Slev. ISO.	V LMH v m one 8. avonsia 1S24. Posamezna številka stane 1"50 Din. LMO Lil.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec ...... Oln 20
ta pol leta ..... .120
ca celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno ..... Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno « Jugoslaviji ... Oln 40 v inozemstvu.... . 60
Cene Inseralom:
Bnostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2'—. večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din V— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri veCjem naročilu popust
lzha)a vsak dan lzvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSlBina plačano v gotovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo UredniStva telefon 50. upravnlStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inseraie) Sarajevo 7.565. Zagreb 59.011. Praga in Dunaj 24,797.
Vlada levice.
Položaj je razčiščen. Že prva seja v resnici popolnega parlamenta je pokazala, da z novo vlado ni napočila doba brezplodnega eksperimentiranja. Imamo vlado, ki se naslanja na ogromno večino prebivalstva v naši državi. Opozicija, zlasti za vedno odžagana Pribičevičeva klika, se trudi dokazati, da vlada, v kateri ne sedi dovoljno število Srbov, tudi ne more imeti trajnega obstanka. Centralizem je pa ba-tina, ki ima dva konca. Tisti, ki so doslej venomer poudarjali, da med Srbi, Hrvati in Slovenci ni nobene razlike, se ne smejo razburjati, če so v novi vladi štirje Slovenci in trije muslimanski Hrvati. Če smo res en sam narod, kakor trobita »Jutro« in »Narod«, potem je pač vseeno, ali tvori parlamentarno večino skupina političnih strank iz severnih ali pa iz južnih pokrajin naše države...
Vtis prve seje mora zadovoljiti vsa-ftega poštenega Slovenca, Hrvata in Srba, ki želi svoji skupni domovini procvit in normalizacijo notranjih razmer. S Pašičem je padel sistem, je padla reakcija desnice. Silna evolucija na zapadu zahteva prilagoditve malih narodov in tako je morala tudi naša država kreniti na — levo.
Opozicijski tisk je pričel z mikroskopskim raziskovanjem vladne deklaracije. Pričela je velika akcija: iskanje dlake v jajcu. In vendar: kako velika je razlika med izjavo novega režima in tistimi limo-nadnimi, vseskozi nejasnimi deklaracijami bivših režimov!
Vlada je jasno, brez obrabljenih fraz o narodnem edinstvu, naglasila potrebo praktičnega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, ki se pa mora izvršiti »odkritosrčno, lojalno, brez rezerve in brez zahrbtnih misli z vso bratsko ljubeznijo, ki nas navzlic vsemu veže.« Takih besed še po osvobojenju nismo slišali, in če sta jih kadarkoli v danih momentih uporabila Pašič ali Pribičevič, je bila to navadna blasfemija. Pašič je povedal v Bje-lini prav razločno, kako si on predstavlja praktično izvedbo »narodnega« in »državnega edinstva«...
Vladi nasprotni listi ugotavljajo, da vsebuje vladna deklaracija vse preveč balasta, češ, te in te zahteve smo tudi mi imeli v delovnem programu, ali... Tu pa nastane vprašanje: ali ni imela današnja opozicija do prihoda hrvatskih poslancev večine v narodni skupščini? Kdo jo je mogel takrat ovirati pri rešitvi «invalid-skega zakona, izenačenju trošarine na alkohol in hišno-najemninskega davka, torej v zakonodajnih zadevah, ki se morejo po mnenju modrijanov iz Jutrovega «na-praviti takorekoč s potezo pere?.a?« Beseda o davčni reformi da je neiskrena? Ali ni ravno vlada narodne sloge poklicana, rešiti to važno, vsega prebivalstva se tikajoče vprašanje? Česar bivši režim po svoji nemarnosti in odvisnosti od korup-cionistov ni mogel ali hotel storiti, to je bilo prihranjeno njegovemu nasledstvu.
Zunanjepolitični del vladne izjave pa ne navdaja samo nas z radostnim zadoščenjem. Sosedni in ves ostali svet si je oddahnil, ko je slišal iz ust ministrskega predsednika Davidoviča tople besede mini in spravljivosti. Že samo dejstvo te vlade je zabrisalo vsa nesoglasja med našo državo in predstavniki velikih zapadnih demokracij. Nova vlada jamči za pomirjenje Balkana in južno-vzhodne Evrope sploh, v povdarku o «stalni pozornosti negovanja in jačanja obrambne moči države« pa ni zapopaden nikak razlog za bojazen: tako je bilo pod bivšimi režimi in s kontinuiteto obrambnih ukrepov je moral računati tudi Mac Donald. Orožje kot tako še ni nevarnost za mir, nevaren more biti edino-le duh, ki preveva odgovorne činitelje. Vlada nam jamči, da bo čuvala ideal narodnega miru ter «da bo storila s svoje strani vse, da se začetek mednarodnega organizma, Društvo narodov, ojači in razvije.«
Slepec mora spregledati, da smo preživeli te dni nekrvavo revolucijo, kakor je Masaryk ocenil nastop Mac Donaldovega režima. Nova vlada — vlada levice — je napovedala svojo odkrito pripravljenost, da najde način ssa obnovitev odnošaiev z
bratskim ruskim narodom. S tem je označen tudi bankerot duha, ki je prevladoval v kabinetni politiki g. Pašiča.
Zakonodajni program nove vlade je obširen, tako na socialnem, gospodarskem kakor tudi upravnem polju, toda s časom in dobro voljo vseh, ki so zrušili reakcijo,
se bodo premagale vse ovire. V ozračju zaupanja, ki smo ga doslej tako težko pogrešali, bo mogoče plodno delovanje; opoziciji ni sedaj nič prikrito, kakor se je to dogajalo pod Pašičem, in na njej je ležeče, da manifestira svojo «državotvornost« s stvarno in objektivno kritiko.
ganje prekine, in moja dolžnost je bila, da ga aretiram. Mislim, da bo Savič o tem jutri obveščen, najpozneje pa pojutrišnjem, da mora biti zaprt dva meseca več za ob-dolžitev, ki jih je vrgel Pribičeviču v obraz. Vprašam Pribičeviča, kaj misli v tem slučaju podvzeti. G. Petrovič je končal in žel buren aplavz.
PRIBIČEVIČ SE PERE.
Nato je prosil za besedo Pribičevič radi razjasnitve, v kateri pa se ni opral očitkov, temveč je denunciral še druge časni* karje, ki se izogibajo zakonski odgovornosti. Ravno tako je tudi prosil za besedo Gri-sogono, ki je verno posnemal svojega voditelja Pribičeviča.
Nato je bila skupščina zaključena in se bo nadaljevala jutri dopoldne. Dosedaj je prijavljenih deset govornikov.
Ljudska vlada.
Belgrad, 7. avg. (Izv.) Davi je prispela1 semkaj deputacija slovenskih vpokojencev pod vodstvom Šalamona. V spremstvu poslancev Jugoslovanskega kluba je deputacija obiskala vsa pristojna mesta. Z g. Kremžarjemje obiskala g. železniškega ministra S u š n i k a , ki je izjavil, da so mu razmere železniških vpokojencev znane in da je naročil, da se morajo zbrati podatki in predlogi, da se stanje bednih železničarskih vpokojencev že enkrat reši.
Nadalje je bila deputacija sprejeta v finančnem ministrstvu od g. dr. Mehmed S p a h e, ki je izjavil, da bo vlada skrbe-
Dalje na drugi strani.
Borzna poročila.
7. avgusta 1924 ZAGREBŠKA BORZA.
Tudi danes je bila na valutnem in de* viznem trgu tendenca slaba, promet in zanimanje minimalen. Po borzi pa je postala situacija nekoliko čvrstejša. Na efektnem trgu nobenih bistvenih sprememb.
Devize in valute.
(V oklepaju tečaji z dne 0. avgusta.)
Dunaj 0.1138—0.1158 (0.1142—0.1162); Italija 3.575-3.605 (3.565-3.595), London 363-366 (363-366), Ne\vyork 80.80-81.80 (81.15—82.15), Pariz 4.45—4.50 (4.455—4.47) Praga 2.39-2.425 (2.41—2.44), Curih 15.35^ 15.45 (15.35—15.45), efektni dolarji 79.80^ 80.80 (80.25—81.25).
Vrednostni papirji.
Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 124, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagreb 62 do 64, Jugoslavenska banka, Zagreb 109 do 112, Tr-va hrvatska štedionica, Zagreb 915, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220, Slavenska banka, Zagreb 108 do 110, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 110 do 112, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb 1000 do 1010, Narodna šumska industrija, Zagreb' 75, Guttmann 790, Našica 86, Slavonija 93 do 94, Združene papirnice, Vevče 135, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 490, 7 odst. državno investicijsko posojilo 64 do 66, Vojna odškodnina 116 do 118.
CURIŠKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 6. avgusta.)
Belgrad 6.45 (0.45), Budimpešta 0.006(1 (0.0069), Berlin 1.265 (1.27), Italija 23.40 (23.30), London 23.66 (23.67), Newyork 530.50 (531), Pariz 28.90 (29.10), Praga 15.65 (15.75), Dima j 0.0075 (0.0075).
DUNAJSKA BORZA*.
Dunaj, 7. avgusta. (Izv.) Efekti: Zivntv stenska banka 819.000, Alpine 384.000, Grei-nitz 145.000, Kranjska industrijska družba 850.000, Trboveljska družba 410.000, Hrvatska eskomptna banka 175.000, Leykam 100.500, Avstrijske tvornice za dušik 187.000, Slavex 218.000, Slavonija 76.000.
Devize: Belgrad 872, Kodanj .11.330, Lon-don 316.500, Milan 3124, Ne\vyork 70.935, Pariz 3892, Varšava 13.500.
Valuto: dolarji 70.460, angl. funt 314.700, francoski frank 3885, lira 3135, dinar 872, češkoslovaška krona 2077.
PRASKA BORZA.
i'rnga, 7. avgusta. (Izv.) Devize: Zngreb 11.70, Lira 150/,, Pariz 186 '.,. Loudou 151.55. Newyork 33.95.
OPOZICIJA BIJE SEBE PO ZOBEH. — FIASKO
GOVORNIKOV.
vladni deklaraciji.
PRIBIČEVTČEVIH ZA-
Bclgrad, 7. avgusta. (Izv.) Pri nezmanjšanem zanimanju javnosti in ob polnoštevi ni udeležbi poslancev se je danes pričela debata o vladni deklaraciji. Seja je trajala dopoldne in popoldne. Pred prehodom na dnevni red je skupščinski predsednik odgovarjal na vprašanje poslanca Večeslava W i 1 d e r j a , ali mu je znano, da se Radičevi poslanci nazivajo »Hrvatsko narodno zastopstvo*. Dobil je zaslužen odgovor, da so Radičevi poslanci prijavljeni skupščinskemu predsedništvu kakor vsi ostali parlamentarni klubi.
Njemu je pridno sekundiral Pribičevič, ki ga je veselje glodati. Ves čas nervozen grize ustnice, sodi ves nemiren in vedno dela neslane medklice, ki razodevajo, kako težke dni preživlja-, da ne more več izvrševati krvniškega poklica v vladi. Obema se je smehljala cela zbornica, neizvzemši večino radikalov.
BIVŠI PRAVOSODNI MINISTER ŠE GOVORI.
. Kot prvi govornik je nastopil bivši minister Grisogono. ki je z navajanjem neresničnih dejstev izpolnil celo dopoldne. Govoril je o komunizmu, Moskvi in takih podobnih stvareh. Trdil je, da nova vlada ne uživa zaupanja, da je krvav in nezakonit režim. Navedel je razne slučaje, tako napad na okrajnega glavarja v Metkoviču, katerega je pa ranil — Pribičevičev agitator, in slučaj, da so zaprli »Balkanovega« urednika, ker je bil obsojen na dva meseca ječe. Kljub pravnim medklicem ni hotel nič vedeti o navodilih, ki jih je dobil ljubljanski državni pravdnik radi trboveljskih dogodkov in drugih orjunsk h iz-1 gredov. Končno je izjavil seveda tudi to, da bo glasoval s Pribičevičem in njegovimi prijatelji proti vladi, ki bo kljub temu ostala, dočim Pribcevic ne bo'nikoli več ministroval.
VELIK UTI3 GOVORA NOTRANJEGA MINISTRA.
Popoldne je govoril socijalist Divac, ki se ni spustil v kritiko deklaracij, kolikor v kritiko nasiinega Pašič Pribičevi-čevega režima. Tudi se ni točno izjavil kako bo glasoval s svojim prijateljem Ea-kičem, ki je poleg njega edini socialnode-mokratični poslanec v zbornici. Za njim je pa povzel besedo minister za notranje zadeve Nastas Petrovič. Njegov govor je cela zbornica napeto poslušala. Bil je ponovno prekinjen vsled odobravanja. Govoril je sledeče:
Nisem stopil na ta govorniški oder, da bi govoril k deklaraciji vlade, kateri imam čast pripadati. Ker so te izjave jasne, nisem vstal, da bom govoril o politiki, ki jo misli^ voditi naša velika domovina. Niše mvstal, da to naredim radi tega, ker še ne vidim potrebe zato. To bom' storil na koncu debate. Pri tej priliki sem prišel semkaj, da ugotovim in -utrdim, da je Grisogono, ki ga spoštujem, naredil veliko krivico meni kot ministru za notranje zadeve in celi vladi, ker je navedel nekatere trditve, ki niso točne. (Medklici iz večine: »To je njegova stara navada!«)
MR IN RED SE VRAČA.
To dejstvo je nesporno in za to dejstvo ve celokupno naše ljudstvo, da je raz-draženost v naši državi poslednje mesece dosegla svoj vrhunec. Ta razdraženost se je pojavila z govorom prejšnjega ministrskega predsednika Pašiča v Bjelini. (Živahno odobravanje na desnici.)' Ta razdraženost se je začela vedno bolj krepiti vsled razloga, ker je ves svet videl, da ima Pa-šičeva vlada namen, da nasilno vlada. Ta razdraženost se je morala preprečiti. Pri I i ie moralo do vrhunca radi teea, ker so
ljudje, ki so sestavljali Pašičevo vlado, takoj občutili, da hočejo vladati brez parlamenta.
Naše ljudstvo je demokratično in je zahtevalo parlament in parlamentarno vla-| do. (Aplavz.) In sreča je, po mojem prepri-; čanju, da je Pašičeva vlada zahtevala vo-l litve v tako težkih razmerah in da te vo-, litve niso bile dopuščene in niso izvršene, j Naša vlada je pri svojem nastopu našla to razdraženost in je morala po meni storiti prvi akt, to je akt, da je opomnila vse organe in oblasti širom cele države, da pazi ! na vse elemente, ki bi ob katerikoli priliki ravno radi te razdraženosti motili mir in red in uganjali zločinska dela.
PROTI KRŠENJU ZAKONOV.
Vsem državnim organom sem moral v prvi depeši zapovedati, da postopajo strogo po vseh zakonskih odredbah. Hvala Eogu, sedaj je red in mir v državi. (Viharen aplavz.) Grisogono je hotel na temelju enega dogodka dokazati, kako je o priliki sestave nove vlade prišlo do tega, da hoče vlada narod vladati tako, kot kaže slučaj v Metkoviču. V Metkoviču je ranjen okrajni glavar. Srezki glavar je bil ranjen v osebnem prepiru z nekim gostilničarjem. (Medklic Grisogona: «Kaj pa drugi slučaji?« Odgovor Žebota: «Kaj pa Trbovlje?« — Nastane velik prepir.)
Bil je en slučaj izgredov v Kladnju. Ali po poročilih, ki sem iih dobil od svojih organov in to organov Vaše bivše vlade, teh neredov niso izzvali ljudje, ki pripadajo strankam, ki so danes na vladi, temveč onim, ki ne pripadajo tem skupinam. Oblast je tudi tukaj naredila, kar je potrebno. Resnica je, da je «Reč«, Pribičevicev list, kakor tudi drugi listi, ki so v ostri opoziciji, prinesla maso depeš, iz katerih naj bi ljud!e sklepali, da ljudstvo v celi državi plamti. Uverjavam pa vas, da kljub tem depešam, o katerih sem govoril, v naši državi še nikdar ni bilo več miru in reda, kakor je danes. (Aplavz.) Ravno tako ie Grisogono očrtal popolnoma ne'asno stanje v Stari Srbiji in Makedoniji. Izjavljam, da res ni vse tako, kakor bi moralo biti, ali jaz sem šele 10 dni minister za notranje zadeve, vi pa ste imeli mnogo ča?a, pa je bilo pri vas mnogo slabše kot je dares. (Odobravanje.)
Kačakov je še danes mnogo, toda vsakdo naj izve, da bom, dokler bom na tem mestu, uporabil vso silo in avtoriteto svojih organov, da jih iztrebim. Pazite tudi na to, kar vam sedaj povem. Pod sedanjo vlado se ne bo dogajalo, da bi moji organi preganjali razbojnike in pri tem ubijali nedolžne otroke in nedolžne žene ter požigali njih domovi.
GRISOGONO OBTOŽUJE SEBE.
Grisogono clolži vlado, da ona preganja časopisje, in da bj to dokazal, navaja primer Savičeve aretacije. Urednik »Balkana«, Savič, je bil v resnici aretiran, ali aretiran je bil zato, ker je izvršil kazniva dejanja in radi že izrečene obsodbe. Gospod Grisogono je kot minister pravosodja 15. maja na temelju zdravniškega spričevia-la dopustil Saviču, da podaljša odlaganja nastopa kazni do 14. avgusta. Ta Grisogo-nov akt je nezakonit. Pred vsem je dopustil, da se mu odloži nastop kazni, ne po spričevalu in pregledu zdravnika, ki je za to določen po zakonu, temveč po popolnoma zasebnem spričevalu, v katerem stoji, da mora radi bolezni oditi na planine in da se mora tam zdraviti.
Savič ni odšel iz Belgrada, temveč je ostal in dalje vodil svoje posle. Zakonski člen dede tega ie popolnoma iasen. Savič ni hotel nastopiti kazni že od junija leta 1023. Ker pa je bila zadnja ministrska rešitev o odlaganju kazni nezakonita, je imel minister za pravosodje pravico, da to odla-
la za pomoč. O tem bo sklepal finančni odbor. Nadalje so bili sprejeti od ministra za socialno politiko, ki je izjavil, da se bo zavzel posebno za železničarske invalide.
Deputacija je bila sprejeta tudi od ministrskega predsednika g. Davidovič a, ki je izjavil, da bo vlada revidirala uradniški zakon in popravila krivice. Vladi je beda upokojencev dobro znana, zato jim bo pomagala. Popoldne je poslanec g. Jože G o s t i n S a r peljal deputacijo v notranje ministrstvo in na monopolsko upravo radi tobačnih upokojencev. Deputacija je vse najbolje opravila.
ZA PO TOČI OŠKODOVANE.
Belgrad, 7. avgusta. (Izvir.) Poslanci Tugoslov. kluba so intervenirali za nujno pomoč po toči oškodovanim v Sloveniji in eeli državi. Resorni ministri so takoj začeli akcijo za večmiJijonski kredit za izdatno pomoč.
PROTI KORUPCIJI PRI ŽELEZNICI.
Belgrad, 7. avgusta. (Izv.) Železniški minister Sušni k je danes nujno odstavil ing. Buša, ki je bil delegat države pri iVagonski tovarni v Brodu. Odstavil se je radi korupci jskih afer, za katere ga je poklical na kazenski odgovor.
PROTI KORUPCIJI PRI AGRARNI REFORMI.
Belgrad, 7. avgusta. (Izv.) Minister Sa agrarno reformo jo izdal naredbo, da se odklanja posredovanje advokatov pri reševanju agrarne reforme. To naredbo jo izdal radi tega, ker so razni advokati vsled svojih zvez izvrševali nereelne posle in izrabljali nedelavnost upravnih organov v svoje, korupcijske svrhe.
POPRAVLJANJE GREHOV PREJŠNJE VLADE.
Belgrad, 7. avgusta. (Izv.) Danes med Skupščinsko sejo se je vršila kratka vla-dina seja, na kateri je bilo na zahtevo železniškega ministra odobrenih 25 milijonov dinarjev za izplačevanje delavcev in započeta dela, za katera prejšnja vlada ni pripravila nobenih kreditov.
UGODEN VTIS VLADNE DEKLARACIJE V ZAGREBU.
Zagreb, 7. avgusta. (Izv.) Današnji li-sli z zadovoljstvom opozarjajo na fakt, da se v vladni deklaraciji govori o hrvatskem vprašanju. Hrvatsko vprašanje se je prvikrat konstatiralo z oficijelne strani. Sedaj je hrvatsko vprašanje naglašeno kot osnovna točka vladne deklaracije. Sedaj se oficijelno priznava, da brez rešitve hrvatskega vprašanja ni splošne konsolidacije države. Z zadovoljstvom se je vzela na znanje deklaracija vlade tudi glede zunanje politike. Zlasti se podčrtava del, ki govori o solidarnosti z zapadnimi demokracijami. Veliko važnost se polaga tudi na tisti del deklaracije, ki govori o odno-šajih z Rusijo.
RADIČ SE VRNE V DOMOVINO.
Zagreb, 7. avgusta. (Izv.) Tukaj se pričakuje, da bo Radie vsak čas prišel v Zagreb, kjer mu pripravljajo slovesen sprejem.
Konferenca.
London, 7. avgusta. Včeraj dopoldne So Nemci izročili svoje proti-predloge, ki jih je takoj vzel v pretres «odbor štirinajstih (v katerem sta po dva ministra iz vsake delegacije, ne izvzemši nemške). Odbor je vzel nemški odgovor zaenkrat na znanje, nato pa v svrho podrobnega študija sejo odgodil.
Potom indiskrecije so se izvedele o nemških predlogih sledeče podrobnosti: Nemčija ponuja trgovinsko pogodbo in po-spešenje rokov za izpolnitev nekih novih obveznosti. Zahteva pa: 1. da se pritegne ameriški zastopnik v reparacijsko komisijo vselej, kadar gre za interpretacijo določil verzajske pogodbe; 2. da se prizna Nemčiji pravica, da sodeluje pri imenovanju razsodišča za ugotovitev zamud; 3. da se obveze za dajatve v naravi ne raztegnejo na celo dobo uporabe Dawesovega načrta; 4. francosko-belgijsko železničarji v Porenju se odpokličejo; 5. vsi nemški ujetniki in izgnanci se pomiloste; 6. gospodarska izpraznitev Porurja se pospeši.
Zanimivo je, da so Nemci v Londonu sprožili vprašanje medzavezniških dolgov v zvezi z reparacijami ter tako posredno podprli lostvarne francosko-belgijsko-ita-lijanske želje. Glasom ■ Daily Telegrapha« so namreč nemški zastopniki izjavili, da Nemčija ne bo zmogla vseh bremen, da zadovolji Francijo in da bo morala priskočiti na pomoč Anglija potom ureditve medzavezniških dolgov. Anglija se ne kaže nedostopno in je stvar po vsej priliki že precej daleč dozorela. Na vsak način je pričakovati, da se na konferenci store vsaj prvi koraki do rešitve tega vprašanja.
V nemških krogih zagotavljajo, da se konferenca zaključi še to soboto.
London, T. avg. (Wolff.) «Daily Tele-praph< poroča, da se je mešani zavezni-ško-nemški odbor v vprašan ju kontrole, kakor io predvideva Davvesov ruDort, lahko
zedinil. Po verziji diplomatskega poročevalca lista <Daily Chronicle« se misli, da bo trajala konferenca do prihodnje srede oziroma četrtka. Nemški odgovor je stili-ziran previdno in v osebnem tonu.
London, 7. avg. (Wolff.) O včerajšnjih pogajanjih poročajo «Times«, da so pretresali eksperti samo one točke, ki so bile obravnavane v drugem in tretjem odboru konference. Ob 9. uri zvečer je bilo izročeno poročilo odboru štirinajstorice. Nemške pripombe so razdeljene na tri posebne skupine. Nato je bil soglasno sprejet predlog, da se sestane plenum konference, ki so ji bili pritegnjeni tudi nemški delegati. V vprašanju evakuacije Porurja je dosežen znaten napredek. Najbrže bodo Francija, Nemčija in Belgija, če pride do popolnega sporazuma, o tem obvestile tudi druge vlade.
London, 6. avgusta. (Agence Havas.) V smislu včeraj predpoldan s strani treh premijerjev zavezniških vlad in nemških zastopnikov storjenih sklepov, po katerih naj bi po trije eksperti za vsako (tudi nemško) vlado pretresli nemške dokumente, so pričeli danes predpoldan z delovanjem. —
Berlin, 6. avg. (Izv.) Kakor poročajo listi, je predsednik nemške narodne banke dr. Hjalmar Schacht dopotoval v London. —
London, 7. avg. (Wolff.) Ameriški poslanik Kellog je, kakor poroča «Daily Chronicle«, dostavil generalnemu tajniku konference pismo, v katerem soglaša imenom svoje vlade s francoskim predlogom, da se skliče neposredno po londonski konferenci nova konferenca finančnih ministrov v Parizu, češ, da je tudi Amerika zainteresirana na reparacijskih dajatvah.
PODPIS RUSKO-ANGLEŠKE TRGOVSKE POGODBE.
London, 7. avgusta. (Izv.) Reuterjev urad javlja, da se bo danes popoldne podpisala trgovska in splošna trgovska pogodba med Rusijo in Anglijo.
ITALIJANSKI PARLAMENT IN OPOZICIJA.
Rim, 7. avgusta. (Izv.) Sinoči so se v parlamentu sešli zastopniki opozicijskih skupin. Sestanka se je prvič udeležil tudi zastopnik kmetske stranke. Opozicija je sklenila, da se ob sedanjih razmerah na noben način ne vrne v parlament.
POPLAVE V FORMOZI.
Taiwan, 7. avgusta. (Izv.) Iz Formoze javljajo o velikih poplavah, pri katerih je bilo uničenih več mest in veliko ljudi je izgubilo življenje.
liamen ali kaj?
V Ljubljani ob Miklošičevi cesti se gradi dejansko prepotrebna in nujna zgradba uradnega poslopja in ambulato-rija Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. To zgradbo nujno potrebujejo zavarovanci in prav tako nujno pa tudi nameščenci tega urada, ki so prisiljeni danes uradovati v skrajno tesnili in nezdravih prostorih tako, da je v njih nastalo pravo ležišče različnih nevarno nalezljivih bolezni. Čisto primitivna humanost zahteva, da se tem nesoci-alnim razmeram z vso nujnostjo odpomo-re. Ta odpomoč bo imela brezdvoma tudi to posledico, da se uradovanje pri Okrožnem radu spravi v pravi tok. Danes je to popolnoma izključeno in so uradniki tega urada pravi mučeniki.
Z zgradbo se je pričelo že v juniju 1922, torej točno pred dobrima dvema letoma. Dovolj, da bi se postavilo pol babilonskega stolpa in ne priprosto uradno poslopje. Gradbeno podjetje z delavci in inženerji poveša oči, ker se sramuje, ker javnosti ne more dopovedati, da krivda na neodpustljivem zavlačevanju ne leži pri njem, ampak izven njega na mrzlih mizah neusmiljenega birokratizma in formalizma gradbenega gospodarja. Kakor smo informirani, se je upravni organ ljubljanskega okrožnega urada z vso energijo in s polnim razumevanjem in v idealnem soglasju potrudil spraviti dela na tej zgradbi v živahnejši tok in tako v polni meri izrabiti ugodnosti visoke stavbene sezije. Krivda na tem neodpustljivem zavlačevanju, ki ima polog druge ogromno škode za posledico tudi odpuščanje stavbinskega delavstva, leži pri Osrednjem uradu v Zagrebu, znanem ■stvoru dr. Žerjava, kateremu je pač menda ležeče samo na lastnih zgradbah v Zagrebu, za ljubljansko zgradbo pa se najbrže ravna po stereotipnem načelu: Ima vremena. Mora že tako biti, kajti v nasprotnem slučaju bi se z lahkoto našel drug način reševanja zadev zgradbe. Take rodi sc ne rešujejo v daljavo, v pisarnah, ampak na licu mesta. Zakaj pa imamo komisije?
Ostre besede nam silijo v pero. Upamo pa, da bodo prizadeti podjetniki v tem oziru napravili energičen red in okostenelemu centralizmu dopovedali da je stavbna sezija za to tu, da so zida in da za Slovenijo ne bo obveljalo načelo: Ima vremena.
V splošnem se tudi opaža, da se sklepi ljubljanskega ravnateljstva v centrali nekam čudno omalovažujejo in da se s tem ravnateljstvom, kot upravnim organom največjega okrožnega urada obrav-na kakor z reprezentantom kake zagorske vasi. Želimo v tem oziru popolne re-medure, ker bomo v nasprotnem slučaju sami za red in moderno uradovanje poskrbeli.
Velehradskf kongres.
(Izvirno poročilo.)
Velehrad, 3. avgusta.
Tretji dan je prof. M. d'Herbigny podal sistematično poročilo o dosedanjem delu sv._ očeta za krščanski Vzhod, posebno za Rusijo. To delovanje ima namen lajšati bedo v duhu krščanske ljubezni brez vsakih verskih tendenc, ker je že krščanska ljubezen sama po sebi najboljše sredstvo za spravo med Vzhodom in Zahodom.
Nato je govoril barski nadškof D o -brečič o verskih razlikah in sredstvih edinosti.
Dr. T o t a , Rumun, je poročal, da v Romuniji ni še upanja na večje uspehe, a romunski katoličani vzhodnega obreda so zadnji čas svoje stališče še utrdili.
Angleška časnikarica M i s s A. K r i -s t i č je v lepi latinščini poročala o verskih razmerah med Srbi. Njen simpatični in skromni nastop in njego globoko poznavanje srbske duše je napravilo na vse navzoče najugodnejši vtis.
0 bolgarskih verskih razmerah je poročal bolgarski kaprein Damijan. Značilno je, da je bolgarski pravoslavni rae-tropolit že naznanil svoj prihod na Velehrad, a je bil v zadnjem trenutku nepričakovano zadržan.
Popoldne je prof. dr. Ž i v k o v i c (Djakovo) poročal o razmerah med slovenskimi in hrvatskimi katoličani s posebnim ozirom na pravoslavje.
Prof. J. V a j s (Praga), priznani slavist, je poročal o veliki važnosti slovanskega bogoslužja za cerkveno edinstvo.
Apostol, administrator iz Niša, msgr. Hrdy je s praktičnimi zgledi pojasnjeval razmerje Srbov do katoličanstva.
Za temi poročili se je otvorila zadnja slavnostna seja. Najprej se je ob velikem navdušenju prečitalo dolgo pismo lvovske-ga metropolita Šeptickega. Poslal se mu je brzojavni pozdrav.
Nato so se prečitale resolucije. Najvažnejša med temi je:
Na vseh narodnih in mednarodnih katoliških shodih, na evharističnih in podobnih (n. pr. Marijanskih) kongresih se morajo zbrani katoličani ozirati na krščanski Vzhod in se mora v ta namen na njih organizirati vzhodni odsek.
Ta resolucija je bila sprejeta z največjim odobravanjem. Posebno so njeno važnost poudarjali neslovanslri udeleženci. Tako se namreč posebno lepo izraža pravi duh katoliške vesoljnosti in se ustreza posebni želji sv. očeta.
• * •
Velehrad, 4. avgusta.
Slovesnosti so dosegle vrhunec v nedeljo. Že v soboto so prihajale trume preprostega ljudstva na Velehrad in so molile, pele in jokale v kraljevski kapeli ob grobu iatička« Stojana, o katerem so vsi prepričani, da je svetnik. V nedeljo zjutraj pa so prihajale vzorno organizirane procesije vernega ljudstva iz bližnje okolice in iz oddaljenih krajev; posebno pozornost so vzbujale pestre moravske narodne noše, organizacije kmetske mladine, Orli in Orlice. Vsaka organizirana skupina je imela svojo godbo. Godbe so igrale velehradsko himno, množice pa so pele in molile. Bilo jih je nad deset tisoč. Tuji udeleženci so rekli, da so bili že ti prizori vredni daljnje poti. —
Med tem pa se je vršila slovesnost, kakršne še ni videl Velehrad. Med vele-hradskim shodom so došli še mnogi novi škofje, med njimi novoimenovani uzhorod-ski škof G e b e j. Ob asistenci 25 škofov je bil po veličastnem vzhodnem obredu posvečen za škofa.
Istočasno je bila na prostem služba božja in po službi božji občni zbor Apo-stolstva sv. Cirila in Metoda. Med občnim zborom so škofje prišli na govorniški oder. Nadškof Prečan je ljudstvu pojasnil veliko važnost sedanjega trenotka. Poudaril je mednarodno važnost Velehrada, na katerem je bil vpričo apostolskega nuncija posvečen škof vzhodnega obreda.
Nato se je razvil slavnostni sprevod k novi stavbi Stojanovega doma za versko obnovo Moravske. Pred novim domom so zastopniki čeških katoliških organizacij, inteligence in preprostega ljudstva z gin-ljivimi nagovori prosili svojega nadpastir-ja, naj jim blagoslovi ta dom kot spomin na tatička Stojana. Nadškof je vsaki organizaciji odgovoril; posebno toplo je odgovoril zastopnikom organiziranih kmetov; omenil je, da je sam sin kmetskega očeta, in poudaril važnost kmetskega stanu za vero in domovino. S solzami v očeh je zmolil očenaš za dušo Stojanovo. polem
j pa med petjem olomuških bogoslovcev izvršil slovesni blagoslov.
Ljudstvo se je v velikih množicah zbralo okoli doma. Z balkona je govoril opat Z a v o r a 1 in pojasnjeval pomen slovesnosti.
Med tem časom pa so se škofje in drugi udeleženci unionističnega shoda sešli v kapeli «Stojanovega doma«. Tam je apostolski nuncij M a r m a g g i zaključil unionistični kongres z dolgim nagovorom, v katerem je naglasil važnost sedanjega kongresa in podal smernice za bodoče delo. S posebno prisrčnostjo je govoril o ljubezni sv. očeta za csveto Rusijo«. Omenjal je, kako sv. oče ceni globoko pobož-nost ruskega ljudstva, v kateri vidi poroštvo za uspeh našega dela. Podrobnejšo vsebino te prevažne izjave papeževega legata bomo objavili ob drugi priliki.
Po zahvalni pesmi je apostolski nuncij s spremstvom odšel na balkon. Nadškof Prečan ga je predstavil ljudstvu. Ljudstvo je pelo papeško himno, apostolski nuncij je podelil papežev blagoslov in se z domačim pozdravom: «S Panem Bo-hem« poslovil od ljudstva.
Popoldne je bilo posvetovanje o pripravah in programu prihodnjega velehrad-skega kongresa. Sklenilo se je, naj se vsako leto vrše kurzi o vzhodnem cerkvenem vprašanju, in sicer tudi izven Velehrada. Velika večina inozemskih strokovnjakov je bila za to, naj bi se prvi tak mednarodni kurz vršil v Ljubljani; predavali bodo profesorji papeškega vzhodnega instituta in drugi strokovnjaki. V Ljubljani bi se pri tej priliki določil podrobnejši program za prihodnji velehradski kongres.
Na Velehradu so se med strokovnjaki sklenile prisrčne prijateljske zveze in se bo skrbelo, da se ohranijo stalni znanstveni stiki, ki naj tvorijo trdno podlago teh kurzov in kongresov. Strokovnjaki so se razšli polni zaupanja v še lepšo bodočnost in uspešnost tega mednarodnega gibanja po želiah svete Cerkve in v duhu sv. Cirila in Metoda.
* Turčija in zveza balkanskih držav. Spričo nove propagande za zvezo balkanskih držav je priobčil carigrajski »Ikdam« uvodnik, v katerem med drugim piše: »Ako vprašanje dozori, je dolžnost naših diplomatov poskrbeti za pota, da vstopi v to zvezo tudi Turčija. Ako bi se ustanovila zveza brez nas, bi bila v bodočndšti težka nevarnost za nas. Po našem mnenju mora Turčija vstopiti v balkansko zvezo in Carigrad mora postati luka te zveze — ali pa mora proglasiti nevtralnost Tracije.« — Zaenkrat ni znano, ali je to zgolj zasebno mnenje člankarja — ravnatelja lista Ahmed Djevdet bega, ali pa zavzemajo podobno stališče tudi vodilni angorski krogi.
Še ena o «federalistih, avtonomistih, revizijonistih, defetistih« in sličnih «istili«. «Slovenski narod: je že zbesnel, odkar sta sedla Pašič in Pribičevič z mehkega ministrskega fetelja na trdo klop opozicije. 0 večini bivšega režima je vedno trdil, da je to večina naroda, proti kateri se v tej državi ne sme in ne more vladati, sedaj pa previdno zamolčuje dejansko oceno nove večine. Ata «Narod« so hudi, vendar naj jih tolaži zavest, da vsi navedeni cisti: niso državljani Horthyjeve Mažarske, Mus-solinijeve Italije ali Bolgarske Todora Aleksandrova. To so mirni državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se v državopravnem pogledu ne strinjajo z bivšo vladujočo kliko in ki hočejo mirnim, legalnim potom ter brez vsakih potresljajev uresničiti svoj državno-pravni program. Ker pa trenutna situacija in ustavna določila ne dovoljujejo takojšnje izvedbe, bo trajalo še izvestno dobo, dokler se program ne izvede. Uresničenje državn op ravnih zahtev ni, če jih narod odobri, nikako rušenje države. Z istim pravom kakor centralisti morejo in smejo skušati uveljaviti svoje zahteve tudi njih nasprotniki. V tem jo bistvo parlamentarizma, ki ga razni cisti« niso nikdar zanikali. Ni državljan tu radi zakona, temveč zakon radi državljana. Sicer je pa Pašič sam dejal, cla ustave niso večne. In po logiki senilnega ■< Naroda-: Anglije sploh ne bi več bilo, ker nima ustave. Ustavne borbe so bile vedno znak zdravega narodnega aktivjzma. «Narod« je "pa edini list na svetu, ki tega noče razumeti.
Kavalirji, da jim ni para, so pri »Narodu in Jutru«, ki valijo zdaj krivdo na trboveljskih dogodkih na velikega župana Teodorja Sporna. Oni isto dobro vedo, da je veliki župan Šporn takrat visel samo na eni niti, da je za njim že prežal Baltič in da ni zoper krvavo orjunsko ekspedicijo mogel ničesar storiti, ker po ukazu iz Belgrada ni smel. Moralni krivec trboveljskega krvoprelitja je in ostane Žerjav, kakor jc moralni krivec za vsa sledeča orjunska tolovajstva, izvršena pod velikim žiipano-vanjem Vilka Baltiča, ki je po priznanju >Jutra: sameea dajal oriuncem očetovske
nasvete, saj so orjunci takrat tako na Blei-weisovi cesti kakor na policijskem ravnateljstvu bili stalni gostje, ki so se tam vedli kakor pravi gospodarji. Valiti zdaj krivdo na druge, to smrdi čisto po — Žerjavu.
Poglavje o «pokvarjenem razpoloženju«. «Jutro« pristavlja k poročilu, kako je pan Wilder vrgel v trenutku največjega navdušenja v skupščinsko dvorano paket Radičevih brzojavk, naslovljenih na Franca Jožefa, sledečo, zelo neumestno pripombo: «Ta brzojavka je napravila zelo mučen vtis in pokvarila vladinovcem vse razpoloženje.« Recimo, da govorita Dimnik in Flere pred zbranim naprednim občinstvom zelo navdušen govor o jugoslo-venski narodni ideji. Ali bi tudi epokva-rilo razpoloženje«, če bi v tem hipu kak zlobni «klerikalec« začel razdeljevati med poslušalci njuni avstrijakantski brošuri?
Bromica. V nedeljo, dne 8. avgusta je daroval v lepo okrašeni župni cerkvi na Brez-nici zlato sv. mašo veleč. g. častni kanonik in profesor v p. dr. Ivan Svetina. Redki jubilej zaslužnega g. jubilanta je značilen tudi zato, ker mu je govoril ob zlati maši isti govornik kakor ob novi maši, namreč rojak vlč. g. msgr. biseromašnik Tomo Zupan. Oba gg. jubilanta sta ljubljenca Brezničanov, ki se pridružujejo vsi želji g. slavnostnega govornika, da bi ob biserni maši g. zlatomašnika zopet imeli oba v svoji sredi.
Novo mesto. K notici, priobčeni v torkovi Številki našega lista glede učiteljskega škandala v Novem mestu, nam še poročajo, da sta pomagala orjuncu Malasku akademik Zdenko Skalicky, sin ravnatelja kmetijske šole, iu sin trgovca Ogrina. Sploh se opaža, da se rekru-tira Orjuna v glavnem med učiteljstvom na Grmu. In zopet pravimo: Kaj pravi k temu ravnatelj Skalicky?
Trbovlje. Žo en mesec se postavljajo Trbovlje, da imajo svoj časopis. Glavni iu odgovorni urednik jo Miha Koren, konzorcij pa tvorijo Koren, Rozin in Velkavrh. Ugotovili smo, da je to radikalen list, ker ga izdajajo možje, ki so do včeraj veljali za največje radikalo v Trbovljah. V zadnji številki pa piše »Slovenski dom«, da jo to »neumnost« in da zato tako pišemo, da ga spravimo med delovnim ljudstvom ob zaupanje, kajti gospodje okoli Slovenskega Doma »sploh niso nikdar bili radikali.« Ta jo pa lepa! Kaj je fle^v Miha Koren, ki jo pri zadnjih volitvah kandidiral na listi radikalno stranko, ki je bil predsednik krajovne organizacije radikalne stranke v Trbovljah, ki je prejel od radikalne vlado 300 tisoč za ustanovitev rudarskega konzuma, ki jo bil kot zaupnik radikalov imenovan za gereuta v Trbovljah, ponovno nastopal in vodil sestanke radikalne stranke in v svoječasnem radikalskem dnevniku »Jutranje novosti« izjavljal — ob času razkola med radikali — da je še vedno pravoveren član radikalne stranke — kdo je neki bil ta človek? Če ne naš dični Miha, ki danes vse to korajžno taji, da ne bi »prišel ob zaupanje pri delovnem ljudstvu« v Trbovljah, ali morebiti kakšen drug Miha?... Po toči je prepozno zvoniti.
Trbovlje. Slovenski radikali okoli »Slovenskega Doma« so v zadnjem času postali zelo hudi in napovedujejo pristašem SLS, da bodo zbijali »Klin s klinom«. S tako otročjo grožnjo seveda ne vzbujajo drugega nego smeh. Kdo bi se bal takih mož, ki menjajo svoje prepričanje z vsakim vetrom? G. Emil Štelanovič jo bil svoj čas navdušen komunist in je napovedoval rudarjem zlate čase s pomočjo III. internacionale. Ko so mu pa nekomunisti odpovedali kandidaturo v drž. zbor, je čez noč postal radikal in je začel razbijati rudarsko organizacijo. Zvezo rudarskih delavcev, njene člane obtoževati, da so prevratni elementi. G. Štofanovič, rudarji imajo dober spomin in tega niso pozabili. — Enak kremenit značaj je Miha Koran. Tudi on jo bil najhujši zagovornik komunizma. On je kriv, da se jo v rudarskih revirjih raz-bila takrat močna »Unija slovenskih rudarjev«. Njegovim govorancam so so imeli rudarji zahvaliti za muogobrojna proganjanja od strani oblasti. — »Slovenski Dom« govori o zvezi SLS s Trboveljsko družbo. Čudno pa je, da jo bilo zaradi stavke, odpuščenih ravno največ naših pristašev. Kdo je v zvezi s Trboveljsko družbo, bi se dalo sklopati iz sledečega: Ko so zastopniki rudarjev prod zadnjo stavko prišli k velikemu županu Lukanu v Ljubljano, je g. Štefanovič prihitol za njimi v palačo in jih vprašal, po kaj so prišli. Povedali so mu, da so popravili kolektivno pogodbo in sestavili ostalo zahteve. Štefanova; je nato pred rudarji hitel k velikemu županu in mu poročal, da rudarji pripravljajo novo »politično stavko«. Odhajajoč je Štefa-novič izjavil rudarskim zastopnikom, da je Položaj za stavko zelo nevaren. Kdo je tedaj zvezan s Trboveljsko družbo? Toliko samo mimogrede. Čo bodo gospodje s svojim »Slov. Domom« preveč rogovilili, jim bomo Pa še natančnojšo povedali svoje mnenje. — Rudarji.
Naročajte .Slovenca1!
BaaBBiHaHaBaaaasnaBRBBBa
—• Orjunski generali pobegnili v Italijo! Potem ko so or junaki generali po naročilu Pribičeviča in Žerjava ter pod očetovsko patronanco maj bolj objektivnega upravnega uradnika v Jugoslaviji«, Vilka Baltiča in ob dobrohotni nevtraliteti gospoda državnega pravdnika Domenica ter slavne policijske direkcije in orožniške komande izvršili v Sloveniji celo vrsto zločinov, so ob pasivni asistenci taistih slavnih oblasti, ki kljub številnim ovadbam niso uvedlo proti njim nobenega postopanja — junaško pobegnili. S tem so sami desavuirali svoje trditve za časa Žer-javovega režima ter zatrdila demokratskega časopisja, da niso ničesar zakrivili in se samo — branili proti «anacijonalnim elementom«, ki so jih «napaclali«. Če bi imeli čisto vest, bi gotovo ne bili tako urno pobegnili. Da so sploh nekaj dni še čakali, je kriv Žerjav, ki jih je tolažil, da bo nova vlada že v par dneh «padla«, kar pa se žal ni zgodilo. Junaki, ki so se preje po «Orjunk in na svojih izletih široko-ustili, da bodo v najkrajšem času na čelu orjunskih legijonev s puškami, mitraljeza-mi in kar.oni vkorakali v Italijo in osvobo-bodili tamošnje Slovence, so pisali v Italijo laškim fašistom, ali jih sprejmejo kot politične emigrante is Jugoslavije iu jih prosili gostoljubnega zavetja, ker da so kot pristaši Pašiča prijatelji Italije! ln fašisti so jim res sporočili, da jih sprejmejo! Nato so orjunski generali iskali po Ljubljani avtomobila, dokler niso, ne ve se še po kakšni poli, v ponedeljek na avtomobilu g. Dolničarja odfrčali v Italijo, kjer zdaj bivajo in kujejo načrte, kako se bodo s pomočjo laških fašistov vrnili, da strmoglavijo jugoslovansko vlado. G. Baltiču so se pa ustmeno in pismeno zahvalili za velike usluge, izkazane jim za ča~a njihovega 'nacionalnega« delovanja v Trbovljah, Ljubljani, Podnartu itd. Junaki, ki so jo popihali v Italijo pod zaščito Mussoli-nija, so: inženjer Marko (preje Ferdo) Kranjec, Janko Debelak, Egidij Peric, Zaje in Pepe Kukec — možje, ki so obljubljali, da bodo prinesli Slovencem Mussolinijevo glavo na krožniku, zdaj pa varovanci laških karabinije-rov in črnih srajc. Lepi tiči so to! Slovenski orjunci pa — kolikor je še teh žalostnih postav — so ostali brez generalov in so tembolj brez orientacije, ker sta razun vladnih dnevnic za različne brezposelne individue izginila tudi «akademika« Šantič in Galcigna, o katerih še ni znano, ali sta se tudi podala v deželo pomaranč in arti-čok «osvobodit« primorske Slovane. Kolikor smo veseli, da smo se teh tičev izne-bili, toliko obžalujemo primorske Slovence, med katerimi bodo zdaj ti < odrešiielji« razvijali svojo delavnost. Našim oblastem pa, ki so pod županovanjem «najobjektiv-nejšega« gospoda Viika tako sijajno poskrbele, da so megli orjunski junaki nekaznovano izginili, pripada na vsak način kakšno odlikovanje; če drugega ne, vsaj red zelenega zmaja, ki nai jim ga pošlje Kranjec v kuverti iz Italije. Res lepe subjekte je protežiral gospod Baltič — mu je treba čestitati!
—	Bivši veliki župan dr. Pirkmaier v službi sokolstva. Dr. Pirkmaier jo takoj po svojem nastopu potoval po Prekmurju iu razvijal agitacijo za sokolstvo, namesto da bi se brigal za državno in vladne posle. O njegovi vnomi in agitaciji za sokolstvo nam priča predsedstveni akt velikega župana mariborske oblasti št. 1718 v zadevi službenega potovanja po Prekmurju, v katerem poroča dr. Pirkmaier mod drugim: »Telovadno društvo »Sokol« v Dol. Lendavi prosi, da so na dolnjelendavski osnovni šoli namesti učitelj, pripraven za sokolskega voditelja ter učiteljice, sposobno za sokolsko voditeljico. Prošnji naj se, čo le mogoče, uvažujeta, ker sta upravičeni ter v interesu tako šolsko kakor izveušolsko mladinske vzgojo.« — Država je tedaj plačevala velikega župana dr. Pirkmaierja, da je v Prekmurju razvijal agitacijo za sokolsko-orjunske učitelje. Radovedni smo, če mu je »Sokol« njegov trud še posebej honoriral. Ta slučaj kaže, da bo treba vse spisa izza dr. Pirkmaierjovoga žu-panovanja pregledati, da se ugotove še vse drugo številno politične mešetarije dr. Žer-javovega eksponenta v mariborski oblasti. Lopo vse po vrsti!
—	Tartarske vesti. Zerjavovi agitatorji širijo po dežoli strašno vesti. Odlikujejo so v tem orjunaški učitelji. Da bo zdaj Italija zasedla Slovenijo, da bo Radič vzol pol Štajerske in Kranjske, da bo zdaj kuga in lakota v dežoli. Strašno, strašno. Zaenkrat povemo našemu ljudstvu: vsakega takega laž-njivca primite pošteno za jezik. Oblast pa opozarjamo ua to nevarne protidržavue elemente.
—	Premeščanja orožnikov iz Slovenij«. Premestitve orožnikov iz Slovenija v Makedonijo itd., katero so se v zadnjih letih vršile, niso imele nobenega uspeha. Premeščeni orožniki sc razmeram niso mogli privaditi; povečini so iz orožništva izstopili, nekateri pa so celo pobegli. Država je na ta način izgubila precejšnje število dobrih orožnikov, le-ti pa so žrtvovali ona leta, ki so jih do izstopa ali pobega odslužili. Premičen jo
orožnikov v Makedonijo je tudi vzrok, da je v zadnjem letu število orožniških kandidatov padlo na minimum. Oglasili so se le še takšni elementi za vstop v orožuištvo, ki niso našli nikjer več poštenega kruha. Od sedanje vlado pričakujemo, da brez skrajne sile no bo gonila orožnikov z družinami iz Slovenije in bo znala morda z drugimi sredstvi haj-duštvo pobijati. Če se vpelje v Makedoniji poštena uprava, bo hajduštvo kmalu izginilo. Jako nujno pa jo za orožnike tudi, da se čimpreje novi orožniški zakon skupščini predloži; ta zakon čaka že čez 2 leti ua rešitev. Da bi se pa v bodoče preprečile tako akcijo, kakor jih je zasnoval Žerjav, naj se v novem zakonu določi kraj, to je območje orožniške-ga polka, ln sicer naj orožnik služi pri onem polku, pri katerem je za sprejem prosil. Disciplinarno postopanje naj se pa uredi tako, da bo orožnik zavarovan pred odpustom iz službe, ako se komu samo zameri.
—	Nameravan odpust delavstva na Jesenicah? Kakor čujemo, namerava Kranjska industrijska družba na Jesenicah odpustiti okroglo tisoč delavcev. Ta do sedaj še nepotrjena vest js vzbudila veliko vznemirjenje med delavstvom. Med delavstvom se trosijo laži, da je temu kriva nova vlada. Pozivamo delavstvo, da ne naseda takim Mero. Prosimo pa Jugoslovanski klub, da ukrene potrebno, da se nameravani odpust že vnaprej prepreči, ker bi se z odpustom delavstvu prizadel težak udarec.
—	Grozna toča z viharjem v novomeškem okraju. Dne 2. avgusta ob pol 6. uri zvečer jo prihrumel vihar s silno točo iz Tre-belnega preko Strauberka—Sela na Srednjo in Dolenje Grčevje, Herinjo vas, na Toplice, češence i. t. d. ter je prizadejal celi občini Št. Peter pri Novem mestu milijonsko škodo. Podrl je 12 kozolcev z žitom vred, poruval mnogo sadnega drevja in uničil poleg vinogradov V izmeri 170 ha tudi 140 ha ajde, nadalje preko 300 ha drugih poljskih pridelkov. Škoda se ocenjuje za sedaj približno na 5 milijonov dinarjev. Prizadete so tudi vasi Krka, Žihovo selo, Dolenja vas, Gumperk in Ratež. Ker je pobila toča tudi lansko leto ravno to kraje, je ljudstvo skrajno obupano. Vsi merodajni faktorji, posebno vlada so nujno poživljajo, da priskočijo ubogemu prebivalstvu na pomoč in sicer revnejšim s podporo v živilih, premožnejšim pa naj se vsaj odpiše zemljarina in dohodnina.
—	Poroka. Poročil so jo v Varaždinu S. Ivo Visinslti, zobotehnik, z gdč. Stofi Ma-tičič iz Ljubljane.
—	Tombola z nad 230 dobitki so vrši v nedeljo, dne 10. avgusta ob 3. uri popoldne na glavnem trgu v Kamniku. Tombolo priredi delovna podružnica Jugoslovansko Matice v Kamniku. Posamezne tablico stanejo 1 dinar ter po naprodaj po vsem Kamniku.
—	Izletnike, ki obiščejo v soboto in v nedeljo naše Kamniške planine vabimo, da se na povratku v nedeljo popoldne odnosno proti večeru udeleže ljudske veselice, katero priredi na korist Jugoslovensko Matice njena kamniška podružnica. Spored uajraznovrst-nejši: ob 3. uri popoldne tombola, po tomboli veselica v ljudskem parku.
—	Nesreča ali samomor. Pri čuvajnici 63 ua progi Čulinec—Zagreb so našli truplo neznanca srednje starosti, po vnanjosti delavca. Kolo je šlo možu čez vrat in mu jo popolnoma odtrgalo glavo, ki je ležala med tračnicama. Pri njem niso našli nobenih listin ali podatkov, kdo da je.
—	Samomor v pijanosti je izvršila 57 letna Terezija Nula v Meduličovi ulici št. 3 v Zagrebn. Starka, ki se je baje večkrat rada napila, je izvršila, kakor pripovedujejo domačini, ki so jo dobro poznali, samomor v pijanosti. Večkrat je pravila sosedom, da so bo, ko ji bo vsega zadosti, pošteno na ko-rajžo napila in se tako obesila, da jo ne bo nihče rešil.
—	Ukraden pes. Posestniku Jakobu Gre-gorcu v Zadobrovi je bil odpeljan z verigo vred pes volčje pasme, sive barve, 1 leto star, vreden 500 Din.
—	Razno tatvine in sleparije. Belgrajska policija javlja, da je 55 letni Vas. Justina, knjigovodja, doma iz Trsta, poneveril veliko število akcij Jadranske banke in je neznano kam robegnil. — Iz stanovanja dr. Ernesta Močnika v Celju je bilo ukradeno: pleten kovčeg, denarnica z nekaj denarjem, nekaj ženske in moške obleke in perila, ženska zlata verižica z briljanti, zlata ura, uhani, 6 srebrnih vilic in več srebrnega denarja, škodo ceuijo na okroglo 16.000 Din. — Cigan Ivan Held, iz znane ciganske Heldove rodbine, je izvabil od Petra Gaterja iz Most na Gorenjskem 050 Din vredne gosli in je pobegnil. — V Puchstelnu jc bilo vlomljeno v grad istega imena. Tatovi so odnesli 3 zlate moško žepno ure z vdelanimi biseri, zlato žensko verižico iu zapestnico, 50 Marije Terezije tolarjev, 10 zlatnikov, 7 zlatih zaponk in 8000 Din gotovine. Grajskim gostom, grofu Lavaj Nugentu, pa so odnesli vlomilci 2 milijona aK in 2000 Din, majorju Andreju Jounartu pa 200 francoskih frankov. — Neznan urar je prišel v Veliko Slivnico pri Sv. Gregorju in je prevzel več popravil stenskih in žepnih ur. Napravil je ljudem precejšnjo škodo. — V Slaknah pri Rra-slovčah pri stanovalki Mariji France je bilo pokradeno 140 Din gotovine, nekaj Čevljev in usnja in pa nekaj perila, v skupni vrednosti okrog 1200 Din. — Pri Sv. Neži pri Tržiču na Gorenjskem je bilo ukradeno krojaču in trafikantu iz delavnice 2 novi obleki, več oblek.
ki so bilo v popravilu, nekaj perila, 12 m belo koten ine in pa nekaj jestvin. 1/, tobačne zaloge pa je odnesel lat več zavojev tobaka, cigar iu cigaret ter okrog 50 Din drobiža. — V Ku-morevču pri Sevnici je bilo vlomljeno pri posestniku Francetu Šubiju in pokradeno -/m okroglo ;5000 Din razne obleke in porila. Poleg tega je napravil vlomilec na oknu okrog 60 Din škode. — V Doklcčah pri Ptujski gori je bilo pokradeno pri posestniku Karolu Gru-šovniku več moške in ženske obleke, 2 nainiz^ na prta, 10 platnenih rjuh, več drugega domačega perila, 2 srebrni uri, harmonika na tri vrste glasov in pa okrog 2600 Din gotovine. — Iz zaprte gostilne Ivana Kranjca na Fali jo bilo ukradeno okrog 100 zavitkov cigaretnega tobaka in pa 1500 raznih cigaret, več moškega in ženskega perila, obleke in čevljev, dalje 6 kg domačih klobas, nekaj sira, steklenica vina in pa 2 kokoši, škoda je velika.
—	Dva siroveža. Jernej Armič iz Koza-rij pri Dobrovi so jo spri v domači gostilni s tovarišem delavcem Alojzijem Sojerjem iz Notranjih goric. Med prepirom jo potegnil Armič žepni nož in jo prorezal Sojerju žile na desni roki in ga nevarno poškodoval. — V Nevljah pa je delavec. Anton Trobovšek ranil tesarja Hermana Flnrina iz Oljševka tudi z nožem v levo roko. Oba poškodovanca so morali prepeljati v bolnioo.
—	Svarilo enim, ki odhajajo v Francijo. Še vedno odhaja iz Jugoslavije truma za trumo delavcev, zlasti kmečkih slojev, iskat dela in zaslužka v Francijo, predvsem v Pariz in okoj lico. Ko pridejo tja, bi se razočarani radi vrnili v domovino, a se ne morejo, ker zelo redki so slučaji, da kdo zasluži kaj več, kot izda za hrano iu stanovanje, dočiin si obleke že več ne more kupiti aH nabrati potrebnih prihrankov za bolezen in povratek. Tako morajo reveži garati in se kesajo, da so nasedli lažnivim agentom ali pa neodkritosrčnemu prijatelju, ki ie domov brezvestno poročal o svojem ugodnem položaju. Tudi naše pariško poslaništvo ne more oskrbeti boljšega in dostojnega zaslužka, čeprav prijazno in rado pomaga, kjerkoli ie mogoče. Zatorej, delavci, najprej iščite dela doma in če ga niste dobili, šele potem mislite na tujino, toda natančno se informirajte, kje in koliko boste služili ter koliko izdali za življenje, sicer bodo vaše šole v tujini zelo drage. — Edeu, ki jc povedano skusil in je imel k sreči s seboj tudi denar za povratek.
—	Gasilska vaja savske gasilske župe v Št. Vidu pri Ljubljani se je vršila v nedeljo dne 3. avgusta na Vikorčah pod Šmarno goro pod vodstvom župnega staroste Arharja in se je je udeležilo 10 gasilnih društev z ročnimi brizgalnami. Vaja jo imela namen udušitl in lokalizirati namišljeni požar na velikem gospodarskem poslopju iu bližnjih stavbah obsežnega posestva pri »Bačniku« na Vikorčah. Točno ob pol tretji uri popoldne naznani strel in plat zvona ogenj. Domača brizgalna društva Sp. Pirni-če jo bila v trenutku na mestu požara in jo po preteku 2 minut metala vodo iz bližnjega studenca na požarišče. Po preteku 10 minut so bili na mestu in brizgali vodo že tudi gasilci sosednjega društva Zg. Pirniče, ki so jemali vodo iz reservarja na dvorišču gosp. Fijale. V kratkih presledkih so prihajale oddaljenejše brizgalno društev Tacen, Preska, Vižmarjo, Št. Vid, Gameljne, Rašica, Stanc-čo in Medno, Ker ni bilo na razpolago zadostne vode iz bližino, so jo napeljali iz 1200 metrov oddaljene Save. Po navodilih župnega starosto so so porazdelile brizgalniee po skrajno slabem, vijugastem in ponekod 50 do 60 m napetem terenu in dajale vodo iz brizgalno v drugo; razdvojna cev je dajala končno vodo v dvo brizgolni, od kojih je prva brizgala po preteku 24 min., drufra pa po preteku 30 min. po izbruhu požara. Tako se jo posrečilo po preteku zadnjega roka metat f vodo na gorečo objekte od 4 strani. Vaja ja bila zelo zanimiva in je ponovno pokazala dobro voljo, požrtvovalnost in veselje, pa tudi izredno Izurjenost in disciplino naših gasilcev, ki vporabljo sleherno priliko za vežbo in se izpopolnjujejo v čim hitrejšo pomoč svojemu bližnjemu, kadar ga v resnici obišče nesreča. Drugi dol vaje, ki bi se imol vršiti v posameznimi brizgalnami v vasi Sp, Pirniče, pa jc moral žal vsled slabega vremena izostati.
š Šoštanj. Kakor veste, smo tu pokopali g. Rudolfa Trogarja, prerauo umrlega odličnega delavca za krščansko ljudsko misel. Da so mu izkažejo hvaležne za vso njegovo sodelovanje, so mu katoliške organizacije priredile veličasten pogreb. Na zadnji poli jo spremilo rajnega Rudolfa pot duhovnikov, zastopstvo kat. akad. starešinstva in kat. akademikov ter tovarišev, častno spremstvo Orlov z vencem in zelo mnogo občinstva od blizu iu daleč s številnimi krasnimi, venci iu šopki, Oh grobu so mu govorili v slovo: domači župnik č. g. svetnik Meueder, zastopnik kat. starešinstva dr. Ogrizek iz Celja, zastopnik akademske zveze akademik Vatovoc iz Maribora in v imenu ožjih tovarišev in prijateljev domači kaplan Anton Karo. Vsi govorniki so poudarjali trdno krščansko prepričanje rajnega, njegovo vnemo za dobro stvar ter rvesto-Ik> in vdanost do tovarišev in prijateljev. Moški zbor mu je /apel še dve pretresljivi ža-lostinki in žalostni smo se razšli pogrebci v, bridki zavesti, kako težka izguba je zopet zadela naše katoliško gibanje*
š Izgnan je iz policijskega okoliša Maribor za dobo 5 let Mihael Kampel iz Gorečje-vasi pri Slovenjivasi. Mož je nevaren tat. — Za vedno pa je izgnan iz naše kraljevine kot nevaren tat in goljuf Ivan Kuhar iz Beljaka.
š 83 letni starček — samomorilec. Dva ribiča sta opazila ob Savinji in sicer med železniškim mostom in izlivom Voglajne starčka, ki se je sprehajal s palico ob vodi. Kmalu nato pa sta ga zagledala v valovih deroče Savinje. Molila sta mu dolge ribiške palice, tako da bi jih bil mož z lahkoto pograbil. Toda utopljenec se ni hotel rešiti in je utonil. Utopljeni samomorilec je 83 letni delavec Anton .Teretina, ki je izvršil samomor vsled družinskih ueprilik. Moža so videli že več dni, ko je hodil zamišljen in otožen ob vodi.
š Smrtna nesreča ob travniku. Pri spravljanju sena pri posestniku Gornjaku v Smolniku pri Rušah so pustili s senom naložen voz na strmini. Odpregli so vole, voza pa niso podložili. Voz se je začel pomikati navzdol in je povozil na travniku 5 tednov staro dete. kateremu jo kolo popolnoma zmečkalo glavo.
š Nesreča na železnici. Na postaji Moš-Kajnci je včeraj popoldan prišel pod vlak vpokojeni železniški uradnik Urh, vozeč se s sejma v Pluju domov v Kralovac. Prišel je pod kolesa nasproti vozečega vlaka, ki so ga zdrobila čez pas. Bil je seveda takoj mrtev, čeprav se je vlak takoj ustavil. Očividci so pripovedovali, da je hotel prestopiti v nasproti vozeči vlak, pri čemur mu je pa spodrsnilo. Danes izvemo, da je ovadila neka dama policiji na kolodvor v Ptuju, da sta dva fanta izmaknila nekaj iz žepa g. TJrhu. Prijeli so ju in našli v njiju posesti Urhovo listnico. G. Urh se je med tem odpeljal, ter med vožnjo najbrž listnico pogrešil in se hotel vrniti s prvim vlakom nazaj. Pri tem ga je doletela nepričakovano smrt.
š Sprememba krajevnega imena. Naziv »bčine Sv. Andraž nad Polzelo« (okraj Slo-venjgradec) se je uradno spremenil v »Sv. Andraž pri Velenju«. V bodoče je dovoljena samo uporaba druge označbe.
š Smrtna kosa. V Ločah pri Poljčanah 'Je umrl g. dr. .Tosip Possek, grajščak na Pogledu. Pokojnik je bil kurator tvrdke Tomaž Gotz v Mariboru. — V Dobrni je preminula jjospa Terezija Weszther, vdova po lekarnarju, v 61 letu starosti. N. v m. p.!
lj Vprašanje na g. vladnega komisarja dr. Perica. Pod komisarjem dr. Krejčijem je dobil uradnik mestnega stavbnega urada inž. Poženel t r i mesece dopusta radi bolezni. Te tri mesece dopusta je porabil v to svrho, da je na trgu Tabor in drugih sokolskih vežbali-ščih dnevno po deset ur vežbal sokolaše za olimpijado v Parizu, katerega izleta se je g. inž. Poženel tudi sam udeležil v času svojega bolezenskega dopusta. Vprašamo g. vladnega komisarja dr. Perica, čo mu je ta slučaj izrabljanja mestnih financ in mestne službe znan in ali je pripravljen, da se ta zadeva spravi pred kompetentni forum in inžener Poženel pokliče na odgovor?
lj Noblesa klavniškega ravnatelja. Pod komisariiatom dr. Žerjavovega eksponenta Krejčija si je dovolil ravnatelj mestne klavnice opremiti svoje službeno stanovanje naj-moderneje in je uporabil za to brez proračunskega kritja okoli 90.000 K. Zahtevamo od g. vladnega komisarja, da ugotovi te izdatke in pokliče na odgovor g. ravnatelja klavnice Pe-siotnika in javnosti pojasni, kako pristransko in koruptno je bilo uradovanje Žerjavovega eksponenta dr. Krejčija.
lj Zadruga pekov in kolačnikov nas prosi za priobčitev sledečega dopisa: »Radi nepričakovanega občutnega podraženja moke, smo bili ljubljanski peki nujno primorani podražiti temu primerno tudi kruh že z ozirom na to. ker starih zalog moke sploh imeli nismo iz čisto razumljivega vzroka, ker je bila ravno do zadnjega časa cena moki v znamenju padanja. Tedaj zalagati se z blagom, bi bilo vendar več kakor neumestno. Hitri preobrat v ceni moki navzgor — in mi smo stali tako-rekoč po pretežni večini skoraj pred zatvorit-vijo pekarij, ker si nismo mogli nabaviti moke. V kolikor smo informirani, v Ljubljani res ni bilo moke v skladiščih radi ustavitve železniškega prometa preko Vinkovcev, tedaj je večinoma vse v Ljubljano dospelo blago došlo iz Siska, oziroma Zagreba in velja po K 28 za 0. ■Da bi pa bila sedaj cena belemu kruhu za kg K 28 preliraua, se nam absolutno ne more očitati, ker na ta način pridemo le s težavo do pokritja lastnih režijskih stroškov. Pripominjamo pa, kakor hitro se bodo cene moki stabilizirale na nižji bazi, bomo mi peki prvi in radevolje cene kruhu znižali.« — Kar prisrčno želijo konsumenti, naj bi se čimprej zgodilo!
lj Oiožniška šola v Ljubljani. Pišejo nam: Po mestu so širijo vesti, da se žandar-tnerijska pripravljalna šola na predlog polkovnika Hurkyewic,za s Fužin premesti v Ljubljano v hišo Alojzija Korsike na Blei-leisovi cesti 3, v kateri je 10 stanovanj. Pred tremi meseci je bil ministrski svet odobril, ia se pripravljalna šola premesti s Fužin v drž. žandarmerijsko vojašnico v Ptuju, v kateri je mnogo praznih prostorov in bi si prihranila država na najemnini letnih 17.000 Oin. V Ljubljani bo morala vlada Dlaoevati
še mnogo višjo najemnino; doset strank bo moralo na cesto. Razen tega Ljubljana s
svojimi mnogoštevilnimi gostilnami, veselicami, kini in ženskami ni primerno mesto za tak zavod. Pričakujemo, da bo uova vlada temu vprašanju posvetila primeruo pažnjo.
lj Volitev pododbora Glavnega odbora za osuševanje Barja v Ljubljani. Volitev pododbora Glavnega odbora za obdelovanje Barja v Ljubljani se vrši za kat. obč. Trnovo, Karlovsko predmestje, Gradišče ter za kat. obč. Štepan ja vas, dne 13. avgusta 1924 od 9.—11. ure dopoldne v Mestuom domu v Ljubljani. Volilno pravico imajo vsi oni, ki so vpisani v tozadevnem volivnom imeniku. Izvoljen sme biti kot odbornik ali namestnik lo oni volivec, ki ni član glavnega odbora za osuševanje Barja. Natančnejši po-[ podatki so razvidni iz pravil.
lj Himen. Včeraj sta se poročila gosp. JoSko Jakil iz Karlovea iu gdčna Leni Gro-beluik iz Ljubljane. Obilo si-eče mlademu paru!
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Hočevar, užitkar, 84 let. — Jernej Funtek, tov. delavec, 38 let. — Fran Primožič, delavec, 61 let. — Frančiška Grudeu, posest, žena, 47 let.
lj Tatvine v Ljubljani. Neznani tatovi so pokradli iz skladišča Albina Tome v Stre-liški ulici v zadnjih 6 dneh meseca julija 20 vreč za cement, 19 m dolgo pocinkano vodno cev, kovinasto vodno pipo in 200 kosov strešne opeke v skupni vrednosti do 800 Din. — Nekemu železniškemu uslužbeucu, ki je opešal oh progi dolenjske železuice in je v lepi noči v travi zaspal, je neznaD žepar, ali morda kak gost, ki mu je sledil iz gostilne, pre-rezal notranji žep suknjiča in mu odnesel 365 Din gotovine, siv klobuk in očale, tako da ima mož 440 Din škode in je ta nočni oddih v prosti naravi precej drago poplačal. — V cerkvi sv. Petra je ukradel neznan postopač leseno puščico z denarjem in jo oškodoval cerkev za približno 400 Din. — Dva tujca Nemca, čedno oblečena, sta se klatila le dni po ljubljanskih gostilnah in restavracijah in sta izvabila več gostov v nevarno igro s tremi kartami. Prišlo je že več ovadb, ki ugotavljajo, da sta ogoljufala več oseb v skupnem znesku nad 1000 Din. Take ljudi naj gostje, če jih nalete v javnih prostorih takoj izroče stražniku, ki jim bo pokazal druge karte.
lj Dva ponesrečenca. Posestnikovega sina Marijana Keršiča z Ižanske cesto je udaril domači konj s kopitom po glavi in mu povzročil več centimetrov dolgo težko rano. • — V tovarni Remic & Co je padel delavec Frauce Orešnik pri delu tako močno, da si je zlomil levo roko. Oba ponesrečenca so oddali v bolnico.
lj Na današnji ljubljanski trg so pripeljali poleg bogatih zalog najrazličnejšega domačega in banaškega sadja, krasne zelenjave, obilo jajc, mlečnih izdelkov in kure-tine tudi jako lepe brusnice, izredno krasne in velike paradižnike in lepe karfijole. Ceno se kljub temu ne spreminjajo dosti, samo cena grozdju je nekoliko padla.
lj Policijske vesti. Včeraj so bili aretirani v Ljubljani Josip Cebulj, radi beračenja, Alojz Jančar radi nevarne grožnje iu Marko Deruh radi tatvine.
lj Tatvine na Vodnikovem trgu se kljub pazljivosti tržnih organov in prodajalcev še vedno dogajajo. Ne samo, da si privoščijo mali paglavci kako sadje, ki je tako zapeljivo razstavljeno po trgu, dogaja se tudi, da jemljo razno blago tudi odraščeni, ali pa poskušajo pod različnimi pretvezami ute-či brez plačila. Tako si je nabrala neka navidez kuharica pri neki kmetici precej blaga. Iskala je nekaj časa drobiž po denarnici, nato pa je rokla kmetici, da gre meujat 100 dinarjev in se takoj vrne. Kmetica pa jo je čakala zastonj. Pač pa si jo je na videz dobro zapomnila in bo z njo pošteno obračunala, seveda če jo sreča zopet na trgu. —• Včeraj pa je bil ukraden na trgu soprogi podpolkovnika Jeleni Igavičevi novomoden čmosvilnat dežnik vreden 300 Din.
^ lj Pazite na otroke! Pred neko gostilno v Šiški je pustil neki predmestni obrtnik enovprežen voz, takozvani zapravljiveek, in je šol s svojim sinom, ki ima komaj 4 leta v gostilno pit. Mož, ki so ga je že precej' nalezel, je pozabil na sinčka, ko je odšel neopazen iz gostilne. Fantiček je splezal na voz, potegnil za privezane vajeti in konj je zdir-jal po ulici. Dečko je kričal, toda pomagati si ni mogel. K sreči je srečal voz še prod ovinkom neki gospod, ki je konja ustavil obrnil voz in peljal nazaj do Keršičeve gostilne, kjer je prihitel že oče, ravno ko je hotel gospod izročiti voz in otroka stražniku.
Po svetu.
—Grozodejstva ameriških fašistov V ameriškem mestu Haberhill se ja nedavno vršila poulična borba med »Ku-klux-klanov-ci« in demokrati. Na mejdanu je obležalo 5 mrtvih in 20 ranjencev. Bitka je trajala od polnoči do jutra. Udeležilo se je borbe 3000 fašistov.
— »Teorije« skladatelja... Dopisnik rimske 'Tribune« je obiskal skladatelja Lo-renzo Perosi-ja, ki piše v nekem zatišju cer kvena dela. Izjavil je, da bo njegova velika korektura kazenskega zakonika kmalu dovršena. Perosi dokazuje »potrebnost? zakona med člani rodbine, zlasti med bratom iu se-
stro, ki da je predpogoj za ohranitev »čisto-krvnosti«. Perosi je tudi za inkvizicijp. Vsak hip pričakuje svojo proglasitev svetnikom, češ da je otrok štirih očetov in dveh mater. Imenuje se Pietro Plotti. Trenutno se bavi z desetimi psalmi kralja Davida. Glasbeniki, ki so čitali to partituro, pravijo, da jo geni-jalna. Norec in genij v eni in isti osebi!
Cerkveni vestnik!
PRVI SLOVENSKI MARIJANSKI KONGRES V LJUBLJANI, 6. do 8. septembra 1924.
Ta teden dobe župni uradi lične izkaznice s sporedom za udeležence kongresa, za katerega se vrše predpriprave že od spomladi.
Kongres, kakršnega še nismo Slovenci obhajali, dasi je naše ljudstvo bilo ponovno slovesno posvečeno Mariji in jo vedno vneto časti, je namenjen vsem častilcem Matere Božje, ne le ženskim, ampak tudi moškim, ne le Marijinim družbam, ampak vsem vernikom.
Ker bo obenem 8. septembra posvečena nova krasna cerkev Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku, kamor bomo v slovesnem sprevodu desettisočev prenesli kip Matere Božje iz križanske cerkve, bo udeležba velika.
Prosimo, da župni uradi v smislu sprejete okrožnice lakoj, ko dobe izkaznice, bite iste razdeliti in prvi znesek pošljejo odboru, da bo dobil tako sredstva za daljne priprave.
Na kongres pride več gg. škofov, predvsem slovenski škofje, papežev nuncij nadškof msgr. Pellegrinetti iz Belgrada, kardinal-Salezijanec Cagliero in drugi odličnjaki.
Ker je pričakovati na kongres na deset-tisoče Marijinih častilcev in bodo potrebne zelo obsežne priprave (na železnici, prenočišča itd..), prosimo še enkrat: hitite s priglaše-vanjem pri župnih uradih, ki dobe do nedelje izkaznice z obširnim sporedom kongresa.
V nedeljo objavimo tudi v listu spored. Prosimo za ponatis tudi vse druge slovenske liste, ker je kongres namenjen vsem Slovencem.
Načelstvo zunanjih priprav I. Marijinega kongresa v Ljubljani. • • •
c Evbaristija in cerkveno edinstvo. Pre-sveta evbaristija se je že v najstarejših časih častila kot »zakrament cerkvenega edinstva«. Ta globoka resnica jo jasno izražena pri sv. Pavlu in pri cerkvenih očetih. Zato so se vsi večji evbaristični kongresi posebno ozirali na cerkveno edinstvo in na krščanski vzhod. Najbolj se jo to poudarjalo na zadnjem evharističnem shodu v Amsterdamu, na katerem je po izrecni papeževi želji zboroval posebni vzhodni odsek, ki je bil izredno dobro obiskan. Ako se oziramo na versko (dogmatično) stran, na potrebe svete cerkve in na posebno vročo željo svetega očeta, potem naj se vsak evbaristični shod posebno v naših razmerah primerno ozira ua željo po cerkvenem edinstvu. Pod vtiskom amsterdamskega evhar. kongresa je bila na Velehradu vpričo 25 škofov in apostolskega legata z velikim odobravanjem sprejeta resolucija, da naj se katoliški in evbaristični shodi po želji svetega očeta ozirajo na krščanski vzhod iu da uaj na takih shodih zboruje tudi posebni vzhodni odsek.
c 8. številka »Glasnika presv. Srca Jezusovega« izide šele po 15. avgustu, obenem s štovilko za september na 32 straneh. Uredništvo se je preselilo iz Mozirja k Sv. Jakobu v Slov. Gor., v tiskarni je delo tudi zastalo, vsaki reklamaciji posebej odgovarjati pa upravništvo tudi nima časa.
c Shod tretjeralnikov škofjeloškega okrožja. Kakor lansko leto pri Sv. Joštu nad Kranjem, tako bo lotos na Veliki Šmaren v Crngrobu pri Škof j i Loki velik cerkven shod tretjerednikov. Spored tega shoda bo sledeči: točno ob osmih bo papežev blagoslov, potem pridiga in po pridigi slovesna sv. maša. Takoj po končani službi božji bo zunaj cerkve zborovanje tretjerednikov in sicer bo najprej deklamacija, potem pa nagovori na fante in može, žene in dekleta. Govorili bodo sami tretjeredniki in tretjerednice. K temu shodu so povabljeni v prvi vrsti tretjeredniki, potem pa tudi vsi drugi verniki zlasti pa mladina. Shod se bo končal približno ob 11 uri.
Dijaški vestnik.
Katoliškemu dijaštvu! Bližajoče se zborovanje katoliškega dijaštva pred mladinskim dnevom (22. avgusta) v Mariboru zahteva od nas zopelnega razmišljanja. Naše dijaštvo v celoti še ni orientirano, vse naše delo je do-sedaj obstojalo le v poizkusih dati katoliškim dijaškim organizacijam času primerno obliko in ustvariti program, toda po večini je vse skupaj bil le poizkus vtisniti dijaškim organizacijam znak lastne osebnosti. V Mariboru bomo skušali najti objektivne in splošno veljavne smernice. V Maribor vabimo tudi brate iz Kranjske, predvsem odbornike raznih dijaških organizacij. Vsi poznate zgodovino našega gibanja v zadnjih letih in veste, da nismo vsi enakih misli. Ne zamudite tedaj prilike, ko se lahko razgovorimo in si v bratskem sporazumu podamo roko in postavimo soliden temelj vzgoji inteligentnega naraščaja. — Mariborski dijaški pripravljalni odbor.
Čas za prijave za Izlet v Stično, ki ga priredi podružnica, je še danes dopoldne. Jutri ob pol 6. uri na svider/3 na glavnem kolodvoru in sicer ob vsakem vremena,
Orlovski vestnik.
Javno telovadbo v Dol. Logatcu priredi v nedeljo dolenjelogaški Orel na vrtu Kmet, gosp. društva. Železniške zveze zelo ugodne.
Orlovski odsek v Semiču priredi dne 31. avgusta 1924 popoldne ob 3. uri javno telovadbo, s katero bo združeno praznovanje 5 letnice obstoja odseka. Vabljeni vsi bratski odseki. Natančen spored objavimo.
Boj pijančevanju in o varčevanju! O tem bo razpravljal fantovski tabor pri Sv. Jakobu dne 24. avgusta 1924. Moralni in gospodarski interesi vas kličejo, fantje in možje, pridite!
Ljubljona« bo imela skupno pevsko va< jo v soboto ob 8 zvečer.
n Prostovoljno gasilno društvo v Mostah naznanja, da se jo veselica 3. avgusta t. 1. radi slabega vremena prestavila na 10, avgust 1924.
Kani pa v nedeljo 10. avgusta? Pojdimo v Dolsko, kjer je lep izlet, kopališče in lepa zveza z vlakom. Zraven tega pa še priredi prostovoljno gasilno društvo v Dolskem veselico pri g. Mir. Medvedu, vulgo Krača. Za dobro postrežbo, kakor tudi za zabavo bo vse preskrbljeno v polni meri.
m mladinski ¥ Mariboru.-
Prenočišča za vse udeležence in udeleženke preskrbi pripravljalni odbor. Prenočišča bodo skupna in zasebna po stanovanjih. Kdor hoče imeti zasebna prenočišča, mora to javiti poprej pripravljalnemu odboru in biti pripravljen, da bo plačal za takšno prenočišče določeno odškodnino. Natančnejša to-stvarna navodila bo dobil vsakdo takoj pri prihodu v Maribor v rediteljski pisarni na glavnem kolodvoru ali v pisarni pripravljalnega odbora za mladinska dneva, Aleksandrova cesta 6.-I. (palača Zadružne gospodarske banke). Za skupna prenočišča je dobro, da vzamete s seboj kakšen plašč za odejo in brisačo.
Gledališka predstava v Narodnem gledališču. V soboto 9. avgusta priredi za deidišld dan zvečer ob pol 8. Ljudski oder v Mariboru gledališko predstavo in sicer Fr. S. Fiužgar-jevo »Našo kri«. Sedeži so od 13 do 4 Din, stojišča proti izkaznici 3 Din. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni in pri pripravljalnem odboru.
»N»š dom«. Poleg štajerske številke »Socialna misel« in slavnostne izdaje »Straže«, izide te dni tudi »Naš dom« kot posebna številka, posvečena samo mladinskima dnevoma. Opozarjamo na to voditelje in odbornike naših organizacij kakor tudi vse druge, ki niso naročeni na »Naš dom«, da si preskrbijo to številko. Naroča se pri upravi »Našega doma«, Maribor, Aleksandrova cesta št. 6.-I.
Narodne noše. Mladinska dneva v Mariboru imata tudi namen vrniti našemu ljudstvu priprostost in narodno domačnost. Zato naj pridejo zopet v veljavo slovenske narodne noše, zlasti na Slovenskem Štajerskem, kjer jih je tuja moda malodane izpodrinila. Vabimo vse udeleženke in udeležence, posebno še iz bivše Kranjske, da pridejo, bodisi na dekliški dan 9. in 10. avgusta, ali na fantovski dan 23. in 24. avgusta, če le mogoče v narodnih nošah.
Izkaznice za polovično vožnjo, komad po 6 D jn, prodajajo v Ljubljani: Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 7, Orlovska podzveza, Ljudski dom dn prodajalna Katoliškega tiskovnega društva (Ničman), Kopitarjeva ulica. Udeleženci iz ljubljanske škofije morejo naročit: izkaznice tudi naravnost pri pripravljalnem odboru za mladinska dneva v Mariboru, Aleksandrova cesta 6.—I. V lavantin-ski škofiji se dobe izkaznice samo pri župnih uradih.
NAJVAŽNEJŠE GOSPODARSKE KNJIGE
Slovenska kuharica. Velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 barvanimi tabelami s .193 slikami v naravnih barvah. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Cena vezani knjigi 220 Din.
Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. PrirQdil M. Huinek. Okusno vezana knjiga [120 Din.
Breskev in marelica. Navodilo kako ja vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil M. Humek, Cena 12 Din.
Domači vrt. Praktični navod, kako gs uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Huniek, višji sadjarski nadzornik v Ljub' ljani. 48 Din, vezano 60 Din.
Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvanimi tabelami sestavil Ante Beg. Cena 100 Din.
Kubična računica. V novi meri s prideja-110 naštevanko do 100. Pregledna in praktična knjiga za posestnike in lesne trgovce. 20 Din.
Vso navedene knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Poizvedovanja.
Našel se je par nogavic. Kdor jih je izgubil, naj se oglasi na Mostnem trgu 2, pritličje, desuo.
Gospodarstvo.
Sušaško pristanišče.
V belgrajskem »Trgovinskem glasniku« Je izšel interesanten članek o sušaškem pristanišču, iz katerega posnemamo najvažnejša izvajanja.
V	sušaškem pristanišču se oživlja promet. iVendar pa to naše edino pristanišče, ki je zvezano ž zaledjem po normalnotirni železnici, ni dovolj opremljeno s potrebnimi pripravami.
Za potniški promet ni čakalnice, keji, kjer pristajajo potniški parniki so premajhni in nesposobni za večji promet. Ša slabše je za blagovni promet. Najvažnejši je dovoz lesa, raznovrstnega lesa (desk, deščic, železniških pragov itd.) Za izlaganje in nalaganje tega blaga ni dovolj priprav, pa tudi. mero-dajni faktorji ne podpirajo v dovoljni meri stremljenj za odpravo teh nedostatkov. Pripravljeni sta že dve električni dvigali, katerih pa še ni pregledala komisija in zato se še ne vporabljata. Zato se morajo tuditežji predmeti nalagati z ročno silo na primitiven način, kar gre počasi in težko in tudi mnogo stane.
V	luki morejo naenkrat pristati samo 4 morske ladje. Ravno v toliko se sedaj naklada les. Ostale ladje pa morajo čakati izven luke, dokler te štiri ne bodo popolnoma natovor-jene. Treba bi bilo najti sredstev za gradbo železniške zveze s Martinščico, kjer je več prostora. — Ako ne želimo, da se promet usmeri v tuja pristanišča, je treba najti sredstev za lajšo, hitrejšo in cenejšo manipulacijo. — Promet preko sušaškega pristanišča ima pred seboj še velike razvojne možnosti zaradi velikega zaledja, ki je zvezano z luko potom prvovrstne železniške linije na veliko omrežje normalnega tira, ki sega v sosednje države, katerih trgovina gravitira na Sušak.
Čeprav je železniška proga Sušak-Zagreb ekoro v vsakem oziru prvovrstna, vendar je tovorni promet prepočasen in nezadovoljiv. Za premagnje vspona (25®/00) je bilo na tej progi deset lokomotiv, ki so bile specijalno urejene v to svrho. Te lokomotive so ostale na Reki in jih je D'Annunzio tam zadržal.
Pri otvoritvi železniškega prometa med Sušakom in Reko so nam Italijani vrnili samo dve ,ostalih osem pa iz neznanih razlogov zadržali. Italijani teh lokomotiv ne morejo vpo-rabljati na progi Reka-Št. Peter, ker se na tej progi take lokomotive ne morejo porabljati. Te lokomotive so prepotrebne za naš promet.
Sedaj stoji v Sušaku okoli 200 vagonov, 1 ki radi omenjenega nedostatka ne morejo odpraviti. Potrebno je tudi, da se izdela jadranska tarifa s povoljnimi postavkami, kakor jo imajo Italijani za svoje tržaško in reško pristanišče.
INDUSTRIJSKO-OBRT NA RAZSTAVA V MARIBORU.
Udeležitev se je zadnje dni zelo pomnožila; še celo prejšnji nasprotniki so se odločili za razstavo, ko vidijo, da vztrajnost in dobra volja, katero je pokazal sedanji konzorcij, mora imeti dober uspeh.
Predpriprave so se delale s tako pridnostjo, da prav ničesar ne ovira več pravočasne otvoritve te znamenite letošnje razstave, katera bo zanimala vsakogar, kdor je prijatelj napredka. Razstava je sicer v celoti en objekt ali vendar se je tako ukrenilo, da se bo nahajal veselični prostor deloma na vrtu, deloma pa v Prešernovi ulici in da bo prav okusno
okrašen. Tu bo tudi svirala vsak večer godba. Tudi razstava sama kot taka se bo bržkone dobro obnesla, ker bo razstavljenih mnogo predmetov, kakršnih pri prejšnjih razstavah ni bilo. Zato je tudi pričakovati, da bo to razstavo posetilo mnogo ljudstva.
Kdor želi imeti še kaj natančnejših informacij, naj se obrne takoj pismeno ali ust-meno na upravo te razstave, katera se nahaja v Cankarjevi ulici 5 (dekliška meščanska šola).
* * *
g Ponarejene desetdinarske novčanice. Zadnje dni so se pojavile na Rakeku in okolici falzificirane novčanice po deset dinarjev. Zdi se, da se nahaja ponarejevalnioa v Trstu.
g Vprašanje Steinbeissovega podjetja. V ministrstvu šume in rudnikov izdelujejo projekt o reorganizaciji Steinbeissovih gozdnih podjetij. Ta podjetja so največja ne samo v Bosni, ampak tudi v celi državi.
g Belgrajska bančna zveza proti kontrol-enmu davku. Dosedaj so morale banke plačevati 2°l00 takozvane kontrolne provizije Narodni banki kot odškodnino za promet z valutami in devizami. Sedaj je pa belgrajska bančna zveza protestirala proti temu davku. Finančni minister je obljubil, da bo vzel vso zadevo v pretres.
g Poravnave. Poravnalno postopanje se uvede o imovini Roze Krajnčeve, krama-rice v Celju, Aleksandrova ulica št. 7.
g Vrednost produkcije v Bosni in Hercegovini. Po oficijelnih podatkih se ceni produkcija v Bosni in Hercegovini sledeče: les in izdelki iz lesa 700 milijonov dinarjev, premog 250 milijonov, ostale rude 40 milijonov, sol 100 milijonov, tobak 100 milijonov, slive 240 milijonov, kože 100 milijonov in vino 30 milijonov dinarjev.
g Letošnja produkcija riža v naši državi. Po poročilu poljedelskega ministrstva bo letošnja produkcija riža za 50 odst. večja od lanske. Tudi Kvaliteta bo znatno boljša kol lanska.
g Obtok bankovcev v Avstriji. Dne 31. julija je znašal obtok bankovcev pri avstrijski Narodni banki 7996 milijard aK, kar pomeni napram 23. juliju povečanje za 660 milijard al\.
g Stanje Lombardne banke na Dunaju.
Status Lombardne banke na Dunaju je zaključen. Aktiva zuašajo 380 milijard aK, pasiva pa 530 milijard. Potemtakem bi znašala kvota 30 odst. Do sedaj je jasno, da bodo manjši upniki (pod 5 milijonov aK) popolnoma izplačani.
g Vprašanje dunajske denarne centrale. Te dni se je vršila seja bančnega odbora dunajskih bank, na kateri se je razpravljalo o vprašanju dunajske denarne centrale. Do de-Cnitivnih sklepov še ni prišlo, ker avstrijska poštna hranilnica ne mara pristopiti kot soustanoviteljica.
g Bančna kriza na Dunaju in bančni urad niki. Na Dunaju se nahaja sedaj krog 5000 bančnih uradnikov, ki so vsled zadnje bančne krize brez posla.
g Vprašanje kreditov trgovini na Ogrskem. Na Ogrskem je kriza na denarnem trgu zelo težka, trgovci morajo plačevati za posojila 30 do 40 odst. obresti. Sedaj pa nameravajo s pomočjo denarne centrale trgovcev ustanoviti veliko trgovsko banko, koje naloga bi bila nuditi cenejše trgovske kredite.
g Povečanje obtoka bankovcev na Ogrskem. V zadnjem tednu julija se je stanje papirnatega denarja na Ogrskem pomnožilo za
405 milijard oK, tako da znaša sedaj 3277 milijard.
g Kur« ogrske krone. Ogrska Narodna banka je izjavila, da bo dvignila kurz ogrske krone do nivoja avstrijske krone.
g Prizadevanje ogrske industrije za ekB-port. Kakor poročajo iz Budimpešte, namerava ogrska vlada podvzeti mere za povišanje izvoza premoga v sosedne države, predvsem Avstrijo in Jugoslavijo. Vendar pa izgledi niso bas dobri.
g Češkoslovaški premogovni trg. Produkcija tako črnega kakor rjavega premoga v Češkoslovaški že od novega leta sem trajno pada. Medtem ko je znašala produkcija v januarju t 1. 3 milijone 404.000 tone rjavega in črnega premoga, se je nakopalo v maju t. 1. samo še 2 milijona 780.000 ton. Zaloge znašajo okrog 700.000 ton premoga in 130.000 ton koksa. Domači trg zelo malo kupuje. — Izvoz tudi pada.
g Italijanske državne finance. Finančno leto 1923-24, ki se je zaključilo s 31. julijem, izkazuje v drž. financah 623 milijonov lir deficita, kar je napram prejšnjemu letu izboljšanje. V preteklem finančnem letu se je tudi zmanjšal viseči državni dolg za 2.3 milijarde lir. Redni budget izkazuje celo presežek dohodkov nad izdatki v znesku 4 in pol milijarde lir.
g Izvoz madžarskih strojev v Rusijo.
Madžarski industrijci se pogajajo z avstrij-sko-rusko trgovsko družbo glede večjega izvoza madžarskih strojev v Rusijo. Baje je pogajanjem zasiguran uspe j.
g Finansiranje sladkorne kampanje v Češkoslovaški. Pogajanja praške Kreditne banke in Moravske agrarne banke z londonsko Overseas Bank so dovedla do dovolitve kredita v znesku poldrugega milijona funtov šterlingov od omenjene angleške banke.
g Reorganizacija romunskih železnic. Prometni minister je predložil zbornici zakonski načrt o reorganizaciji romunskih železnic. Po tem načrtu bi vodil romunsko železnice upravni svet, kateremu bi bil dodeljen gospodarski sosvet, sestavljen iz gospodarskih krogov. Novi upravni svet bo upravičen najemati samostojna posojila za namene državnih železnic, in v ta namen emitirati obligacije, ki bi jih garantirala država. Anuitete teh posojil se bodo krile iz dohodkov železnic. Parlament so bo s tem predlogom pečal v jesenskem zasedanju.
g Svetovna produkcija in cene petroleja. V preteklem letu je bila svetovna produkcija petroleja izredno velika in je prekašala ono iz leta 1922. za 19 odst. Zaradi nadprodukcije so se cene petroleju znižale.
g Zakup nemških železnic. Poročilo in-ternacijonalnih izvedencev predvideva ustanovitev Nemške železniške družbe, ki naj bi prevzela nemške državne železnice v eksplo-g Francosko-češkoslovaška banka za za-padno Evropo. — V Parizu se je ustanovila Francosko - češkoslovaška banka za zapadno Evropo, katere delniška glavnica znaša deset milijonov frankov. Banka je začela poslovati s 1. t. m.
Turistika in sporf.
AVTOMOBILSTVO.
Že površen pregled nam pokaže, da se je tudi v naših krajih v poslednjem času število motornih vozil zelo dvignilo.
Je-li to dejstvo staviti na rovaš večjemu športnemu interesu ali je posledica zahtev praktičnega življenja, ki tudi pri nas pričenja s tihim, a resnim pritiskom konkurence, to ugotoviti bi bilo zanimivo.
Povsodi drugod pa je opažati nekak sistematski razvoj avtomobilistike, pri nas pa se je do danes žal le malo storilo v tem oziru. Razvoj gradbene tehnike motornih vozil za naše kraje ni neposredne važnosti, ker nam nedostaje lastnih tvornic. Vso pozornost pa moramo posvetiti praktični uporabi motornih voziL Važna je uporabljivost posameznih tipov, a važna je tudi spretnost vozača. Ta dva momenta pa se dasta ugotoviti le na tekmah večjega ali manjšega obsega ter raznih pogojev. —■ V drugih državah so se med raznimi tekmami že posamezne povsem ustalile kot vsakoletne prireditve, ki jih ves športni svet priznava kot nekake oficielne preskušnje vozil in vozačev. Našim krajem blizu se vrše vsako leto n. pr. sledeče tekme: v Avstriji: Ries pri Gradcu, Semmering, Riederberg; v Čehoslovaški: Jilowište; v Italiji: Monza, Cop-pa delle Alpi, Targa Florio v Siciliji. V Franciji se vrši vsako leto Grand prix de France, v Ameriki je znamenita dirka v Indianopolis.
Kolikor so te tekme ne samo preskušnja vozila ampak tudi vozača, je skrajni čas, da pričnemo i pri nas z intenzivnejšim delom. Prizanesljivo a odkritosrčno moramo priznati, da na umetnost vožnje do danes pri nas nismo obračali tiste pozornosti, ki jo ta šport zahteva in tudi zasluži. Treba i našim športnikom postaviti naloge, ki jih prisilijo, da se docela poglobe v funkcijo vozila ter razvijejo potrebno spretnost ter vse one moralne lastnosti do viška, ki naj dičijo vsakega popolnega športnika.
Naloga in namen športnih organizacij je* da posameznikom ustvarjajo take prilike udejstvovanjia. Posameznik v tem oziru ne more pomeniti mnogo. V resnem namenu, da koristi športu in športnikom namerava prirediti Automobilski klub kraljevine SHS, sekcija Ljubljana ob sodelovanju Motokluba Slovenija v Ljubljani v bližnjih dneh več tekem. V svojem načrtu upošteva povsem tehtno misel, da izbere progo, ki bi po svoji dolgosti, ukrivljenosti in napetosti bila pripravna za vsako leto se ponavljajočo stalno športno prireditev. Kot prvo tako prireditev namerava hitrostno gorsko dirko na logaških ridah nad Vrhniko. Proga je tam nadvse interesantna za športnika, lahko rečemo, da je tudi dokaj resna.
Pravila za to prireditev, ki se vrši dne 17. avgusta športna komisija vže razpošilja. Pri-' čakovati je, da so na tej dirki sestanejo šport niki iz cele naše kraljevine.
PREGLED DOMAČEGA ŠPORTA.
Plavanje. Plavalni spori trpi letos pod iss. redno neugodnimi vremenskimi razmerami, ki so prireditve plavalnih tekem v Ljubljani doslej čisto onemogočile. Prva in morda edina letošnja plavalna tekma, tekma za prvenstvo Slovenije v plavanju, vodnem polu in umetnih skokih, se je vršila 2. in 3. avgusta na Bledu v okviru mornariških dni »Jadranske Straže«. Prireditelj tekme je bil Ljubljanski plavalni podsavez, glavni tekmeci za častni naziv prvaka Slovenije so bili ljubljanski klubi Primorje, Ljubljanski športni klub in Ilirija. Leta 1922. je pripadlo prvenstvo SK Primor-ju, lani je prvenstveno tekmo preprečilo slabo vreme. Povprečno je postavil vsak klub 25 tekmovalcev in tekmovalk, borba za prvo mesto je bila izredno ostra in do zadnjega hipa neodločena. Končna klasifikacija izkazuje 70 točk za SK Primorje (I. mesto), 68 točk za LSK (II. mesto) in 51 točk za SK Ilirijo (III. mesto). Primorje je doseglo 5 prvih mest, 9 drugih in 4 tretja, LSK 6 prvih, 6 drugih in 6 tretjih, SK Ilirija 6 prvih, 2 druga in 7 tretjih. Doseženi časi se sicer ne morejo primerjati mednarodnim uspehom, značijo pa vendar
Hagarin sin.
Roman. Paul Keller. — F. O.
(Dalje.)	29
Robert Winter stoji tresoč se na cesti. In ko vidi, kako stoji stari mož napol obrnjen od njega pred njim, mu vzplamti v srcu vroča ljubezen do njega, vsa osame-lost življenja od mladih nog do danes je izginila. Jeclja je pravi:
»Gospod Hartmann, Vi — Vi ste tako
dobri — tako dobri proti meni--kot
ni bil še nihče.«
Hartmann se obrne popolnoma v stran. Nekaj časa molči, na to se ozre zopet k njemu in reče:
»Že dobro, Robert. Ne govori o tem nikjer. Glej, da obravnaš stvar z dekletom, drugo pa — drugo bomo že uredili. Poženi!«
Konji potegnejo, voz zaškriplje. Lahno prši jesenski dež. V Robertovem srcu je pa pomlad, jasna in solnčna.
Pozabljena žalost, pozabljena tudi jeza na neznanega očeta, katerega je sicer iskalo njegovo sovraštvo.
Tuj človek je postal njegov dober
oče.
* * *
Pozno sta prišla domov. V pivnici je sedel poštni asistent, ki je igral z dvema drugima kvarle. Imel je prost dan in se pripeljal s kolesom. Lora je stregla igralcem in je bila bolj vesela ko navadno.
Roberta je bilo sram, da bi v umazani delavni obleki stopil v gostilno, in je šel v kuhinjo. Notri je bila Kristina sama.
Dolgo sedi molče s prepolnim srcem. Nato vpraša Kristina:
»Tako tiho ste, Robert. Se je kaj pripetilo?«
»Da! Rad bi Vam povedal, Kristina, rad bi se Vam razodel.«
Prijazno in tiho ga pogleda, ne da bi ga vprašala.
»Vaš oče je tako dober do mene, Kristina. Razen Vas mi ni bil še nihče tako dober. Danes mi je govoril o moji prihod-njosti.«
»Gotovo je rekel, da vzemite našo Lo-ro, kajne?«
Presenečeno jo pogleda.
»Vi veste —«
»Mislila sem si. Zdi se mi tudi, da ste Lori zelo dobri. Kdo bi ji ne bil dober? Prav, prav lepa je, zdrava in vesela, tudi pridna je in ima dobro srce.«
»Da, to je res! To je res!«
Ona se obrne od njega in pravi:
»Dobro bi bilo, Robert, če se prav kmalu zedinite z Loro. Ženiti se Vam seveda ni treba takoj, a dobro bi bilo, če bi imeli njeno besedo.«
To je kar tako rekla, pa Robert je bral v teh besedah skrb; in kar streslo ga je, ko je v tem trenotku slišal glasen smeh asistentov iz gostilne. —
Prišel je prijeten jesenski dan. Milo solnce je še enkrat pozlatilo loke in vrtove; če so bile prav hladno barve, lepe so bile vendar in razveseljive. Popolnoma tiho je bilo v zraku. Ce se je kak pozen list utrgal z drevesa, je padal počasi na zemljo kot pisana otroška zvezda.
Robert in Lora sta grabila na vrtu ovelo listje na velike kupe. Prav veselo
delo je bilo. Lora, ki je Robertov nastop že davno prebolela, je bila razposajena in bolj uganjala burke kot delala.
Robert je bil zelo razburjen. Slutil je, zakaj ga je poslala dobra Kristina samega z Loro v tihi samotni vrt. Obotavlja se, čas hiti. Samega sebe ga je sram, da je tak bojazljivec.
Ko se zopet snideta čisto v kotu ob vrtnem zidu, poskusi:
»Lora, nekaj bi rad govoril z Vami, nekaj zelo, zelo resnega.«
»No? Me hočete zopet ozmerjati? — Hvala lepa!«
»Ne, ne, Lora! Velike težave mi delate. Lora, saj veste, da Vas ljubim — kot svoje življenje ljubim — in — in prosim Vas — iz srca prosim — da — me vzamete.«
Z vso zvestobo in nerodnostjo jo gleda. Dekle se je hotelo najprej smejati, toda vendar ostane resna.
»To — to pa ne gre.«
»Bo šlo,« ji odvrne hitro. »Vaš stric mi hoče dobro. Povedal mi je naravnost — včeraj med vožnjo mi je povedal — da bi rad videl, če bi se midva vzela. Da, to je rekel.«
Lora pobledi.
»Toda kako -— kako more to reci?«
»Samo njegova tiha želja je to, vse zavisi seveda od Vas. Rekel je, da bi nama pomagal, da bi si kupila majhno posestvo ali pa vzela v najem —<
»če pa jaz nočem i Ka jje meni do
tega?«
Udarila je z nogo. žalosten in prestrašen io Bleda Robert.
»Če nočete — potem — potem — potem —«
Pobesi glavo in ne more spraviti nobene besede več iz sebe. Lora je premagala hitro jezo in ga motreče opazuje.
»J.eziti Vas seveda nočem, Robert. Saj tudi nimam nič proti Vam. Lepši ste kot vsi, in da ste bili godec, to ni zame. nič —«
Naglo in ves srečen jo pogleda.
»Lora, srčno dobra Lora, prav zaradi tega — zaradi tega sem se tako bal —«
»Ne! Kaj morete Vi zato! Kaj morem jaz zato, da nimam staršev? Ta ima starše in srečo, drug jih nima in ima smolo.«
»Torej samo zato ne, ker me ne ljubite?«
»Ne vem. Ne vem, če nimam nobenega rada ali vse. Zaradi tega si nočem ubijati glave, ker sem še mlada. Še dvajset jih nimam. Kaj imam od tega, če se možim? Kup skrbi. In Vi, ki ste tako strogi. Tako pazite —«
»Lora, saj hočem — saj boste lahko«
»Nikdar več se ne bi smela zavrteti, z nikomer govoriti ali so smejati, no smela bi več čez prag. Ne, za to je pri meni še dovolj časa.«
Bled stoji pred njo.
»Potem — potem oprostite, gospodična Lora —«
»Le zamerile! Saj sem že rekla, da Vas nočem jeziti. Čisto odbiti Vas pa tudi nočem. Samo zdaj me še ni volja, zdaj hočem še počakati.« _(Dalje sledi.)
Mnogo h Taljeno ln iskane Markove kapljice proii motenju prebave in bolečinam v želodcu iz Mestne lekarno v Zagrebu dobite odslej vodno r lekarni Leustek.
za naše prilike lep napredek in korak naprej. Tudi organizacija tekme je bila dobra. Prva mesta so bila dosežena s sledečimi časi: 50 m sprint juniorji: Splichal (I) 37 sek., 50 m sprint seniorji: Jenko (LSK) 34, 100 m sen.: Vrečko (P) 1:26, 100 m bočno: Vrečko ,'(P) 1:22.2, 100 m vznak: Medved (LSK) 1:56, 200 m prsno: Kern (P) 3:33.2, 400 m prsno: Kern (P) 7:37, 1500 m: Trnkoczy (LSK) 3^:20.8, štafeta 4 krat 50 m: LSK 2:48.6, 4 krat 100 m: Primorje 6:22, 4 krat .100 m dame: Ilirija 7:31.6, 50 m dame: Černe (I) 47, 800 m dame: Prekuk (I). V skokih je dobila Ilirija (t. in 2. mesto tako v seniorski kakor
V	juniorski konkurenci. Vodni polo: LSK : ■Primorje 3:0, Primorje : Ilirija 2 : 0, LSK : "Ilirija 1 : 0.
Nogomet. SK Hermes je igral v nedeljo
V	Mariboru proti SSK Mariboru in dosegel zasluženo zmago v razmerju 5 : 3. Odlikoval se je Hermesov napadalni trio Uršič—Pleš—Zem-ljak, zato pa sta bila stranka halfa dokaj šibka. V Mariboru je bil prav dober branilec [VVagner. — SK Celje je imel s športnim dne-.vom drugič smolo. Preprečilo ga je deževno .vreme, prireditve so bile ponovno preložene. — V Ljubljani se otvarja jesenska nogometna sezona z mladinskimi pokalnimi tekmami, h katerim so pripuščeni tudi neorganizirani klubi. Prvo kolo se vrši .10. avgusta na igrišču Ilirije v sledečem redu: ob 9.15 LASK [: Slovenija, ob .10.15 Primorje : Hermes, ob 15 Slovan : Mladika, ob 16 Ilirija : Panonija. Semifinale se vrši 15. avgusta, finale .17. avgusta. Razen tega preizkusita svoje moči prvi moštvi Hermesa in Ilirije (ob 18).
Lahka atletika stoji pred velikimi dogodki. 17. avgusta se vrše tekme za prvenstvo Slovenije, 30. in 31. avgusta tekme za državno prvenstvo. Oba meetinga sta določena menda na športni prostor SK Primorja.
Izpred sodišča.
Smolo je imel podjeten Črnogorec Peter čabrinovič, mornariški strojnik iz Podgorice. Po daljšem potovanju se je napotil mož iz Italije v Jugoslavijo in je res pri Hotederšici srečno prišel preko meje. Na to veselje pa se je mož, ki je imel seboj precej denarja in več
dragocenosti, katere si je pridobil v raznih delih sveta na svojih potovanjih, napil in je pijan zaspal. Ko se je prebudil, je bil mož — suh, popolnoma okraden in še celo brez klobuka. Ostalo mu je par dinarjev iu šel je na to zopet pit. V pijanosti pa se je spri z raznimi gosti, katerim je rekel, da se piše Avra-movič, bržkone,iz previdnosti, da bi ga ne dobili orožniki, če bi kaj napravil. Toda dosegel je s to svojo zvijačo ravno nasprotno. Orožniki so iskali že delj časa nekega Avramoviča in so prijeli čabrinoviča! To je dalo povod, da se je vročekrvni Črnogorec zopet razjezil in je očital orožnikom, da so lopovi, da ubijalca italijanskega financarja ne primejo, njega pa aretirajo samo zato, ker je pijan za svoje denarje. Seveda je pri tem rabil skrajno grde izraze. Ko se je nekoliko streznil, je pisal deželnemu sodišču v Ljubljani pismo, v katerem je trdil med drugim tudi, da je Brusova hiša zbirališče nemoralnih žensk in drugih >šver-carkc, katerim se pa nič ne zgodi, ker stoji hiša pod zaščito orožnikov. Država pa ne plačuje orožnikov, tako je zaključil usodno pisanje, za službo pri vinu. Mož je bil radi grožnjo orožnikom, katerim je zagrozil, da jih bo pobil, oproščen, ker je bil res silno pijan, obsojen pa je bil radi dopisa na sodišče, katerega je pisal gotovo trezen, na 14 dni zapora. Všteli so mu preiskovalni zapor in mož je odšel zopet po kratkem počitku v svet. Rekel pa je, da si bo to mejo in mejaše dobro zapomnil.
Trgovec s fižolom. V kranjski okolici se je pojavil pred nekaj časom čedno oblečen mlad človek, ki se je izdajal za trgovca s fižolom. Trgoval pa je največ po gostilnah, kjer se je dobro najedel in napil, ko pa mu je zmanjkalo denarja, je rekel, da čaka na kmete, ki mu pripeljejo fižol. Naročil je še eno merico, šel je malo okrog hiše — in trgovca ni bilo več. Ima pa mož še druge težje grehe na vesti. Pokradel je tudi več obleke, klobuk, čevlje in srebrno uro. Te tatvine pa fant zanika in pravi, da mu je vse te predmete izročil neki >Gustl«, katerega pozna samo po tem imenu. Ker pa sodišče take >Gustlne« že iz prakse hudodelcev prav dobro pozna, tudi 1 njemu ni moglo verjeti te štorije. Zagovornik je prosil za nizko kazen in sicer z ozirom na 1
to, ker je bil mož v vojni udarjen v glavo in ga je nekoč v Ameriki povozil tramvaj, vsled česar je duševno menj vreden. Obsojen je bil delomržni prefriganec, ki ima na kazenskem izpisku že zabeleženih uič manj kot 7 kazni samo zaradi goljufije, na 6 mesecev težke ječe in bo moral, če bo sploh katerikrat mogel, poplačati osleparjenim gostilničarjem dolžno ceho.
Kar trj obtožbe so naprtili posestnikove-mu sinu na Malih Ravnih, Lorencu Slapniku, po domače »Muceljnovemu«, doma iz Špitali-ča — Obtožen je bil po znanem § 104 radi ža-ljenja orožnikov, dalje tatvine in pa poškodbe tuje lastnine. In kaj je zakrivil ta grešnik? Dne 18. maja se je udeležil v gostilni pri Kogoju v Motniku veselice požarne brambe. Tam se je fant napil in nadlegoval goste. Ko ga je orožnik Gabrovšek hotel odstraniti iz vese-ličnega prostora, ga je Slapnik nahrulil z besedami: >Auf biks Gabrovšek, sram te bodi, mene preganjaš, Motničanov pa ne.« Ko so ga končno na zahtevo gostov porinili iz gostilne in zaprli za njim vrata, se je spravil fant nad vrata in jih je precej poškodoval. Končno pa so ga še obtožili, da je ukradel v kuhinu precejšen kos sira, od katerega je en vogal pojedel, ostanek pa skril v drvarnico. Fant se je zagovarjal, da je bil silro pijan. In res je potrdil orožnik, da je bil fant ves povaljan, divji, pijan, brez klobuka in da ni irhel prav nič ravne hoje. Zadnjo označbo je navedla neka priča, ki je videla fanta v kuhinji. Za sir pa je trdil obtoženec, da mu ga je nekdo, ki se ga pa ne spominja, podvrgel v roke in ne ve, če ga je on res jedel in nesel v drvarnico. Na podlagi teh ugotovitev se je senat uveril, da je bil fant res tako pijan, da se ni zavedni, kaj dela in ga je oprostil. Pri tem pa pripominjamo, da so oprostitve glede pijanosti jako redke in da se taki zagovori zelo težko posrečijo.
F. G. št. 73. Anton Babnik, po domače >Lorenčev«, zidar, doma iz Dobrove, se je izneveril za nekaj časa svojemu poklicu in si hotel pridobiti na lažji način denar za brezskrbno življenje. Obtožen je bil, da je pisal tovarnarju in posestniku Karlu Polaku pismo, v katerem mu je zažugal s smrtjo, ako mu ne pošlje 125.000 Din. Denar bi moral poslati
od 15.-25. avg.
IV. VZORČNI VELESEJM
¥ LJUBLJANI
NAJUGODNEJŠA PRILIKA
za nakup vsakovrstne nai boljše in najceneji«
robe tn-in inozemstva. Velesejmske legitimacije se prodajajo v denarnih zavodih vseh mest in dajojo pravo
na 50% znižano vožnjo
tndi na brzovlakih (razen S. O. E. in br. S, 6.)
PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE. STANOVANJA PRESKRBLJENA
Dnevne vstopnice se dobe pri blagajnah za ceno Din. 10 —.
Zobozdravnik
dr. Ivan Oblak
zopet redno ordinira.
Miklošičeva cesta (Vzajemna posojilnica) od 8.—12. in od 2.-5. ure
VAJENEC
zdrav in krepak deček s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino z meš. blagom. — Naslov v upravi lista pod številko 4506.
TRGOV. POMOČNIK"
mešane stroke, dobra moč, se sprejme za nastop 1.—15. septembra. Naslov v upravi • Slovenca« pod štev. 4507,
Neizmerno užaloščena naznanja MARIJA SENICA v svojem in v imenu svojih otrok OLGE, MILKE, FRANCITA, VILIJA in IVANA ter vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog in nepozabni oče, gospod
Franc Senica
trgovec in gostilničar
dne 6. avgusta, kot žrtev svetovne vojne, po dolgotrajni, težki bolezni, previden s sv, zakramenti, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb prerano umrlega bo v petek, dne 8. avgusta, ob 5. uri popoldne iz hiše žalojti na tukajšnje pokopališče.
avgusta 1924.
Posebna naznanila se ne bodo izdala.
DIJAK
išče stanovanje s hrano.
Ponudbe se prosi pod šifro »Srednjcšolec< na upravo lista pod štev. 4459.
Likarice
za konfekcijsko podjetje, vešče tudi v likanju damskega PERILA, se iščejo za takoj. Naslov:
BELIHAR i VELEPIČ,
Spodnja Šiška št. 150, Kolodvorska ulica.	4473
niifaUo nižjih razredov UljdlVCJ sprejme na hra- ! no in stanovanje družina brez otrok. - Naslov pove uprava , »Slovenca« pod štev. 4522.
Gospodinja vedš0^h
del, mlajša, katera ima veselje z gospodarstvom, iz boljše hiše, se takoj sprejme v bližini Maribora, Ponudbe na upravo pod »Gospodinja«
Dfofolrti Dijaški dom rlClCtUl v Ptuju razpisuje dvoje mest preiektov. Kvalifikacija; Srednješolska matura, po možnosti znanje francoščine. Prednost imajo akademiki. Stanovanje in popolna oskrba v zavodu, plača po dogovoru. Nekolko-vane prošnje s curr. vitae vsaj do 15. avgusta na vodstvo dijaškega doma v Ptuju.
Dekla
dela na takoj ali
posestvo Naslov v pod
pridna in poštena, ki ima veselje do polju, se sprejme o Božiču na lepo na Gorenjskem. -upravi »Slovenca« številko 4457.
Mesečno SOBO
za takoj išče višji bančni uradnik, z elektr. razsvetljavo in če je mogoče s prostim vhodom. - Ponudbe na upravo lista pod šifro »Snažno«.
STANOVANJE
primerno tudi za čevljarsko delavnico, blizu cerkve v Št. Vidu nad Ljubljano, iščem. -Pavel ŠTRUKELJ, Šent Vid 40 nad Ljubljano.	4493
Iščem za takoj v okol. Ljubljane, ne predaleč od postaje z dvema poste-wUIiU Ijama brez perila. Eventuelno souporaba kuhinje. - Natančne ponudbe z navedbo cene pod »Takoj« štev. 4523 na upravo lista.
Zahvala.
Za izkazano sožalje in za mnogobrojno spremstvo na zadnji poti mojega soproga in brata, gospoda
Mija Ivanovič
opekarskega mojstra
se vsem najsrčnejše zahvaljujemo. Trbovl|e, dne 7. avgusta 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
2 rli io|fO ozir. dijakinji UJJulVd sprejmem na stanovanje s hrano. Glasovir na razpolago. - Naslov pove uprava lista pod štev. 4478.
Damsko kolo
še prav dobro ohranjeno, jc naprodaj. - Naslov se izve v upravi lista pod št. 4461.
Bukova drva
in SENO ponudite z navedbo cene Družbi «ILIRIJA«, Ljubljana, Kralja Petra trg 8
POZORI	POZOR!
Plačujem po visokih cenah
STARE OBLEKE, ČEVLJE, POHIŠTVO itd. -
Dopisnica zadostuje. Pridem tudi na d o m. — DRAME MARTIN, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 29. 4517
čevljarski stroj
CILINDER — je naprodaj. -Jos. PELJHAN, Dobrova 71 pri Ljubljani.	4490
3 pisarn, sobe
v III. nadstr. (lift), takoj in tri v I. nadstr. s 1. novembrom SE ODDA. — Več se poizve v a n o n č n i pisarni ALOMA COMPANY Ljubljana.
Llj$o sposobna za vsako niOd obrt, v bližini največje tovarne na Kranjskem, SE PRODA. — Več se izve pri upravi »Slovenca« pod številko 4492.
MeMovana SOBA
po možnosti predsoba, s posebnim vhodom, se išče za boljšega gospoda. Naslov v upravi lista pod štev. 4502.
Inserirajte v »Slovencu«!
DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
losnega obročka
Vedno velika izbera vpletk (kit) Priporočam se za vsa lasna dela kakor tudi za barvanje sivih las z «L'Oreal Henc«, tudi v modn barvah
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta 32.
g. Polak v Sotlarjevo gostilno na Dobrovi. Pri tem poslu je posredovala baje tudi neka Marija Šurca, njegova nezakonita družica, ki pa je bila vsled pomanjkanja dokazov oproščena. Ker se možakarju ta predrznost ni posrečila, je poskusil svojo jrečo pri Keršičevi natakarici v Šiški. Pisal ji je grozilno pismo, v katerem je trdil, da je prodajala vtihotapljene cigarete in si je pri tem zaslužila seveda lepe novce. Zahteval je, da mu prinese v ovitku 50.000 kron z naslovom >F. G. št. 73«. Če tega ne stori, ji je zagrozil, da jo bo ovadil pri upravi državnih monopolov, tako da bo pošteno zaprta in tudi kaznovana z občutno denarno globo. Pripomnil je, da pride, če mu ne pošlje 50.G00 kron, čez 14 dni pred poroto. Natakarica pa je bila toliko pametna, da je naznanila celo stvar policiji, ker je vedela, da se ji ni treba ničesar bati, ker je vseskozi pravilno postopala in se ji ni bati državnega pravdnika. Sporazumno s policijo je poslala na Pasji brod svojo tovarišico s praznim za-vojem in v pismu označenim napisom. Mo! je res tam čakal, toda mesto denarja je dobil verige in ga je stražnik odpeljal v zapor. Zagovarjal se je, da ni pisal pisma, marveč da ga je poslal v Mestni log neki neznanec proti dobremu plačilu. Ker pa so izvedenci za pisavo ugotovili, da je on pisal grozilno pismo, je bil možakar sicer radi grozilnega pisma Polaku oproščen, obsojen pa je bil radi izsiljevanja na 4 mesece težke ječe. Vštevši v kazen preiskovalni zapor, bo premišljeval mož svoje ponesrečene akcije še do 23. avgusta v ljubljanskih zaporih.
iVIeiejrOiOgična poročilo.
u;ubl;ana 30(i m d. m, vtš.
Normalna barometerska višina 73fl mm.
oaa OpttfcO- tan a	naio-meto. v min	i erutu-tut>tei » C	t'.li, run (htereiiup » O	Neoo, v etrov	fau.rm, T mm
6. 8. 21 h	738-3	18 6	0-5	jasno	
7. 8 7 b	i38"o	169	07	meg a	—
7. 8. 14 h	'36'S	23-2	1-7	jasno	
v .Slovencu imajo za naSega trgovca in obrit/ifea velik uspeh, ker ima ta dnevnik na/več naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom
so tako določene, da se lahko naroči oglas že za ceno od 5 Din naprej in je torej insercija pristopna tudi manj imovitim. Ta način reklame se je izkazal še vedno
CSilCjŠI!
Sedlar, pomočnik
išče mesta. - Ponudbe na I. PETERNELJ, p. Hrastnik.
Pri nekem večjem premogovniku Slovenije se razpi-— suje službeno mesto —
vrtnarja.
Rcflektanti morajo biti samskega stanu in posedovati primerna letna spričevala. -Pismene ponudbe se nai pošiljajo na upravo lista pod šilro »Trajna vrtnarska služba« I te v. 4475.
Oddam trgovino železna omara za
v najem na deželi, 10 minut	fcmjge |(UpL -
od železnice oddaljeno, ah	* -» 1
pa sprejmem event. dnižab-	Ponudbe z natančnim popi-
nika. Naslov v upravi «S'.o-	som na tovorno Anton ftlN-
venca« pod štev. 4470.	I KOVEC d. d., Grosuplje.
VINSKA KLET
se ODDA na račun samo popolnoma zanesljivi osebi. Kavcija potrebna. — Ponudbe z navedbo naslova, stanu, starosti in cvcnt. dosedanjega službovanja na upravo lista pod <<I<L15T«.
Vsah posefnih sejmshe legitimacij« dobi m avsflrijshili železnicah
25% znižano vožnjo m
6ntšhi vcl€§€fm
z lovsfto In športno _razstavo_
30. avguslo	dO	8.septembra
In nazaj
Sejmshe legitimacije se dobivajo pri podružnicah avslr. prometnega biroja, Aloma Companu Ljubljana In setmshem —*mm uradu v Gradcu.
barve, Črnila, lak«, kil, emajle, topita in zajamčeno čisti fimei najboljše kakovosti nudi
Medii-Zankl
Maribor Ljubljana Novi Sad
podružnica	centrala	skladišče
Tovarne
Ljubljana - Medvode.