto osebni dohodki 41.393 31,5 6. Akumulacija 497 0,4 Celotni prihodek ugotovljen po fakturirani realizaciji je v primerjavi s planom dosežen le 83 %. Glede na isto obdobje preteklega leta ima bistveno spremenjeno strukturo. Pretežni del ga je ustvarjenega s prodajo na domačem trgu, na kar odpade 65.5 % strukturne točke. Delež prihodkov od prodaje na tujem trgu v celotnem prihodku znša 34.5 strukturnih točk in je znatno manjši od doseženega v preteklem letu, predvsem zaradi manjšega izvoza na klirinško področje. prodaje na tujem trgu v celotnem prihodku znaša 34,5 strukturnih točk in je znatno manjši od doseženega v preteklem letu, predvsem zaradi manjšega izvoza na klirinško področje. Struktura prihodkov (v %) januar — junij 1989 1990 Prihodki skupaj 100,0 100,0 Prihodki od prodaje 49,7 65,5 na dom. trgu 50,3 34,5 na konv. trgu 20,7 23,5 na klir. trgu 29,6 11,0 Zaradi relativno večjih odhodkov, ki so v pri- merjavi s planom doseženi 85 %, je brutto dobiček, kot rezultat razlike med celotnimi prihodki in odhodki, dosežen v primerjavi s planom le 58 %. Z ozirom na nižji brutto dobiček in ustvarjeni dohodek tudi druge kategorije v primerjavi s planom niso dosežene. Izjema so le vkalkulirani brutto osebni dohodki. Njihov delež v celotnem prihodku se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečal od 20,9 % ob polletju 1989 na 31,5 % ob polletju 1990. V letošnjem letu smo osebne dohodke obračunavali in izplačevali na podlagi Zakona o zajamčenem osebnem dohodku. Osnova za izračun zajamčenih OD je 80 % povprečnih mesečnih OD za julij, avgust in september korigirano s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v septembru, oktobru, novembru in decembru. Tako izračunan obseg sredstev za zajamčene OD se spreminja v primeru določitve novega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. Povprečni čisti OD in povprečna nadomestila čistega OD na delavca na mesec v prvem polletju letošnjega leta je znašal 3.825 din. Navedeno povprečje čistega osebnega dohodka pomeni samo 50,9 % povprečnega mesečnega brutto osebnega dohodka na delavca, medtem ko so 49,1% davki in prispevki od plač ter skupna poraba. V strukturi brutto osebnih dohodkov se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta največ povečal delež sredstev za neposredno skupno porabo, potem pa davki in prispevki iz osebnih dohodkov. Skromni rezultati poslovanja v letošnjem prvem polletju se kažejo tudi v tem, da smo za akumulacijo namenili le 0,4% celotnega prihodka kar je glede na potrebe le simbolično. Šef ekon. analitskega sektorja: Ortjana Osolnik Politika kakovosti v podjetju DITT-Jarše je dne 4. VI. 1990 organiziralo predavanje z naslovom: »POLITIKA KAKOVOSTI V PODJETJU«, v sejni sobi Induplati Jarše. Kaj je politika kakovosti? To je osnovno vodilo in tudi gonilo za zagotavljanje kakovosti v podjetju. Z definiranjem politike kakovosti, podjetje opredeli nivo kakovosti svojih izdelkov, cilje na področju kakovosti in poti kako te cilje doseči. Nivo kakovosti izdelkov določi podjetje na podlagi analize tržišča t.j. zahtev kupcev. Brez informacije, kaj trg zahteva tudi ni možno proizvajati za trg — sploh pa ne ustrezne kakovosti. Dobra kakovost je tista, ki zadovolji zahteve kupca — ne več, ne manj. Lahko bi rekli, da »dobre« kakovosti ni, ampak je ustrezna kakovost. Ko je politika kakovosti definirana, je to zakon in obveza za vse zaposlene v podjetju. Ne sme se dogajati npr., če neko blago ne ustreza postavljenim kriterijem enostavno reči: »Ah, noja, ta količina naj gre, bomo videli kaj poreče kupec.« To ni politika kakovosti, ampak je stihija. Tako si najhitreje zapravimo zaupanje kupca in ugled podjetja. Ko ima podjetje definirano politiko kakovosti s »Poslovnikom o kakovosti« določi zadolžitve posameznih služb, sektorjev in proizvodnje na področju kakovosti, ki jih morajo dosledno izpolnjevati. Izpolnjevati postavljenih zahtev se periodično preverjajo tem mora obstajati pismena dokumentacija pri glavnem direktorju. Tako postavljen sistem zagotavljanja kakovosti je v skladu z mednarodnimi zahtevami za zagotavljanje kakovosti, ki so definirane s standardi: ISO 9000 (-1, -2, -3, -4). Za lažjo predstavo, kako začeti z oblikovanjem politike kakovosti, nam je predavatelj ing. Drago Dolenc iz Zavoda za produktivnost dela — Slovenije posredoval naslednji vprašalnik: — kaj vam pomeni kakovost? — kaj želite doseči s kakovostjo? — kakšno kakovost želite doma in v tujini? — kaj vam pomeni kakovost in Evropa '92? — kakšno jamstvo nudimo kupcem? — kaj vam pomenijo kupci? — kaj vam pomenijo informacije o kakovosti? — kako boste preverjali — testirali doseženo kakovost? — kakšno kakovost izdelave ste sposobni narediti v skladu z JUS oz. mednarodnimi standardi? — kaj vam pomeni obvladovanje kakovosti delovnih sredstev? — kaj vam pomenijo stroški za kakovost? — kako mislite predlagane cilje izpeljati? — kako ustvariti klimo za doseganje in dviganje nivoja kakovosti? — kako motivirati sodelavce za boljšo kakovost? — kaj vam pomeni usposabljanje (izobraževanje) za obvladovanje kakovosti? Z odgovori na gornja vprašanja lahko oblikujemo politiko kakovosti podjetja. Karolina Puhan Povečanje participacije v zdravstvenem varstvu Slovenski Izvršni svet je sprejel sklep o povišanju participacije za zdravstveno varstvo, ki je stopil v veljavo s 4.8. 1990. Gre seveda za prispevke uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev, pripomočkov in zdravil na recept. Tokrat so nekateri prispevki ne le višji, pač pa tudi večji kot doslej, saj je povišanje opravljeno diferencirano in ne linearno. Navajamo nekaj primerov: V obrazložitvi k zvišani participaciji za zdravstveno varstvo je poudarjeno, da se ob sedaj povečani participaciji v ničemer ne spreminja seznam zavarovancev, ki so participacije oproščeni. Te skupine zavarovancev tudi doslej ne plačujejo participacije. Zakaj povišanje? Povod za ta korak je bil kajpak veliko pomanjkanje sredstev za zdravstveno varstvo. Med drugimi vzroki je tudi prenos lanskoletnega primanjkljaja v zdravstvu v letošnje leto in ekonomska kriza, ki je prisotna na vseh področjih življenja. Po 1.1. 1990 zneski participacije niso bili več valorizirani; za seda- njo valorizacijo zneskov pa je bilo kot osnova upoštevano gibanje čistih osebnih dohodkov od oktobra 1989 do aprila 1990. V t6m času se je čisti OD v gospodarstvu Republike Slovenije povišal za 119,5%, zato je bilo tudi zvišanje participacije temu primerno. Sprejeti ukrepi, med njimi tudi povišana participacija, seveda najbolj bremenijo zavarovance same. Trajnejše rešitve zato pričakujejo z novim zakonom o zdravstvenem varstvu, ki je v pripravi in bo predvidoma sprejet do konca letošnjega leta. Potrebno bo odpraviti mnoga razhajanja in podvzeti ukrepe, s katerimi bo zdravstvenim organizacijam omogočeno normalno poslovanje, zavarovancem pa nemoteno uveljavljanje pravic iz socialnega varstva. Mojca Habinc ŠKODA »Ali si slišal, da si je Janez v bolnišnici čisto pozdravil revmo?« »Skoda!« »Kako to misliš?« »Sedaj ne bomo več vedeli, kakšno bo vreme v naprej!« prej sedaj ★ prvi kurativni pregled v enotah osnovne zdravstvene dejavnosti (tudi zobozdravstvo) 8,60 20,00 * ponovni pregled pri zdravniku v osn. zdr. dejavnosti, vendar za največ tri preglede, ki sledijo prvemu 4,30 10,00 * prvi obisk pri specialistu (tudi zobozdravnik) 16,80 100,00 * ponovni obisk pri specialistu, vendar največ trije obiski, ki sledijo prvemu 6,10 50,00 * obisk zdravnika na domu 21,00 100,00 * obisk zdravnika na domu med 22. in 6. uro 42,10 200,00 * oskrbni dan v bolnišnici 12,50 50,00 * reševalni prevoz — nujni 14,40 60,00 * reševalni prevoz — nenujni — 150,00 Utrinki iz dopustov Letošnje poletje se počasi izteka, čeprav ni bilo posebne vročine za ta letni čas, z njim vred pa mineva tudi glavna turistična sezona. Delavci so se več ali manj že vrnili iz zasluženega dopusta na svoja delovna mesta. Skoraj vsak ima za seboj kakšen prijeten vikend, če ne kar po več dni oddiha na morju ali v planinah. Vse to je odvisno tudi od zmožnosti posameznika ali od tega, kako se je znašel. Možnosti so vsekakor bile, saj nam je bilo tudi letos omogočeno letovanje v Umagu, Izoli, Novem gradu in na Mali planini. Sicer pa poglejmo, kako so poletje iz izkoristili naši delavci. Zlata NOVAK Teden svojega letnega dopusta sem z družino preživela v našem domu v Umagu in bili smo nadvse zadovoljni. Park okoli doma je lepo urejen, čudovita je tudi okolica, saj je iz močvirja, ki je kazil tudi naš dom, nastal lep bazen in ob njem stavbe v katerih se prirejajo razne zabave. Za dobre vtise pa je poskrbel tudi Tone Muc, ki je skrbel za dobro hrano, pohvale pa so deležni tudi vsi drugi, ki so skrbeli za čistočo, strežbo ... Minka FAJDIGA Za 14 dni sem šla z družino in prijatelji preživljat letni dopust v privat stanovanje v Privlako pri Zadru. Kuhali smo sami in to tisto kar smo hoteli in kadar smo hoteli. Plaža je ,bila lepo urejena, voda pa topla in čista, pa tudi borovcev ni manjkalo. Družba enkratna, otroci pa pridni, saj so imeli mivko iz katere so si gradili gradove ... V Privlaki zabave ni, zato smo hodili v Zaton, kjer je zabaviški park in je vsega dovolj, le polno denarnico potrebuješ. Privoščili smo si tudi enodnevni izlet z barko na Kornate. Drugo leto bomo šli spet, če bo le vse po sreči. Drago HUDMAL 30.6. sem začel koristiti letni dopust in se tako za deset dni odpravil z družino v Bohinj, kjer smo uživali ob vdihavanju svežega zraka. Kopali se nismo, ker je bila voda premrzla. Vtisi iz dopusta so enkratni, samo prekmalu je minilo. V načrtu imamo tudi hojo na Vogel, Pokljuko in slap Savico, seveda pa je vse to odvisno od dopusta in finančnega stanja, saj višina regresa zadošča samo za tri dni. Albina JERAN Po ugodni rešitvi moje prijavnice za letovanje preko sindikata Domžale, smo šli 22. 7. na sedem-dnevno letovanje v Moščeniško Drago. Prikolica sindikalnega sveta Domžale je zelo lepo opremljena in čista, le prostor, kjer je postavljena ni najboljši, kjer ni nobene sence. Plaža je bila lepa in je bilo dobro poskrbljeno tako za otroke, kot za odrasle (slaščičarna, restavracija . ..). Zofi PIPAN Z družino smo sedem nepozabnih dni preživeli v Umagu. Zadovoljni smo bili tudi s hrano in čistočo, kot tudi z osebjem. Sedem let je minilo odkar smo bili nazadnje v našem domu. Zato lahko povem, da je razlika od takrat zelo velika. Dopust, ki mi je še ostal bom preživela doma, pred novim šolskim letom, pa bomo naredili še kakšen skok na Veliko planino. Sonja JURAČIČ Od 7. do 14.7. smo z družino preživeli nekaj prijetnih dni v Umagu. Bilo je super. K temu je pripomoglo 1 2 tudi vreme, saj so se tako otroci lahko igrali v peskovniku, se gugali in čofotali po čisti vodi. Hrana in strežba je bila enkratna. Tudi lansko leto je bila dobra, vendar bi lahko rekla, daje bila glede na novo mlajšo zasedbo hrana za spoznanje boljša. V00000000000000000000000 Sklep o začasnem financiranju v ZSSS 1. Članarina v ZSSS je enotna in znaša 0,6 % od, netto plače in drugih prejemkov člana, od katerih se obračunavajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter nadomestil. 2. Osnova za obračun članarine za: — kmeta je osnova, na podlagi katere se obračunavajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, — za upokojenca je 0,2 % od pokojnine, — za svobodnega umetnika je osnova, na podlagi katere se obračunavajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 3. Članarine ne plačujejo začasno nezaposleni člani; člani, ki so na od-služenju vojaškega roka in upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek. 4. Članarine iz 1. točke tega sklepa se razporeja tako, da: — 45 % ostane sindikatu podjetja oziroma drugi obliki organiziranja dela, — 55 % odvede sindikat podjetja za potrebe sindikatov dejavnosti Slovenije in drugih oblik sindikalne organiziranosti. Sindikati podjetja zadržijo 45 % delež članarine, preostalih 55 % od 0,6 % netto plače pa nakažejo na iste žiro račune kot doslej z oznako »Sindikat dejavnosti Slovenije« (navede se tisti sindikat dejavnosti Slovenije, v katerega se je sindikat podjetja včlanil). Sindikat podjetja lahko nakaže članarino tudi direktno na žiro račun sindikata dejavnosti Slovenije ali na zbirni račun sindikalne članarine pri Svetu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. 5. Sindikati podjetij in sindikati dejavnosti Slovenije lahko na podlagi dodatno sprejetega programa določijo višjo članarino od enotne in jo v celoti porabijo za svoje potrebe. 6. S sredstvi, ki jih pridobi sindikat podjetja, sindikat dejavnosti Slovenije in druge oblike sindikalne organiziranosti namensko iz drugih virov, vsaka oblika sindikalne organiziranosti v celoti samostojno gospodari. 7. Člani plačujejo članarino tam, kjer so zaposleni, tako da opravi obračun in izvrši nakazilo članarine strokovna služba podjetja ali druge oblike organiziranosti dela. 8. Sklep o začasnem načinu financiranja v ZSSS začne veljati 1.6. 1990 in velja do sprejema novega pravilnika o financiranju in finančno-materialnem poslovanju ZSSS ali do 30.9. 1990. Do sprejema novega pravilnika pa veljajo vsa tista določila veljavnega pravilnika sprejetega 29.2. 1984, ter njegove spremembe in dopolnitve z dne 23.6. 1989, ki jih s tem sklepom ne spreminjamo. Obrazložitev sklepa: Sklep o začasnem načinu financiranja se sprejme zaradi objektivnih težav (včlanjevanje, organiziranost) pri izdelavi novega pravilnika o financiranju in finančno-materialnem poslovanju ZSSS, ki naj bi bil sprejet do 31.5. 1990 glede na zahtevo kongresa, pa tudi zaradi kratkega roka, v katerem naj Bi izvedli javno razpravo med člani. Zato delovna skupina za pripravo tega pravilnika predlaga sklep o začasnem načinu financiranja v ZSSS z veljavnostjo od 1.6. 1990 do 30.9. 1990. S tem sklepom ne spreminjamo višine članarine (0,6 %) in osnov, od katerih se članarina obračunava, razen osnov iz 2. točke sklepa (kmetje, upokojenci, svobodni umetniki). Poleg začasno nezaposlenih (5. člen pravilnika) predlagamo, da članarine ne plačujejo člani, ki služijo vojaški rok in upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek (3. točka). S tem sklepom ne spreminjamo delitvenega razmerja, ampak ohranjamo veljavno delitev članarine med sindikatom podjetja ter drugimi oblikami sindikalne organiziranosti. Delitev iz 4. točke tega sklepa razlagamo tudi s pravicami oziroma ugodnostmi, ki izhajajo iz programskega dokumenta in statuta ZSSS (brezplačna pravna pomoč, strokovno izobraževanje in sindikalno usposabljanje, pomoč v sindikalnih hranilnicah in posojilnicah, solidarna pomoč iz solidarnostnih skladov, pomoč stavkajočim iz stavkovnega sklada ...). Ker ZSSS financira svojo dejavnost po načelu samofinanciranja s članarino in drugimi prihodki, pomeni predlagana delitev članarine za realizacijo vseh naštetih in drugih ugodnosti najmanj, kar ZSSS potrebuje, da zagotovi uresničitev nalog iz programskega dokumenta. OOZSS so po določilih 1. odstavka 9. člena pravilnika nakazali 55 % članarine pri OSZSS. V 4. točki tega sklepa pa predlagamo, da sindikati podjetja nakazujejo 55-odstotni delež na ostale ravni sindikalne organiziranosti na iste žiro račune kot doslej ali na žiro račun sindikata dejavnosti Slovenije ali na zbirni račun članarine pri Svetu ZSSS. Novost, ki jo prinaša besedilo 5. točke sklepa je v bistvu povzetek 5. točke 10. člena statuta ZSSS. V 7. točki sklepa predlagamo, da opravi obračun in nakazilo članarine V 7. točki sklepa predlagamo, da oprvi obračun in nakazilo članarine strokovna služba podjetja. Menimo, daje predlaga za tov 5. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/1990 ter v XXIX. poglavju zasnove generalne kolektivne pogodbe, točka 4, 4. alinea - (Nadaljevanje na 6. strani.) (Nadaljevanje s 5. strani.) pogoji za delovanje sindikata), na podlagi katere mora podjetje ali delodajalec za delo sindikata, poleg pogojev iz 1. do 3. alinee, zagotoviti obračun in plačevanje članarine sindikatu za člane sindikata. Po sprejetju sklepa o začasnem načinu financiranja v ZSSS bomo dali v razpravo teze za oblikovanje novega pravilnika o financiranju ZSSS. Ta pravilnik mora biti dokončno sprejet do medsebojne uskladitve statutov sindikatov dejavnosti Slovenije in statuta ZSSS, vendar najkasneje do 30. 9. 1990. Povzeto iz Delavske enotnosti llllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllM KAJENJE KAJENJE in srčni napad: Čeprav se večina ljudi zaveda povezanosti med kajenjem in pljučnim rakom ter drugimi pljučnimi boleznimi, se mnogi še vedno ne zavedajo, da predstavlja kajenje največjo nevarnost za SRČNI NAPAD. Vsako leto umre zaradi bolezni srca in ožilja 225.000 Američanov — to je veliko več, kot jih zaradi kajenja skupno umre za rakom in ostalimi pljučnimi boleznimi. Kadilci velikokrat sprašujejo, ali nizka količina katrana in nikotina v cigaretah zmanjšuje tveganje za bolezen. Odgovor je NE. Nekatere cigarete s filtrom celo povečujejo količino vdihanega ogljikovega monoksida, tako, da so za srce veliko bolj škodljive, kot pa cigarete brez filtra. KAJENJE in Buergerjeva bolezen: Opisani primer bo osvetlil še eno bolezen, do katere pride zaradi kajenja: Fantje začel kaditi pri 13 -ih letih. Pri sedemindvajsetih je zbolel za Buergerjevo boleznijo, zaradi česar so mu morali pod kolenom odrezati eno nogo. Opozorili so ga, da se bo bolezen ponovila, če bo nadaljeval s kajenjem. Vendar se ni zmenil za opozorilo. Čez dve leti so mu zdravniki odrezali še drugo nogo. Končno je le prenehal s kajenjem. Sedaj toži tobačno industrijo za odškodnino ...?! Kaj je Buergerjeva bolezen? Najpogosteje prizadene moške, ki kadijo. Pojavi se vnetje žil, živcev — odebelijo stene arterij. Prvi znaki so modrenje prstov na roki in nogi ter hladen občutek v oboleli okončini. Ker so vneti tudi živci, se lahko pojavijo ostre bolečine. Zraven so pojavi zelo močno potenje nog, četudi ima ,.bolnik občutek, da so hladne. Ishe-mični tvori in gangrena sta pogosti posledici tega obolenja. ' Pravi vzrok za Buergerjevo bolezen je neznan, toda odkar se pojavlja večinoma pri mladih kadilcih, so prepričani, da jo povzroča nekaj, kar je v cigaretah. Najpomembnejši način zdravljenja je PRENEHANJE S KAJENJEM. Vaša zdravnica Novitete iz obrata predilnica Z nepričakovanim odhodom gospoda Ručigaja v pokoj, mi je bilo ponudeno mesto obratovodja predilnice. Priznati moram, da je bila odločitev o sprejemu tega mesta zame težka, kajti dobro sem vedel, daje našobrat, kakor tudi celo podjetje v precejšnjih težavah, ki so posledica sedanje krize gospodarstva. Kljub temu sem mesto sprejel in po dvomesečnem delu lahko navedem nekaj podatkov o novitetah iz našega obrata. „ Proizvodnja v predilnici in sukalnici je glede na plan nizka. Delamo samo tiste izdelke za katere so trenutne potrebe. Skladiščenja naših izdelkov praktično ni. V glavnem izdelujemo Nm 6, Nm 34 in Nm 10 efek. iz PAC vlakna ter Nm 6 in Nm 12 iz PES vlakna. To prejo nato v sukalnici po potrebi posukamo, razen tega pa v sukalnici izdelujemo še sukanec Nm40/5 bombaž polyester. Lahko rečem, da je bila kvaliteta izdelane preje v zadnjem času zadovoljiva. Kljub temu se še vedno v preji pojavljajo nopki, ki se tvorijo pri mikanju zaradi neustreznih mikalnih oblog in so najbolj opazni pri višjih Nm. Pri predenju preje iz poliesterskih vlaken (Maklen) imamo slabo enakomernost, katere vzrok so neustrezna in zastarela raztezala na predilnih strojih Gill. Delo v predilnici poteka v dveh izmenah. Občasno je potrebno zaradi vezanosti na rok na nekaterih strojih organizirati še tretjo izmeno. Zaenkrat v našem obratu ni pomanjkanja dela za sedanje število delavcev, seveda pa moram pripomniti, da bi s stroji, ki jih imamo na razpolago lahko delali več, vendar jih zaradi pomanjkanja naročil in zmanjšanja števila delavcev ne moremo izkoristiti. Letos se je število delavcev v predilnici in sukalnici zmanjšalo za 18. Od tega se je 10 delavcev upokojilo, 3 delavci so izstopili po lastni želji, 7 pa jih je bilo premeščenih v obrat konfekcije in restavracijo. En delavec se je vrnil iz JLA. Občasno je potrebna prerazporeditev delavcev na druga delovna mesta v samem podjetju, glede na potrebe po obratih. V obstoječih kriznih časih se moramo zavedati, da le vestno in kvalitetno delo lahko vodi k napredku in izboljšanju situacije. Ta misel mora biti prisotna tudi v trenutkih, ko s slabo voljo ugotavljamo, da naši mesečni dohodki v večini komaj zadoščajo za vsakdanje potrebe. Upam, da bo iz mojega naslednjega poročila že lahko razbrati določen napredek, ki bo rezultat naših skupnih prizadevanj . Matija Burja Tkalniške novice Leto se je prevesilo v drugo polovico, znani so polletni rezultati poslovanja in minil je čas kolektivnega dopusta. Obračun je potrdil dejansko stanje, ki je bilo vidno v tkalnici, da smo dosegli plan le okrog 70 % v povprečju volkov, m2 in tekočih metrov. Vzrokov za takšen rezultat je več; kot prvega bi navedel splošno gospodarsko situacijo v državi, drugo so zaloge gotovih izdelkov v skladišču in vsled tega pomanjkanje delovnih nalogov za proizvodnjo. V tem času je tudi potekala akcija za beneficirano delovno dobo tkalk in predic. Večina delavk, kije to izkoristila je imela v maju in juniju dopust in se je do konca junija upokojila. Tako je naš obrat zapustilo od 1.1. do vključno 15. 8. 1990 — 51 delavcev. Večina jih je odšla v pokoj, nekaj v konfekcijo in nekaj za vratarje. Kljub odhodu dobre četrtine delavcev, proizvodnja na zaposlenega ni padla, temveč so vsi parametri višji za cca 10%. Boljše rezultate pričakujemo v mesecu septembru in oktobru, ko bo zasedenost tkalskih strojev okoli 90—95%, ob istem številu ljudi. V boljši zadolženosti strojev je pripomogel posel za Italijanskega kupca, ki je omogočil štiri mesečno založenost 25—30 strojev v spodnji tkalnici in 8 Somet strojev. To je Ion posel, kjer kupec da material, mi pa stroje in delovno silo. Tkanina se bo surova transportirala nazaj v Italijo. Zato je še posebno pozornost potrebno posvetiti kvaliteti. V zadnjem času se uvajajo tudi določene novosti pri tehnologiji za čiščenje in šivanje tkanin in sicer tako, da bi ukinili čistilnico tkanin (prejemamo) in vsa ta dela porazdelili med tkalke, klaserke surovih tkanin in strojnim čiščenjem surovih tkanin. Tkalke naj bi na vseh tkaninah, ki se same čistijo (platno, tehnične tkanine, markize), same ostranjevale vse odvečne in viseče niti. Klaserke bi ob klasiranju še na vseh tkaninah, ki se šivajo (prti, zavese) pošile manjkajoče niti. Na čistilnem stroju je montirana dodatna naprava, ki bo omogočala nožem, da bodo odstranjevali ostanke niti (repki), ki nastanejo pri menjavi votkovnih cevk na mehaničnih statvah. Za kose, ki so zelo strgani in pri katerih bo šivanje zavzelo veliko časa in vreče, ki se morajo gledati po obeh straneh, pa se bodo zašile in očistile v čistilnici, kjer naj bi ostalo 3—6 delavk, ki bi bile obenem tudi rezerve za popolnje-vanje manjkajočih delavk na klasiranju. Po teh predvidevanjih bo v tkalnici potrebno za nemoteno proizvodnjo nekje od 100 do 110 delavcev — odvisno od porodniške, bolniškega staleža in rednih dopustov. Trenutno nas je še 132. Janez Kotnik Dela, ki so se opravljala med remontom V letošnjem letu je remont potekal v času od 16. julija do vključno 28. julija oz. v času kolektivnega dopusta. Toda kolektivni dopust ne moremo jemati dobesedno, saj je v tem času v proizvodnji tkanin delalo precej delavcev. Pa ne samo vzdrževalci, ki so nepogrešljivi pri popravilih strojev, ampak tudi proizvodni delavci. Nekateri so pomagali pri samem remontu, drugi pa so delali po strojih, saj so obratovali posamezni stroji po različnih oddelkih. Remont je v tem letu v proizvodnji tkanin vključeval v glavnem dela, ki se pojavlja oziroma jih opazimo skozi tekoče leto. V predilnici so vzdrževalci očistili celotno klimo napravo, opravili vsa potrebna dela v kompresorski postaji s strani inštalaterjev kakor tudi s strani elektrikarjev. Vsa podobna dela so opravili tudi na parnem razdelilniku in njegovem razvodu. Ključavničarji in elektrikarji so opravili dela na strojnem parku. Pretežni del časa so porabili z c čiščenje in mazanje strojev, po potrebi pa so zamenjavali manjše dele na strojih/ V pripravljalnici so elektrikarji uredili razsvetljavo po vsej proizvodni hali, pregledali in po potrebi zamenjali ležaje na elektromotorjih. Ključavničarji so menjali olja in po potrebi opravili še manjša strokovna dela na strojih. Remont v tkalnici je bil v glavnem delo elektrikarjev. Po tkalnici in drugih strojih so pregledovali in zamenjali vse poškodovane kable. Pri pregledu same omarice so menjali stikalne elemente in ponovno prekontrolirali tesnenje uvodnic. Pri določenih motorjih so zamenjali ležaje. Po končanem pregledu in ureditvi vseh strojev so uredili še razsvetljavo v proizvodni hali. Ključavničarji so očistili klimo napravo v ATR tkalnici. V kleti stare barvarne je zunanji izvajalec prepleskal dodatni bazen za mehko vodo z vodoobojno barvo. S pregledi in tesnenjem posameznih delov na strojih in napravah pa so delavci morali hiteti, da so jih opravili v štirinajstih dneh. V nevtralizacijski postaji so elektrikarji opravili pregled črpalk in elektromotorjev, zamenjali nivojska stikala za vklop črpalk za praznenje zbiralnega bazena. Poleg teh vzdrževalnih del so uredili elektroinstalacijo. Največji obseg del je zajemalo čiščenje usedlin iz usedalnega bazena. Da je to delo potekalo tekoče, so med seboj morali sodelovati delavci oplemenitilnice, delavci vzdrževanja in transportni delavci. Na stroju Artos in Textima pa je remont vključeval v glavnem dela, ki se pojavljajo redno vsako leto s strani elektrikarjev in ključavničarjev. Na stroju Benninger so elektrikarji generalno obnovili in predelali el. instalacijo in zamenjali vse stikalne elemente. Pri stroju ŠRS so elektrikarji zamenjali električne grelce. Ključavničarji so zatesnili parno instalacijo, uredili vse ventilatorje kot dodatno delo pri starem ŠRS-ju pa izvedli montažo barvalnega stroja. Zato so morali elektrikarji in ključavničarji izvesti dodatne instalacije za pogon tega stroja. V transformatorski postaji so elektrikarji v času izklopa el. energije pregledali in očistili po potrebi pa zamenjali stikala in kontaktorje za kompenzacijo. Istočasno pa je zunanji izvajalec napravil remont na visokonapetostni strani transformatorske postaje. Nekaj del je bilo opravljenih tudi v kotlarni. Precej je bilo menjav raznih izrabljenih delov (ležajev). Marsikaj je bilo potrebno zatesniti ali tudi zavariti, predvsem pri popravilu odstranjevalca leša elevatorja polžnega transporterja, skraperja, tračnega tranforterja in vodokazov. Našteta dela so le del obsežnega remonta, ki smo ga letos opravili s ciljem, da večji del opravimo v lastni režiji z manj posluževanja zunanjih izvajalcev. Vodstvo OE vzdrževanja Novice iz konfekcije Spet je poletni čas, čas kislih kumaric, ko ni novic, ko manjka prispevkov. Za nas zaposlene v konfekciji je vse to dogajanje okoli nas vsakdanje delo in težko bi karkoli poimenovala — novice.. Delamo z nezmanjšanim tempom s čimboljšim izkoristkom časa, ki nam je na razpolago, ker imamo na srečo še vedno dovolj dela in to je dober občutek. Lahko rečem, da je v bližnji preteklosti dela bilo več kot smo ga zmogli z našimi človeškimi kapacitetami in smo zato zaposlili sodelavce iz obratov tkalnice in predilnice, ker tam trenutno ni dovolj dela. Pri tem se je pokazalo nekaj zelo nenavadnega. Vemo, da je delo v tkalnici bilo vedno vrednoteno kot zelo težko delo, na drugi strani pa so se konfekcijska dela smatrala za lahka, lahko bi rekla manjvredna dela, kar se je navsezadnje videlo tudi v razliki »kuvertah« tkalk oziroma šivilj. Ravnotako so tkalke brez večjih težav krepko presegale postavljene norme (o kvaliteti ne bom govorila). Sedaj te sodelavke prerazporejene v konfekcijo tožijo, da je delo v konfekciji težko, da ne dosegajo norme, da morajo vseskozi »garati«, malo zaslužijo, da so v prejšnjem obratu za 1 naduro koristile 1,5 ure (kljub večkratnem zagotovilu, ki sem ga dobila od ustreznih služb, da to ni res) in skratka vseh, razen seveda častnih izjem, ne želijo ostati v konfekciji. To je res zanimiv pojav, katerega kratkomalo ne razumem in sicer zato ne, ker vsak dan slišimo kako obrati preprodajajo, kako delavci ostajajo brez dela. Nekateri se obnašajo kot da se to vsem nam ne more zgoditi. S tem kritičnim razmišljanjem bi zajela tudi kvaliteto nekaterih naših kooperantov (konfekcio-narja prtov, ker je njihova kvaliteta in odnos do našega materiala naravnost nesramen. Za vse to smo več ali manj prepuščeni sami sebi, ker ustrezna služba kakovosti zaradi premajhnega števila zaposlenih nam ne zagotavlja svojih ljudi ob prevzemanju artiklov). Če se ponovno vrnem k obratom konfekcije, moram omeniti pridobitev v Mokronogu. Namreč te dni so bili postavljeni novi kuhinjski elementi v priročni kuhinji, zaradi katerih smo bili hudo grajani v majski številki Konoplana s strani naše zdravnice. Mimogrede ti elementi so bili vplačani že pred omenjeno grajo, le postopek seje nekoliko zavlekel. Sedaj je to urejeno in vedno se trudimo, da kolikor dopušča denar in čas spodobno uredimo stvari. Gordana Gardaševič lir ☆ ☆ VSEM SODELAVCEM V PODJETJU INDUPLATI ČESTITAMO ZA TOVARNIŠKI PRAZNIK UMAG BOKS - za popestritev večera so poskrbeli tudi boksarji. ★ ★ ★ Tudi malčkov, za katere je bilo lepo poskrbljeno - ni manjkalo. Anton HUC - letošnji odgovorni in glavni kuhar v počitniškem ... tudi pospravljanje in pomivanje, domu. K hitri in prijazni postrežbi je sledilo .. . Posatka, ki je poskrbela za dobro počutje. KRIŽANKA ZA RAZVEDRILO 1 1 3 k S 6 7 i r% 8 10 11 12 13 15 u 16 n ■ 1fi 19 2D 24 g| m 22 23 2J» 25* 26 21 1 26 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 41 V ■ W~ 45 46 47 46 n 50 i Sl VODORAVNO: 1 — obrtnik, ki se ukvarja z barvanjem sten 8 — največja reka v Indokini 14 — umetno gojišče za jelene 16 — pripadnik starega nemškega plem- stva 17 — trava druge košnje 18 — otok blizu Šibenika 20 — začetnici imena in priimka sloven- skega skladatelja 21 — kitajska utežna enota 22 — bistvena sestavina, izvleček 23 — glavni števnik 24 — kratica humanitarne organizacije 25 — opera Richarda Straussa 27 — gora v srednji Posavini 28 — kalanice za pokrivanje strehe 29 — plovba 31 — zgodnje vino 33 — češki književnik (Jan) 35 — trgovsko središče v severni Siriji 36 — trdnjava 37 — različni črki 39 — največji morski sesalec 40 — ost 42 — gorovje v Sahari 43 — avtomobilska oznaka Ogulina 44 — del Benetk, znan po čipkarstvu 45 — leseno obuvalo 47 — skupina, vrsta, zbirka 49 — atenski vojskovodja, ki je leta 411 premagal Spartance v peloponeški vojni 51 — prebivalec države na Bližnjem vzho- du 52 — pripadnica ljudstva v severnih kra- jih NAVPIČNO: 1 — rusko moško ime 2 — propagandni listič 3 — zanos, polet 4 — sij, žar 5 — orientalsko barvilo za lase 6 — medmet 7 — razselitev 8 — ime francoskega grafika Chagalla 9 — ime ameriškega režiserja Kazana 10 — angleško moško ime 11 — znamka italijanskih tovornjakov 12 — okrasna rastlina z dišečimi, razno- barvnimi cvetovi 13 — organsko razpadanje 15 — žensko ime 16 — ime ruske balerine Pavlove 22 — ime slovenske pevke zabavne glasbe Viler 23 — vrsta peciva 25 — rudniška priprava za dvigovanje pre- moga 26 — Beotijec 27 — cucelj 28 — žitna bolezen 29 — preprosta piščal, narejena iz lubja 30 — lubje 31 — madžarski politik in partijski voditelj (Matyas 1892—1971) 32 — ruska pesnica (Josifovna, Stihi in po- eme) 34 — italijansko moško ime 36 — reka v Bosni 37 — krepak moški 38 — užitna morska riba, ki živi tudi v Ja- dranu 40 — nejevolja 41 — pristanišče v Alžiru 42 — ime ameriškega filmskega igralca Tamiroffa 44 — palica za priganjanje živine 45 — cikavt, drozg 46 — širok, svilen pas pri kimonu 48 — kemijski simbol za radij 50 — kratica za krajevno skupnost TEBI ZA ROJSTNI DAN Devetindvajset let je Že minilo, odkar si dragi ti zagledal luč sveta. Bil prvi je september, dan kot pravljica, ko k tebi tri ieničke drobne so prišle, prav vsi so govorili, da vile so bile. In prva vila podarila, kot kruh ti dobro je srce, zraven pa je govorila, da Marko naj ti bo ime. Je druga vila k postelji stopila, ti srečno, zdravo je Življenje namenila. Ko tretja vila k tebi je prišla, za rokice te majhne je prijela in z nežnim glasom ti je šepetala, da prijateljica tvoja bo kitara. Tako tri vile so se poslovile čarobne so besede izgovorile, da vse se želje njihove bi izpolnile. Tudi jaz zdaj dragi isto ti želim, samo čarobnih se besed še nisem naučila zato, če hočeš svoje ti srce bom poklonila. Zdenka SLOVENSKA IMENA Učitelj: »Lojze, ali veš, kako bi tebe imenovali s slovenskim imenom?« Lojze: »Vem, Vekoslav!« Učitelj: »Katrica, tudi tvoje ime je tuje. Kako bi se imenovali s slovenskim imenom?« Katrica zardi in molči, ves razred pa odgovori v en glas: »Reno štiri!« POPRAVEK ČLANKA IZ PREJŠNJEGA KONOPLANA V prejšnjem Konoplanu je prišlo v članku »REMONT V PROIZVODNJI« do tiskarskega škrata in sicer na 6. strani je prišlo do zamenjave podnapisov pod slikama. Vinkotu Jerebu, Dušanu Naratu, Renatu Novaku in Vinkotu Kušarju se opravičujemo za neljubo napako. Avtorju članka »Polletno poročilo o poškodbah pri delu 1990«, DARKOTU ZUPANU je tiskarski škrat prekrojil ime. Pravilno je torej DARKO in ne Drago. Ravno tako se je zgodilo tudi pri upokojenki EMILIJI NARAT. Pravilno je NARAT in ne Marolt. Tako Darkotu kot Emiliji se opravičujemo za nastalo napako. Uredništvo OBVESTILO! Delavska univerza Domžale bo tudi v tem šolskem letu organizirala Osnovno šolo za odrasle. Vpisovali bodo kandidate za 7. in 8. razred. Predavanja bodo potekala 3—4 krat tedensko v popoldanskem času v učilnicah na Kolodvorski ulici 8 v Domžalah. Vse stroške šolanja v celoti krije občina Domžale. Istočasno bodo v naslednjem šolskem letu vpisovali tudi v kovinarsko, lesno, gostinsko, papirniško, tekstilno, ekonomsko - komercialno šolo ter v gimnazijo. Cene izobraževanja za srednje šole bodo določene v mesecu septembru. Vse prijave sprejemajo do 20.9. 1990. Uredništvo BOJ SE NORCEV Koliko norcev pa je na tem svetu, norcev v bleščečih opravah, norcev s praznino v srcih in glavah!? Štej, le štej, ne bo ti uspelo prešteti, bodi vesel, da med nje se ni treba ti šteti, bodi junak, nikoli ne moreš jim biti enak. Res rabiš pogum, da med norci ostaneš junak, nikar si ne želi, vsaj malo jim biti enak, na cilju bo moral vsak sam svojo vrečo odpreti, pomisli, kaj mogel kot norec iz nje bi ven vzeti. Danica (Nadaljevanje z zadnje strani.) 5. RODE ANA, točenje, prod. pijač in strežba, 31. 8. 1990; 6. MARIČ JOŽO, točenje, prod. pijač in strežba, 31.8. 1990; 7. SAGADIN DRAGICA, točenje in prodaja pijač, 31.8. 1990; 8. LEBAN ŠTEFANIJA, receptor, 31.8. 1990; 9. ŠKAFAR DAMJAN, točenje, prod. pijač in strežba 10. DURMIŠI MAJDA, sobarica, 31.8. 1990; 11. JURAS KATARINA, prevozi hrane, 31.8. 1990; 12. MUC ANTON, priprava in kuhanje jedil II, 31.8. 1990; 13. FRELIH HILDA, kontrola obratnih obračunov, 31.8. 1990; 14. CENTA ROBERT, priprava in kuhanje jedil I, 31.8. 1990; 15. PAVLIČ ANTON, vzdrž. in ostala dela v gost. dejav., 31.8. 1990; 16. KORDEŽ DUŠAN, priprava in kuhanje jedil I, 31.8. 1990; 17. ZAVRL IRENA, priprava in kuhanje jedil 1,31.8. 1990; 18. ŠTRUKELJ IDA, priprava in kuhanje jedil 1,31.8. 1990; 19. MUC BERNARDA, pomožna kuhinjska dela, 31.8. 1990. 20. BEDEN BRANKA, točenje in prodaja pijač, 31.8. 1990. MALI OGLAS Progam brako garažo, dimenzije 5,20 X 2,30 m. Informacije na int. 315. ZAHVALA Ob nenadni smrti Ane BURGER se zahvaljujemo podjetju Induplati Jarše, za podarjeno cvetje. Vsi njeni UU - OBČ .MAT.KINJ.DOMŽALE KOlOUVORKA UL. o UD INDUPLATi JARŠE poštni predal 115 X fi i12iO DOMŽAhE ■ ZZ adrovske službe 25. IX.90 ) JUG C'SLA VL! A) 0U0 r^š ,7 ■Ly rOG. A A B 1-1J A1 u 12 3U DUMŽAlE OSEBNI DOHODKI V JULIJU 1990 IZSTOPI: (5 1. URBANIJA VOJKO, plastif.im-preg. in sušenje, 30. 6. 1990, delo za določen čas; 2. ŠUGIČ ANDA, tkanje, 31.8. 1990, sporazumno; 3. CERAR ALOJZIJA, delavka v proizvodnji, 31.7.1990, upokojena; 4. ZAJC NATAŠA, šivilja v konf. Radomlje, 14.8. 1990, sporazumno; 5. URBANIJA VIKTOR, vodenje skladišče in prevozi, 31.8. 1990, upokojen; 6. CAPUDER VILMA, zbiranje podatkov in obr. OD, 31.8. 1990, sporazumno; roročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in najvišje OD, izračun povprečnih OD za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.), če prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 urami in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo: Razred v din Skupaj DO do 3.000 130 3.000 — 3.800 295 3.800 — 4.600 165 4.600 — 5.400 73 5.400 — 6.200 41 6.200 — 7.000 17 7.000 — 7.800 10 7.800 — 8.600 13 8.600 — 9.400 4 9.400 — 10.200 1 10.200 — 11.000 1 nad 11.000 i Zaposleni s 160 — 200 urami 751 Zaposleni z manj kot 160 urami 41 Zaposleni z več kot 200 urami 37 Zaposleni brez obračuna OD 44 Skupaj število zaposlenih 875 Najnižji OD 1.870,00 Najvišji OD 16.371,30 Povprečni OD 3.999,40 Vrednost točke je v juniju znašala v brutto vrednosti 0,0257 din. Najnižji OD v višini 1.870,00 din je prejela pripravnica s 70-odstotno vrednostjo sestavljenosti del oziroma nalog in brez gibljivega dela OD, najvišjega pa delavec za obračunanih 376 delovnih ur. 7. SUSNIK ROMAN, konstruktor 1,31.8. 1990, sporazumno; 8. KRISTAN KATARINA, previjanje - predilnica, 17.8.1990, sporazumno; 9. RUTAR VANJA, šivilja, 31.8. 1990, sporazumno; 10. VIDERGAR IVANKA, čiščenje sur. tkanin, upokojena. Zaradi oddaje gostinske dejavnosti v najem preneha delovno razmerje sledečim delavcem: 1. GOSTIČ ERIKA, čiščenje gost. prostorov, 31.8. 1990; 2. KORDEŠ ANA, pom. dela v kuhinji in izdaja jedil, 31.8. 1990; 3. POGLEDNIK SILVA, pomožna kuhinjska dela, 31.8. 1990; 4. MILANOVIČ SPOMENKA, pom. dela v kuhinji in izdaja pijač, 31.8. 1990; (Nadaljevanje na predzadnji strani.) BOLNIŠKI IZOSTANKI V JULIJU 1990 Oddelek Štev. Bolezen v% Poškodba na delu v % Poškodba na poti v % Pošk.izven dela v % Nega druž. člana v % Spremstvo v % ll 2& Skupaj v % Izpadle Proizvodnja tkanin 391 3,17 0,87 0,52 0,01 3.79 8,36 6.020 Konfekcija, Mengeš, Radomlje, Peče 203 4,80 0,19 0,04 0,90 0.12 2,46 8.51 3.180 Konfekcija Mokronog 77 0,54 _ 0,90 0,23 0,11 9,77 11,55 1.636 Uprava 154 3,33 — — — 0,28 0,03 3.25 6,89 1.952 Maloprodaja 28 — — — — — 0,16 — 0,16 8 Restavracija 23 4,40 4,40 184 Povprečno zaposlenih za DO: Zaposlenih 876 delavcev Izostanki zaradi bolezni 3,16 % Izostanki zaradi nesreče pri delu 0,16 % Izostanki zaradi poškodbe na poti 0 % Izostanki zaradi poškodbe izven dela 0,48 % Izostanki zaradi nege 0,51 % Izostanki zaradi spremstva 0,05 % Izostanki zaradi por. in pos. por. dopusta 3,70 % Skupaj: x 8,06 % Izdaja v 1.550 izvodih DO INDUPLATI Jarše, p.o. Ureja 15 članski uredniški odbor. Glavna in odgovorna urednica ter fotografiranje MELITA JENKO. Natisnila tiskarna Delavske univerze, Domžale. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije RS, št. 421-1-72, od dne 8. 4. 1974.