* Združenih črimvah V«UtMfMl«to ... $6.00 Z* pol Uta - - . « . 13.00 Za Now York celo leto • $7.00 Za l»oxein«tro celo leto $7.00 list slovenskih T1LBF0H: OOSTLUfDT W7§ The largest Slovenian Dafly In the United States lamed every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 »Btsrsd si Essend Class Msttsr, ieptembsr 11, 1903, 1 lbs FoaOffiwi s> Wew York, W. Y., imdsr Act ot Ooagw ef Marž S, lB7f TSLSFOH: 00E7LAHDT »0. 179. — fiTEV. 179. •B" NEW YORK, WEDNESDAY, AUPUtT 1, 1928. — SREDA, 1. AVGUSTA 1928. VOLUME XXXVI. — LETKXX XXXVX. OBLASTI SO ARETIRALE SAMOSTANSKO PREDNICO Nuna je baje dala povod, da je Toral usmrtil Obregona. — Morilec je bil uverjen, da bo z umorom pomaga Imehiikim katoličanom. — Prej je zanikal vsak a tik s cerkvenimi ali političnimi interesi. MEXICO CITY, Mehika, 31. julija. — V policijskem glavnem stanu je zaprta sestra Conception Acevedo de la Lata. Obdolžena je, da ye nagovorila Jose de Leon Torala, naj usmrti generala Obregona. Sestra Concepcion je samostanska prednic*. Časnikarskim poročevalcem je rekla: — Upam, da me bodo kmalu usmrtili. Za svoj čin bom sprejela kazen. To je božja volja. Bog je hotel, da Obregon umre, in tudi jaz bom umrla po njegovi volji. Policija je mnenja, da se ji bo posrečilo s to aretacijo razrešiti mehiško versko vprašanje. Poleg sestre Concepcion je bilo aretiranih nadal j -nih šestnajst nun. Toral je izjavil, da je večkrat govoril ž njimi, toda nikdar ne o kakem nameravanem umoru. Policija je razpisala tisoč dolarjev nagrade za aretacijo Manuela Treja, ki je baje dal Toralu orožje ter nato pobegnil v Združene države. MEXICO CITY, 31. julija. — Obravnava proti Juan de Leon Toralu, morilcu izvoljenega predsednika^ Al vara Obregona, se je pričelo včeraj s prečitanjem obtožbe, ki se tiče vseh podrobnosti -ObraVnava je trajala od poldvanajstih zjutraj in z majhnim presledkom do malo manj kot dveh popoldne. Prvikrat v zgodovini mehiškega kriminalnega ravnanja je bil predstavljen obtoženi časnikarskim poročevalcem, ki so bili navzoči v velikem številu, da ga izprašajo. Obtoženemu ni bilo zabranjeno od policije, da obrazloži časopisju svoje nazore. ■ Na vprašanje, če je bila obtožba korektna, je odvrnil s kratkim: — Da. Iz nadaljnih vprašanj je bilo razvidno, da taji vsak stik s političnimi stranskimi mislimi pri umoru. Priznal je, da so ga vodili le verski motivi. — To sem storil za svojo domovino in vero. Ni-kaki politični motivi ali osebe niso vpletene. Tekom obravnave je ostal obtoženi miren ter se ni dal spraviti iz hladnosti in zbranosti. Kazal ni nobenega sledu kesa ter rekel, da je i-mel morilni načrt gotov že osem dni pred izvrše-njem. Pozneje je imel celo misel, da umori tudi predsednika Callesa. Obregona je natančno zasledoval in opazoval od časa naprej, ko je dospel v Mexico City, dokler se mu ni nudila prilika za umor v Bombilla restavrantu. — Njegova usoda počiva v rokah Boga, — je tekel. Vprašan od amerišikih časnikarskih zastopnikov, £e je policija slabo ravnala žnjim, je rekel, da mu ni delala nikakega nasilja in da si bili vsi dobri žnjim. ' ' t L0NDQN IN PARIZ ODOBRILA MORNARIŠKI PAKT Angleški zunanji minister Chamberlain, je objavil, da je bil dosežen dogovor s Francijo. 1 — Lloyd George vidi nevarnost za Evropo v Kel-loggovem dogovoru. • LONDON, Anglija, 31. julija. — Govoreč v poslanski zbornici glede Kellogovega dogovora, da se izobči vojno, je zunanji minister namignil na zopet-no obnovi j en je mornariške razoroževalne razprave. - Kompromis g-lede vprašanja mornariškega razoroževanja je bil dosežen s Francijo, — je rekel. — Pogoji kompromisa bodo sporočeni drugim mornariškim silam v upanju, da bo dosežen dogovor. Odklonil je vsako poj-asnitev tega. To pomenja očividno, da se je do gotovega obsega premagalo odpor Francozov v ženevski pripravljalni razoroževalni komisiji proti temu, da bi se dovolilo nadaljevanje mornariških razprav, ne da bi se jih *p0jik> z vojaškimi in indu-strijalnhni močmi tekmujočih sil. Treba je še čakati, da se vidi, kakšen učinek bo imelo to na an-gleško-ameriški mornariški položaj in druge točke, glede katerih ni brio mogoče doseči dogovora. Prejšnji ministrski predsednik Lloyd George je dal Izraza globo-k-eiuiuobiakli'an ju. da je državni tajnik Kellogg sprejel reservacije, "vsiljene imu od kontinentalnih sip. Skušal je dokazati, da bo na-ravil Kelloggov dogovor več škode kot pa dobrega stvari miru v Evropi. Objava Chamberlaina. da hoče iti prihodnji mesec v Pariz, da podpiše tam dogovor, je bila sestavljena na tak način, da jo je mogoče razumeti na sto različnih načinov. BERLIN*. Nemčija, 31. julija. — Fomualno povabilo, v katerem se je naiprosilo zunanjega ministra Streseinanna. naj prisostvuje podpisan ju Kellogovega dogovora v Parizu, je izročil včeraj v zunanjem uradu francoski poslanik: Čeprav bo odšel zunanji minister v Pariz, bo poslan 'njegov formalni sprefjem povabila v Pariz šele po prihodnjih dveh tednih, ko se bo vrnil v Berlin po kratkih počitnicah. LAŠKI PONOS JE UŽALJEN Izguba svetovnega ugleda vsled ponesrečene Nobilove polarne ekspe-dicije vzžalošča fašistov-ske glavarje. — Uničenje prijateljskega dogovora s Francijo udarec za Mussolinija. OLIMPIJSKO TEKMOVANJE V AMSTERDAMU Smrtna obtožba proti desetletnemu. MONTREAL, Cauada. 31. jul. Neki desetletni deček, kojega imena niso objavile oblasti, je bil stavljen pod obtožbo, (ft j«- umoril štiri Ktamga nrtroka zakonskih Sor^l v St. Mit»hael Naipit-r- Tmplo dojrttočk* so naeli starl&i, [ Romunska kmečka stranka heče Marijo na prestolu. ko »o aw vrnili d«mov r. dela -na polju. ObtoiiJi ho otroka. iproti diktaturi Brati* no v. Marija je baje m/Hovoljna z načrtom, toi mogla dobiti priseljen je Vseh strank. 2 mrtva in 4 umirajoči po eksploziji v jetmsmci. HOUSTON", Texas, 31. julija. — Ko je bil zopet uveljavljen red po včerajšnji filmski etesploziji na Blue Ridge državni jetniški farmi, .se je izkazalo, da st« bila dva kaznjenca v izaprti obednici. kjer se je zavriila eksplozija, sežgana do smrti, iker niso mog-li jetniki dosti hitro zapustiti prostora. Xadaljni fitird jetniki so bili tako močno opečeni, da se nahajajo sedaj tprrod »mirtjo. 33 je»tn?kov je bilo v nekem kotu dvorfitie z revolverji prisiljenih pomagati kakim 23 tovarišem, ko jih surova obleka jih je izpremertila v žive plamehrce. CHIA1SSO. Švica, 31. julija. — Kot je razvidno v tem obmejnem mestu, so fašistovski načelniki balo slabe volje radi bilance polarne ek^pedicije generala Nabile in dejstva, da so izgubili mednarodni u-gled obenem z možmi in denarjem; Ta (mednarodna reakcija tlači ponos dežele, ki je bila prenasiče-na od šestih let slavospevov brez kritik. Povprečni Italijan ni zadovoljen z razlogi generala No'bile, zakaj je bil rešeni prvi. Ofieijelnim buleti-uoin ne veruje lrikdo. Pronicala je novica, da je brezžični brzOjav "Italic" deloval dve uri neposredno po katastrofi ter sporočil v Rim novico o smrti Vin-cenca Pomella. Trditev* fašist o v-skega časopisja, da je bila ekspe-dicija generala Nobile največja polarna ekspedicia. vzbuja tajno vesel ost. Xeki mornariški častnik je razlagal splošno mnenje na tak način, da Jje stal fiasko deželo več ugleda kot velika bitka, izgubljena (tekom vojnega časa. Še »težje na ponos italijanskega diktatorja pa pritiska rzjaiovlje-nje pogajanj za italijanSko-fran-coslko prijateljsko pogodbo radi trpke časnikarske vojne med obema deželama nad polarno tragedijo. Francoski zunanji urad je že naslovil ostro poslanico, da morajo prenehati napadi fašist ovskega časopisja na Francijo. Mussolhii je delal izza januarja s francoskim poslanikom de Reau-marstshaisom za boljči sporazum. Mussolini je že spravil pogodbo v pristanišče. Sedaj pa so fašistovski naipadi in francoska povračila *o-pert pognala pogodbo ven. na visoko morje.. Italijane, pa boli še najl>oljt da ne morejo terorizirali napadov nanje, ki prihajajo rz inozemstva. Prvi del olimpijskih iger v Amsterdamu je prinesel številna razočaranja. , Biznes prihaja v prvi vrsti ypostev. AMSTERDAil, Holandska, 31. julija. — Amsterdam se je pripravlja lvčeraj na drugi del velike meščanske olimpijade. Potem ko so pričakovanja glede tujakega obiska pri prvem delu Olimpijade nekoliko razočarala, so postali ljudje sedaj bolj previdni v svojih pričakovanjih. Kljub temu pa pade drugi del iger bolj ugodno in bo (trajalo naprej lopo, suho vreme, računajo lahko trgovci Amsterdama z velikim obiskom tujcev. Staro mesto stori vse, kar je v njegovi moči, da napravi ugoden utis na tujca. Pripravlja se krasne razsvetljevalne učinke. V novem stadiju, (kjer so doživeli nemški nogometei pri igrah občuten poraz, se vrše mrzlične priprave. Nizozemski olimpijski komi-tej je lahko financijelno zadovoljen. Razven približno 100,000 gol-donarjev davka na veselice vsake vrste, kaitere je dosedaj dobavil mestu na vstopnieah, znašajo dohodki že sedaj več kot 700,000 goldinarjev. Kljub temu pa ni mogoče govoriti pri e+*li prireditvi z idealnega stališča, kajti v ospredju stoji v vsakem o žiru bizueško stališče. To je razvidno iz povišanja cen vseh življenskih potrebščin, kajti trgovina hoče črpati dobičke rz tega dogodka. AMSTERDAM, Holandska, 31. julija. — Olimpijske igre so bile včeraj priča zmage angleških Športnikov v dirki na sto metrov in ovirni dirki na 400 metrov, Percy AVilliam iz Vancouvra, B. C. je zagotovil Canadi zmago v dirki na sto metrov. Pri dinki na 400 me- FORD - PETINŠESTDESETLETNIK Henry Ford, ki je praznoval te dni svoj >65r rojstni dan, je rekel, da vodijo svet možje, ki 'ao stari nad petdeset let. — Ford hoče izvršiti v naslednjih petih letih veliko množino dela. DETROIT, Mich., 31. julija. — Henry Ford. ki je proslavil včeraj svoj pet in šestdeseti rojstni dan, je zaključil svoje običajno dnevno delo ter pripomnil, da bi ne bilo mogoče voditi na zadovoljiv način zadev sveta, če bi bili odstranjeni vsi moški, stari več kot petdeset let. Mr. Ford je rekel nadalje, da"" tudi Tli pet in šestdeset let meja' človeške sposobnosti za delo in upravljanje. On sam je napovedal, da bo v prihodnjih petih let izvršil več dela kot pa ga je izvršil v prejšnjih dvajseitih letih. Avtomobilski magnat je bil zelo veselega in optimističnega razpoloženja, ko so ga našli včeraj zjutraj časnikarski poročevalci. Vrnil se je šele predvčerajšnjim z 70 milj dolgega avtomobilskega potovanja v enem svojih novih modelov. Preizkušal je zjutraj dele svojega novega stroja ter razmiš- ljat pozneje o sredstvih, kako povečati produkcijo novih kar. — Ali ni kje kaka starostna meja ? — so ga vprašali. — Jaz je nisem še našel, — je odvrnil Ford. — Vzemite proč vse izkušnje in «odbo mož, starih nad petdeset let, na celem svetu in ne bo jih dovolj, da ga vodijo. Mladiči so zavzeli njih mesto ter so potrebni. Izkušnje in sodbe mož. starih nad petdeset let, pa dajejo namen in pomen naporom mlajših ■mož. Glede let preko praga, katerega je ravno prekoračil, je rekel Mr. Ford: — Nakateri možje, stari preko 65 let. skačejo in letajo dosti, a nobenega vzroka ni. zakaj bi ne delali s svojim duhom Jako kot poprej. Opravili bi boljše delo. Ko so ga vprašali, kali ko denar ja je izgubila Fordova kompanijn. ko je izprermenila svoj stari T mo del v nove kare, je odvrnil Ford — Mi ne moremo izgubiti tega kar ni pripadalo nam. Dobički, ki trov z ovirami je ostal zmagalec|sin.0 jih napravili iz starih tipov. GENERAL NOBILE SE VRAČA Ko se je vozil Nobile skozi Nemčijo, so se bali protiitalijanskih demonstracij. — Stališče nemškega časopisja. BERLIN, Nemčija. 31. julija. — Potovanje generala Nobile in njegovih tovarišev z ekspedicije na Severni tečaj se vrši sredi molka, ki je bolj sličen pogrebni procesiji. Posebni spalni vagon, v katerem potujejo Italijani, je dospel včeraj zjutraj ob šestih v Warne-nvuende. Neglede na železniške u-radnike in }>aar policistov je bil kolodvor i>opo!iionia zapuščen. Uar-dine na strani vagona so bile spuščene navzdol in skozi okno ob tračnicah je bilo mogoče videti popa, ki je hodil gorindol ter čital svoj brevir, kot pri kakem pogrebu. Potom priklopljenja posebnega vagona ik raznim vlakom .so se Italijani previdno izognili Berlinu, da preprečijo možno-protifašistov-sko demonstracijo. V^e nemško časopisje ravna z ljudmi Nobiia na sovražen način in proti-fašistovsko ljudsko razpoloženje prihaja o-stro do izraza. Spalni vagon se vozi preko Monakova in Inomosta v Rim. kamor bo dospel v torek zvečer. Lord Davy iz Anglije. ROJAKI, NAROČAJTE 8B HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI 8L0VENBKI DNEVNIK V ZDft DRŽAVAH. niso naš «denar. Denarni dobički so prišli z naroda in mi zremo nanje enostavno kot na javno zaupanje ali "tnust", katerega moramo spraviti nazaj v izdelovanje stvari, ki bo .pomagala moškim in ženskam živeti boljša in bolj produktivna življenja. Francoski mornarji t . M stavkokazi. Skrajna nesramnost. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: KAMRE, Francija, 31. julija. — $ 35 mornarji francoske vojne ^ mornarice na mestih oljačev in dvi-PARIŽ, Francija, 31. julija. — gakev premoga je nastopil včeraj Trije vlomilci, ki «o «se poslužili le- parnik "Rochambeaa" svoje poto-st vie« in avtomobila, so ukradli vanje proti New Torku. Potniki so včeraj asvečer kakih 200 funtov sli n& krovT močno zastraženi od težko blagajno s 150,000 franki policije. Uradniki mornariške zve-vaebkne i« jotniiaiioe. Vdrli to, po-'ae so.objavili, da bo-atavka mortem ks so prwpilili aeksne droge narjev z& taijfe ddtrsk« razmere kmaHu pnklkut. _______. t* ; ... ± v Jugoslavijo Din. 1.000 ....... $ 18.40 " 2,500 ....... $ 45.75 5,000 .:..... $ 91,00 " 10,000 ....... $181,00 " 11,110 |200,00 Lir ▼ Italijo 100 .......... $ 5.90 200 300 500 1000 $11.50 $16.95 $27.75 $54.50 Stranke, Jci nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200—$4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH «NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." SAKSER Sf ATE BANK 82 CORTLANDT STREET, ' ' j NEW YORK, N. T. TELBtWME: COlfLAHt^T 4 jetnikom se je ponesrečil beg. COLtMBUS, O., 31. julija. — Včeraj zjutraj so ušli iz svoijh celic 'štirje' jetniki ki 6o obsojeni na' dosmrtno je6o, ker ao žt pred enim; lertom vprrzorili obuj>en poskus, da dospejo na prosto. Bili pa so premagani že na jetniakem dvorišču, nakar so morali romati nazaj v svoje celice. Pridigar aretirfcii kot morilec dečka. DAHLOXEGA, Ga.. 31. julija. Že ne vtstolftepi pridig-ar Henrv Tnrner in faraaer *At»b Smith sta b i la včeraj, .a retiran^,, in obt ožena umora, po tem ko sp našli na posestvu. farmer ja -okostn jak Joe Wal-densa, 18 let i^tareja ^aranersakega dečka, ki je izumil pred več kot enim letom. ^ „ • - - Turnerja so videli v ročnem spopadu z tzgimilim. - . - Številni mrtvi v krvavih bitkah v Mehiki. MEXICO CITY, Mehika. 31. julija. — V neki biliki. ki se je vršila pred kratikim med zVaznimi in vataškimi žet ami pri Rio ,Ve rde v državi San Imis Poto»ci,. je bilo "libit i h 21 ljudi. Zvezne eerfte so imele le dva mrt va && avoje^n aezna-mu. Čete so bilo deželne pomoči fcajevnih obrambnih sil proti ne-Wso 15Q •" ^ ^^ mam GliAS JSARQDA, 1. AVG. 1928 i * * GLAS NARODA TŠLOTMZa UA1LZ) 4 S VZTRAJNOSTNI REKORD ■r* ,1 OvMd and PubUekod bp PUBIiISHINQ CO MP AND (ACmtrftu») Hm« of bwlii— it th« eorporttkm ud addr—f of aboro offieorti H Cortland* St.. Borough of Manhattan, Now York City, N. Y. " Q L A 8 NARODA" (Voieo of tho PeopU) ls*u*d Every Day Except 8undoys and Holiday*. Km MLI Imžm m+lim IAJI M ilMifiki Wv ww9%j ww+jw wqmw AliW to Komade__ ft« pol J«*«----$440 ft« Setrt tela----$1J0 Za New Tori m *7jO0 Za pol Uta------*3J0 Za tnoeonutvo §a oeia Veto JPJOQ za pci ut*---——■■ Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" iehaja vsaki dan ievtemh nedelj in praznilo*. PopU brei podpiM. in o««bno«ti m bo priobSujojo. Denar naj Ml Magovoli poiOjMi po Money Order. Pri »promembi kraja uaroSni-kar, prodno, da m nam tudi prejtnjo bWiliKo naniani, da bitre|o najdemo naslovnika.___ "GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, Now York, N. Y> Telephone: Cortlandt 2976. DRŽAVNlSTVO V ORGANIZACIJI Izvrševalni odbor United Mine Workers je opustil boj za Jacksonville plačilno lestvico. Boj je bil težak, dosti žrtev je zahteval ter je trajal dolga leta. Sedaj ima vsak posamezni okraj pravico po svoje sklepati pogodbe z delodajalci. Ponekod bodo delodajalci malo bolj, ponekod malo manj popustljivi. Enotnost je pa šla rakom žvižgat. C v bo ta politika rešila ostanke nekoč tako mogočne in vplivne unije, je bilo s tem doseženo vse, kar se je dalo doseči v obstoječih okoliščinah. Če bi bilo pa kaj državništva v vodstvu, če bi poznali voditelji le najbolj primitivne pojme diplomacije, bi si pomagali že prej iz zagate, dosti prej, predno se je unija razbila na kose. Premogovna industrija je bila zadnja leta preveč razvita in preveč kaotična, da bi jo smela delavska organizacija puščati vnemar. Izvežbani linijski možje, ki vedo, kaj govore, so neštetokrat svetovali I^ewisu, kaj naj napravi. On se pa ni brigal za nasvete. uaauwoM * vmomwooq, M. pri poletih so imeli še pred kratkim Kahi. pa sta jih prekosila dva nemška avijatika, namreč Johann K is t k?z (na Ievi> in pilot Zirn-mermann (na des-rti). Sredi je profesor -Junker, v čiprar aeropla-nu sta se vozila. V zraiku sta bila neprestano 65 ur in pol. Risticz je rodom Jugoslovan. Novice iz Slovenije. (Strašen samomor nesrečnega moža. Nekateri potniki osebnega vlaka, ki dospe ob pol dvanajstih z Gorenjskega v Ljubljano, so videli 14. julija strašen prizor, ko je skočil neznan moški pod stroj. Prizor grozne smrti se je odigral nedaleč od kranjske i*>staje tik nad vrtnarijo tekstilnih tovarn "Jugoceske". Strojevodja je takoj ustavil vlak. »Sprevodnik in kontrolni orožnik, ki spremlja potniške vlake na gorenjski železnici, sta potegnila truplo izpod vagona in ga položila ]>oleg pro«»e. Neznanec je bil skočil pred stroj tako, da je padel pod voz med tračnicama. Pri -padcu je dobil smrtne poškodbe na glavi; imel je prebito in razmesarjeno lobanjo, ter na levi nogi. Voz ga je vlekel s se-bftj še kakih 22 korakov. Smrt je nastopila takoj. Kontrolni orožnik je nato dal telefonično obvestiti o strašnem dogodku orožniško postajo. Ka lice mesta je dospel orožni- - ški narednik Sever, ki je uvedel Da je dandanes unija uspešna, ne zadostuje, da je|lireiskavo £Vz npkaj s0 do_ samo bojevita. Njeni voditelji morajo biti tudi državniki in diplo mati. * t NASPROTSTVA V FAŠISTIČNI STRANKI Londonski 44Daily Herald" je dobil iz zanesljivega vira poročilo, da se konflikti v fašistični stranki neprestano m nože. Nekoč navidez tako trdna trdnjava je začela pokati na vseh koncih in krajih. Pred kratkim se je za vršil v Bresciji vroč boj med dvema skupinama fašistov. V prvi skupini so bili "oficijelni1' fašisti, v drugi pa fašisti, ki si drznejo drugače misliti kot ''oficijelni". Tri osebe so bile usmrčene, dosti jih je bilo ranjenih. Bojev se je udeležilo tudi nekaj (TAnnunzijevili le-gijonarjev, in eden njihovih častnikov je ranjen. Raznovrstne vesti se širijo o najnovejših d'Annuu-zijevih načrtih. Prismuknjeni pesnik se baje pripravlja na državni prevrat. Oblasti so zaplenile pismo, ki ga je pisal nekemu u-glednemu 44drugače-mislečemu'' fašistu, v katerem pravi, da je napočil čas za temeljite in radikalne izpremembe. Za kaj gre pravzaprav, je pa težko dognati. * Milanski dopisnik jo sporočil 44Daily Heraldu": "Po vsej Italiji je čutiti duh po smodniku. V deželi vlada mrzlično razburjenje. Vsa znamenja kažejo, da se bližajo izredni dogodki/* Druga poročila govore o kmetskili vstajah v Lornbar-(?iji in v Benečiji. Italijanski narod je precej potrpežljiv. * Toda vsaka potrpežljivost ima svoje meje. I speli še okrajni sodnik dr. Kobe, načelnik postaje ToporiŠč in komandir Javomik. Iz dveh poslovilnih pisem, ki so ju našli pri nesrečniku, se je ugotovilo. da je neznani samomorilec Franc Fajon, 44-le.tni čevljarski mojster, doma iz Metlike. Bil je zadnje štiri mesece zaposlen kot pomočnik pri čevljarskem podjetju Andreja Černivca v Kranju. Bil je pošten Ln izretdno marljiv delavec ter je ljubil veselo družbo ' Požar na vlaku. V vlaku, ki je vozil iz Ljubljane V Zidan most. so železničarji že v Zalogu začutili, da prihaja iz nekega vaikona smrad kakor bi *e nekaj smodilo. Ko pa je privozil vlak mimo postaje Laze, je bilo jasno, da se je prevozno blago v sumljivem vagonu med potjo vžgalo. Vagon so nemudoma postavili na slepi tir, kjer so ga odprli, V vagonu se je nahajalo 32 -velikih bai bombaža, ki so bile namenjene za predilnico. Železničarji so zmetali bale iz vagona . pešpolku v Kragujeveu in ko je imel odslužiti samo še dva me seca, je odšel prostovoljno v smrt Ko so ga i>kal i. da mi mu izročili zanj dosjiela pisma, ^o jra našli o bešenega pri konjih mitraljeske če. Maikovec je pri vojakih zbolel in >e daljt* časa zdravil v vojaški bolnici, a ni mogel okrevati. Prosil je, da bi «ra poslali na njegove stroške v Slovenijo, da bi se »loma zdravil. Prošnjo so mu odbil;, ker je fanta tako užalilo, da se je o-besil. Dopisi. Brooklyn, N. Y. pridige v slovenskem jeziku, naj jih poslušajo v nemškem. Ko sem dospel v soboto 7. julija v New York, so mi povedali prijatelji, da ima 4*iSk>vau' piknik pri Revnem hudiču. Čudno ime se mi je zdelo, pa sem ■se vseeno oko-rajžrl. ter sd mislil, če drugih ne vzame, tudi mene ne bo. Pa se odpravimo. Vožnja je bila precej dolga in vroča tudi ne premalo. Ko smo prišli na mesto, se mi je zdelo vse drugače kot sem si pa predstavljal. Zanajwej ne bom več po imenu sodil. Postrežba je bila izvrstna. Xe vem, ali sem se samo jaz tako fino zabaval, ker sem bil sam iz Cleve-landa, ali se vsi. Yiib*I sem su- njo vesele obraze, kamor sem se j J PARAMOUNT THEATRE g obrnil. No, pa saj sem že dosti-j ^ Broadway & 43rd St. k krat slišal in >am tudi vem. da gle- S SEDAJ IGrRA (j de zabave Dojnža.lci vse prekose. 5NAJB0LJ HIADNO (iLEI)ALI- ^ Samo ta prešmentana ura gre v ^ ŠČE V AMERIKI Xew Yorku prehitro naprej. Ka- ^ I'UVA ski i'XA i>i>kka — i<»o S dar sem pogledal na uro, je bila S 1<;HALCKV , lw VKyrKV 5 , S NAJSLAVNEJŠA EVROPSKA S ena ura vec, takci da proti koncu ^ IGR\IK\ ^ st. že uisem več' upal gletlati. j h 001 A 1UCTDI g Pevci "Slovana" *o zapeli nekaj j ^ ■ IIL A IIIlIiIvI S Prirejamo veselice in piknike v korist Slovenskega doma, pobiramo nikehie in dajme, ponujamo delnice *kakor Rrbuičan svojo suho robo. da bi mogli skupaj spraviti kakšen eapak iz žuljavih rok. Ko bo zadosti nabraaiega in Slo— venski dom }><>»tavljen, jK)tem a Italiji. Potem naj še kdo misli o nas da nismo narodnjaki. Poročevalec. r prav lepih pesmic. Že doljro nisem slišal ta-ko (krepkega moškega zbora kot j«* "Slovanov". Ysa čast ]h?v-eem in pevovoilju 1. Hudetu. Nazadnje >e nisem prav nič kesal. da sem šel k Revnemu hudiču. Tam sem videl dosti starih znancev in znank, katerim pošiljam nebroj iKJzdra vov. V jiar mesecih se zopet vidimo. Joe Birk. -Jr. Milwaukee, Wis. ža'k se ni niti preveč skrival, ker si ga iz strahu pred njegovo maščevalnostjo m upal nihče prijaviti. Vendar se je posrečilo te dni orož-niStvu. da ni zastonj obkolilo neke Šifrer, ki ima le svoji spre+nosti radikali. O kakem skupnem delovanju ni za enkrat nobenega^zahvaliti, da ni postal žrtev ra® bojniške sekiT«e, s "katero je "Av-gufl^ Vrfiki" , zamahnil ob njegt>-Vstopu prata njemu, V sHo- gOYOTS. Skoda mlade države, kjL ima sicer yse pogoje za lepo Mb..... " l>raim je napravil Smrtna nesreča pri kopanju konja 14. julija je posestnik iu gostilničar Franc Nemec iz Zaboršta })ri Domžalah, kopal v Bistrici svojega konja, ki mu je pri kopanju nagajal in ga je Nemec zato za uzdo vlekel v vodo. Naenkrat pa se mu je konj iztrgal Nemec pa je padel v 4 metre globok tolmun in se ni več prikazal iz vode. Neki moški so takoj pričeli z rešilno akcijo in le s težavo izvlokli Nemca z drogovi iz vode. Na lice mesta je takoj prišel o tem obveščeni orožniški komandir Skok 7. orožnikom Petričem. ki .>ta s pomočjo drugih oseb pričela z umetnim dihanjem, toda kljub dolgotrajnemu in vestnemu prizadevanju gn niso mogli spraviti k življenju. Tudi poklicani zdravnik dr. Hočevar je kontatiral le smrt ter <1a je Nemca že v vodi bržkone zadela srčna kap. Komandir Skok je odredil, da so truplo Nemca prepeljali rta njegov dom. odkoder je bil pogreb na farno pokopal i Šve v Ihanu. Pone-sreeetni Nemec je zapustil ženo brez otrok. Smrtna kosa. V Lokah pri Zagorju je umrl v 71 letu starosti posestnik, gostilničar in mesar Poter Roba vs. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVjHK V ZDR. DRŽAVAH. Ker je le redko kdaj kak dopis :z naše naselbine v G!ati. Drugi narodi nas kar zavidajo radi našega napredka. Pikifik vsako nedeljo, zdaj tu. zdaj tam. društveni, cerkveni. Slovenskega doma. in tako naprej. .Vko je kaj dobička, to se ne pita. samo da napredujemo? Menda ni še znano vsem čiiate-Ijem tega lista, da imamo Slovenci v Milwaukee tudi svojo cerkev. Župnik je en in i>t.i za West Ailis in Millwauke. Ker smo pa mi Slovenci ponosni na svojo narodnost, snvo hoteli našo cerkev v Milwaukee priklopiti oziroma podvreči se nemški cerkvi, našega gospoda župnika pa potisniti med -.taro šaro. iker on ni več za nas. To naj bi mu bilo v zahvalo in plačilo /ax. požrtvovalnost v njegovem službovanju. Tako, gospod župnik, ne potrebujemo ne vas in ne vaših pridig. Vi lahko ostanete na West Allis. pri vaših nazadnjakih. IVI i tukaj v Milwaukee smo napredni Slovenci in se zavedamo svoje narodnosti, zato smo šli preti škofa, da nas priklopi Nemcem, ker mi smo zaveden narod? Nočemo. da bi naši otroci poslušali POLA NEGRI LOVES OF AN ACTRESS S ^ V t«-j i^ri ima navado spravljati ^ ^ ljubimec v ]H»se!me sol k- ter jih ^ ^ oMržati potom spretne i^re ne- ^ % prestane na obrežju. Nato si> za- W || ljubi, pa spozna, da m« ra igrati. ^ ^ dasi to zlomi njeno sn-e in njene- ^ j|| pi ljubimcu. « || Vsekakor si morate ogledati to S s ^ CKNK (in :;.-, k KXI * »V NAl'KK.1 ^ Si 70 »Nočno Oslabelost Mehurja ali Bolezni Lcdic pri itirih Hitro pomoč s pristnim Santal Midy Uspešno-Neškodljivo. NAČELNIK REPUBLIKANSKE KAMPANJE mmm mmmm?i ai i Z lecve na desno: dr. Hubert- Work, načelnik republikanskega narodnega odbora, Mrs, Al vin Hent, na čel niča republikanske žen&e zveze m coJ. J: 'R. Xutt iz Clevelanda, Ohio, no»r! blagajnik re-pnblikinske^a narodrtejp* odbora, i KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE T LJUBLJANI za leto 1927 so sledeče: VODNIKOVA P RATI HA u leto 1928; HIŠA V STRUGI, povest; VLADKA IN MITKA, opisi; VODNIKI IN PREROKL (x^odoviiiska razprava). Člani so jih že prejeli. V ZALOGI IMAMO ŠE NEKAJ IZVODOV CENA VSEM ŠTIRIM 91.50 _ Kdor hoče postati član te družb« za leto 1928 naj posle naročnino že zdaj. Članaranina za člani je samo $1.00 na leto />l»ro«ll» pošljite nm: — **Glas Naroda*" 82 Cortlandt Street, New York ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English-Slovene Reader Sestavil Dr. F. J. KERN* Cena s poštnino SAMO $3. Knjiga vsebuje nauke o izgovar-javi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila i n članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite nai 'OLAS NARODA" 82 Oorttendt 81. Nefr York Kojak je tarnal: — Kič ni s kro-kari.jo. Pijača je zanič in drugega lne jm> jrrekrokaui noči sem ves zbit. — Rad ti vrjamem, ila si zbit —■ mu je odvrnil star {>ečlar. — Vidiš, zakaj si se oženil 1 Mene pa po prokrokani noči le niaio giava boli. * Zapreti človeku s smrtjo, pa bo z najhujšo boleznijo zadovoljen. * Ta je z letovišča, nekje /. države X»'\v York, kjer m> krasne re-ke mi vožnja po njih kaj prijetna. Ke lftoviaeu se sklepajo in razdirajo znanstva kot na oceanskem parniku. Stala sta mf-brejm. On visok in Nsmnopolt, ona nežna in jwlna življenja, Iv debeicnui drevesu je bil privezan dol«; in ozek «"• »ln. — \'ožnja v takem čolnu je gotovo prijetna, — je rekla ona. — Seveda je prijutna. — Pa tudi nevarna. — Zakaj nevarna! — Ce se vozita v njem fant ia dekle, pa jo hoče <>n poljubiti, fie lahko čoln prevrne. Ona se j«- zamislila in |>o kratkem prevdarku rekla : — Ali znate plavati? Jaz znam. * Boksarski šampjon Tiumev se ne bi> več boril. V desetih letih svoje prrtepaško karijere je zaslužil precej denarja. Ko je Dempseva porazil, je dobil skora milijon, zadnji pretep s Heenevem mu je pa prinesel več. kot štiri stol i soč dolarjev čistega lobička. Pravi, da bo šel študirat in da bo postal profesor. V tem slučaju naj skrbno hrani denar. Kot profesor ga bo krvavo potreboval. * Kitajski nacijonailisti izjavljajo, da bodo poravnali vse svoje vojne dolgove. Čudni ljudje ti Kitajci. Kaznim civiliziramm narodom, kot naprimer Francozom, taka misel niti v glavo ne pade. * Svoječasno je rekel Herbert Hoover, da je prohibicija plemenit JM)sklls. Le trst o. kar sedaj v prohibicij-ski dobi prodajajo, je nevarno ]>o-kušati in ni nič posebno plemenito. * Razen italijanskih listov je vse svetovno časopisje poročalo o Kobila resnico. Resnica je bila pa precej britka v tem slučaju. Nekemu čea ko i t<'bi, brat", ki si priča Ijirternu bratomornemu boju. morebiti ©it*vara ni d'teela ja>-tia, ondaj, brate, .s|M>/.naj in tiva-lilj položaj in potrebtj in ne zaničuj junaškega pen->a. ki ti piie cievaro. Da ti povem po pravici: cicvara ji- jed. .le I j.- in jo d«>brn tudi. Lahko si pripraviš in /variš cicvaro, !«• da paziš, brate, na inoje be.M'de, jih dobro razumeš in verno in točno spoalujt-a: ni enako, ali vjiibcš za p«»>t >oIi jirevW* ali premalo. Tedaj čuj: Vzemi mladega sira —» Toda nikar, brate, da em človek, pn .si i ti pešteji — kako drn-*' — pa l*on .štel pare in dinarje in ča^tito kupi! in plačal mladi *ir, rla te ho ve^el jrns|»o• imaš mla>leura sira doma v shrambi, nikari ne hodi v čaršijo. si jra kupovati! Niti iii treba, da št«-ji>š zanj par»» in dinarje, ako se kilo najde božji in ti jra podari, čast mu in slava l*e tla imaš mla-(htfa sira in ila itje vse pošteno. Kakorkoli, brate, čim imaš mladega sira, vzemi «ra — Pa «la ne bo zmede in galame, š<' to me čhj. /lati moj sokole, in me razumi! N'i treba, da mladi sir takoj vzatn-š v roke. pri t<\j priči. Ako sediš v kaneelariji in pišeš važen akt, nikari, brate, ode kar pustil akt in kaaeeUrijo in hotel lnejmie domov a kuhinjo, da .s- lotiš mladega .sira — h I i .',ln dva. pošteni krščeni duši. sta so z doma odpravila s svojima kijusama ; namenjena sta bila v mlin ]k» moke. Sol neo je žgal o kakor ljuto, kaj hoč« š, to s*) božji posli. Jedva sta storila pol pota, Že sta ju zvabi^jr senea in hlad, krenila sta v kraj in sedla. Segala sta v siti svoji torbi, da so glad na okrepčata s koruznim kruhom in domačim sirom. potem bi nastavila pot. Kruh jp bil trd, sir je bil pust, pa reče prvi: "E. da bi se zgodilo. da jo ta dolina |>olna cicvare!'r Odgovori sosed: "Dal l?og, da je istina! Ne bi se je branil, tako mi svete vere! Žlico v roke pa sredi v cicvaro !'* "Kako sredi v cicvaro? To ti li.' orre. brate! Xepro da zajemaš lepo od kraja kakor jaz. v.sak od sV'ijega kraja, pa vrsti in oba enako!" "Kako od kraja? Ma.st ne stoji ob kraju, mast stoji v sredi." "Pa- da stoji v sredi— kako prideš v sredo?" "Kako v sredo ? Moja skrb! V opankah ne!" "Budalo, kaj misliš, brez opank se ne boš udiišil?" "Kako udušil? Cicvara ni voda! Pa da se udušim, sladka mi smrt v eievari!" "Ilaja, gladen/je bil, se je v eievari udušil! Haja!" 44Komu se smeješ, e?' "Komu! Haja!" 'Zakaj se smeješ. e?" Beseda je dala drugo, druga tretjo, tretja bunko in sta mlatila sosed po sosedu — kamor je priletelo, tja zadalo. Pokalo je in sta kričala, da sta se splašili jadni kljusi in jo kakor strela ub risal i domov. Za kljusama ona dva, črna in višnjeva od batin. Doma v selu so ju izpraševali. kdo za milega Boga ju je tako neusmiljeno nalibral, pa sta zastokala : "Cicvara." Nemec o Nobilovi pustolovščini. NOVA ODKRITJA 0 SOLN-ČNIH PEGAH ZAKAJ SO NAŠE POŠIUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAŠ PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, ki izviraj« iz poslovanja ▼ velikem obrala, pridejo našim strankam v korist. Naši stroški za posamezna nakazila so mtsJH, vsled Co* par so cene pri nas nižje kot pri agentu ajj zavodu, ki mora poslali Vašo nakaznico v izvršenj« v New Točk. Hitrost našega" poslovanja Je nedeseftjiva. radi našega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne sveto, da M posveta našim nalogom največjo pozornost. Našo denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzopornikom. ki odpluje iz New Yorka — toraj brez zamude In t»a-daljnega posredovanja. Naše cene so objavljene dnevno v listu "Glas Naroda**. Za rneske nad $206.— računamo primerno niijo eena, katero Vam radevolje sporočimo pred no nam pošlje« MI imamo najvef poslov s strankami Izven New Torba, kar dokazuje, da se lahko okoristi s našim poslovanjem vsak, pa najslbo to tako'dale« pro* od poslovnega sraHMa Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno pošiljatev nam v lavriltev. SAKSER STATE BANK 82 COETLAKDT STREET, HEW YORK Solnčne pege so dosegle letos, kakor smo že večkrat omenili, svoj perijodični maiksimum. Dale so znanstvenikom dovolj prilike za opazovanja, ki so dovedla v marsičem do presenetljivih rezultatov. Znano je bilo že prej, da so te pege sedež magnet>kih polj, ki učinkujejo na velikanske razdalje, na pr. do naše zemlje. Novejša raE-iskavanja so dognala, da se tvori jo pege v celih, na dolgo raztegnjenih skupinah, ki jih imenujejo tudi "toke"; oba konca tokov kažeta različno magnetsko pola-riteto. Razvoj skupine -se vrši skoraj vedno enako. Najprvo obstojajo iz dveh peg z razno, polarite-to. ki narašča zelo hitro, v času kakšnega tedna, in se istočasno oddaljujeta druga od druge. V tem so se stvorile poleg njiju ali pa tudi med njima nove pege. Ko je dosegla skupina maksimim delovanja. začenja razpadati. Posamezne stranske, oziroma drugovrstne peoznejšelabo mnenj**.... "Danes je Mussolini na vrhu, toda enkrat bo že padel". [ V Gorici se je vršila razprava proti Avgustu Pipanu iz Komna,1 ki je bil obtožen, da je žalil Mus-j solinija in fašizem. Baje je rekel Pipan, da milicarji žro in nič ne delajo, on pa si mora v potu svoje-J ga obraza služiti svoj vsakdanji kruh. Cez dve leti ne bo več mi-j lice in fašizma, prišla bo Jugoslavija in spravila vse v red. Mussolini je sedaj na vrhu, toda enkrat, bo že padel. Nekatere priče so izpovedale, da je Pipan slaboumen in da se rad opije. Pred sodniki je Pipan trdil, da je bil pijan in da ne ve. kaj je govoril. Obsojen je na 5 mesecev zapora in 150 lir slobe. Affitirajis za "Glas Naroda'*, največji slovenski dnevnik 9 A m* riti. ZASTAVE SVILENI AMCRI&KK, SLOVCNSKC IN HRVAiKK REGALIJK, PREKO HAM N ICE, T HO- •O J NICK, ZNAK«, UNIFORME ITD Sigurno 25°/0 ceneje kgt dmgod. | TIOTOS HAVJBrtME, i nt grče v c a*r. conchauoh, r*. JAVKA ZAHVALA. T>epo se zahvaljujem Sakser State Bank za ve« trud in vse, kar ste storFli in tako lepo uredili, da je naš sin tako hitro in brez vsake sitnosti dospel iz starega kraja na parniku "lie de France". Bfl je prav -zadovoljen in lepo postrežen na vsem pot oven ju. Lelpa hvala tudi zastopniku g. Ivan Kraker-ju v Ljubljani, ki mu je vse tako lepo uredil in mn dat točna navodila. Še enkrat lepa hvala za ve« vaš trud in tudi drugim priporočava, da se obrnejo v ta&ih zadevah na Sakser Sfcate Bank za pojasnila, ki je najbolj zanesljiva in poštena za vsakega. S pozdravom boum m Mary_Bcnt 128 Ret&r St., St. Karjv P, Lonla Hribar. J. A. Gene- NOVE SLOVENSKE PLOŠČE COLUMBIA NOVE PLOSCE 10 inefaee po 7Se. ČLANI KVARTETA "JADRAN" s spremi jeva njem orkestra. SSeS4F (Nočni Čuvaj {Pevec ^na Not® MARY UDOVICH in JOSEPHINE LAt'SCHE Skladba Dr. Wro. J. Lausche. 25S83F (Cingel — Conget, Duet (So Ptičice Zerane, Duet ANTON SHLBEL, Bariton s spremljevanjem orkestra. 250R6F 'Že Kikeljco Prodala Bom (Gor Čez Jezero 10 inch 75e. ANTON SHUBEL, Bariton 25082F (Bod* MoJa, Bod' Moja (Nebeška Ženitev MARY UDOVICH in JOSEPHINE LAUSCHE 25083F (Sladki Sporrinl f (Čez Savco v Vai Hodii VOJAŠKA GODBA "KRUGW 2S077F (Štajerski Lendler f (Dolenjska Polka HOYER BRATA 25078F (Neverna Ančka, ValCek (Dunaj Ostane Dunaj, koračnica Ga. A. ŠVIGEL in NJEN KVARTET 25004F (Kukavice * (Upanje ' SIMONČIČ BRATER (St. Clarski Valček (Newburflh March 1 25006F 25007F 2501IF (Ainc Polka (Štajerii (Spic Polka (Pokšotiš ' ŠTRUKELJ TRIO 25080F (Ober ŠtajeriS i (Slovenski Poskočni Čoti* * 2.1081F (Nemški Valček (Cerniška Polka J. LAUSCHE in M. UDOVICH, Luet 25079F (Danici (Domače pesmi 25075F (V slovo (Slovenske pesmi 25076F (En let in pol (JLJubca moja HOVER TRIO s Petjem J5070F (Al' Me Boš Kaj Rada Imela (Odpri Mi Dekle Kamrico MOŠKI KVARTET "JADRAN** 25007F (Na planine (Fantje se zbirajo HOVER TRIO 2506AF (Samo še enkrat. Valček (Ven pa not. Polka 25062F (PoSter Tanc (Ribenška Polka 25A74F (Sokolska Koračnica (Kde je moja Ljubica, Valček COLUMBIA ORKESTER 25068F (Dve Črni Oči (Carlotta Valček 12070F V finskih dolinah. Šotii Na krovu lad i je, YaiCek Jahrlov Novltetnl Kvintet iS069F f.asiovk raRek Usmili s« me, Valfck Baski Novltetnl Orkester 12072F Spomlad ni Valček Sladke vijoleiee. Valček Ruski Novltetnl Orkester Zjv71F Šebelska koračnica Regiment po ccsti gre (s petjem) 25043F Polka Staparjev Ti si moja. Vallna strahu *ta se vpraševala, kaj se bo zgodilo. Torej bOota ločena v par dneh ter ne boerta mogla še nadalje videti prosto drug drugega. To se jima je zdelo tako nemogoče in čmdno, da nista mogla ?apopasti. Andermatt se je v resnici vrnil proti koncu tedna. Poslal je brzojavko ter naročil dva voza. da čakata na prvi vlak. Kristijana, ki sploh ni spala, prevzeta od čudnega, novega čuta, neke vrste strahu pred svojim možem, se je dvignila ob jutranji zori ter čakala nanj. Dospel je v prvem vozu in spremljali so ga trije, dobro oblečeni mož je z zelo ponižnimi manirami. Drugi voz je privedel štiri nada^jne, ki so očividno «tali nekoliko nižje kot prvi na družabni lestvici. Markij in (ion t ran sta bila polna začudenja. Prvi je vprašal / — Kdo so ti ljudje! — Moji delničarji. Organizirali bomo kompanijo še ta dan ter imenovali takoj ravnateljski svet. Poljubil je svojo ženo. ne da bi govoril ž njo. Komaj se je ozrl vanjo, tako zelo je bil preobložen s posli. Obrnil se je proti sedmim gospodom, ki so stali polni spoštovanja in molče za njim tter rekel: — Pustite si servirati zajtrk ter pojdite nato na izprehod. iSe-st-ali se bomo zopet tukaj opoldne. Vmaknili se inolče, kot vojaki, pokoreč se poveljem, odšli po btopnjicah navzgor, dva po dva, nakar so izginili v hotelu, » Oontran, ki je opozaval ta odhod, je vprašal z zelo resnim pogledom t — Kje pa si pobral te supre? Bankir se je nasmehnil; ' f r J — To so zelo dobri možje, petični možje, kapitalisti! 7 Po kratkem odmoru pa je dostavil: / — To so možje, ki pazijo na moj biznes. Nato pa je odšel k notarju, da prečita listine, kojiih originale je pripravil par dni ]>oprej. Tam je našel dr. Latona, s katerim je v zadnjem času izmenjal par pisem. Govorila sta dolgo časa skuipaj, s pritajenimi glasovi, v kotu urada, dočim je letelo pisarjevo pero preko papirja ter vzbujalo Šum brenčečih insektov. | Sestanek, da se organizira koinpanijo, je bil doLočen na drugo uro. Notarjev urad je bil pripravljen kot za kak koiueert. Dve vrsti stolov so fKwtavili za delničarje pred mizo. za katero je sedel Maitre Alaiin, pole*? .svojega glavnega uradnika. Maitre Alain je oblekel wvo-jo odvetniško haljo, da počasti na ta način važnost biznesa. Bil je zelo majhen mož. krocrla belega, jecljajočega mesa. _ Andermatt je vstopil, ko je udarila ura ravno dve. Spremljali so ga markij, njegov svak. Bretignv in sledilo jim je sedem gospo-ov, katere je imenoval Uontran superje. Imel je zunanjost generala. £koro ob istem času se je prikazal Pere Oriol s Koilosom. Izgledala sta nemirna, nezaupna, kot so kmetje vedno, kadar morajo podpisati listine. Dr. L a* on je prišel zadnji. Sklenil je mir z Anderinatfcoiu s popolnoo predajo, nakar je sledila ponudbe njegove službe, brez rezerv ali omejitev. Nato mu je bankir obljubil zavidanja vredno mesto zdravniškega inšpektorja nove naprave. Ko je prišel vsaikdo noter, je zavladal globok mir. t Notar je pričel: * — Gos|>odje sedite! Rekel je še |wr nadaljnih besed, a nikdo jih ni čul v šumu premikajočih se sfcolav. Andermat je vzel stol ter ga postavil pred svojo armado, nakar jt rekel, ko je sedel: * — Gospodje, ni mi treba i>ojasnje\ati vam stvar, ki nas je spravila skupaj. Najprvo bomo organizirali novo kompanijo, v kateri boste pasta!i delničarji. Moram pa va's informirati o nekih podrob-rostih, »ki so povzročile preeej težkoe. Predno se je kaj podvzelo, je bilo bistveno prepričati se, da bomo lahko dobili avtorizaeijo, potrebno za razvoj nove naprave za uporabo javnosti. Sedaj imam to zagotovilo. Kar je treba še storiti v tem oziru, bom storil jaz. Jaz imam obljubo ministra. Bil pa sem zavlečeu od neke druge točke. Mi se bomo morali boriti, gospodje, proti stari komjpaniji voda v Knvaliu. Mi bomo prišli kot zmagalci »ž tega boja, zmagalci in bogati, o tem ste Jabko uverjeai. Kot pa so potrebovali vojščaki starih easfov bojni krik, tako potrebujemo mi, ki borimo moderno vojno, ime za naše zdravilišče. To ime mora biti muzikalno in mično, dobro primerno za oglašanje, ime, ki bo zadelo kot nota klarineta. Sedaj, gospoda, smo v Kmalu ter ne moremo prekršit ki prostora. Edina stvar za nas je dati svoji napravi, svoji la-stni napravi, dobro ime. — Jaz predlagam naslednje : — Ce bo stalo naše kopališče ob vznožju griča, ki je last M. AMERIŠKE, ZNAMENITOSTI mmmmmm^e m I Zgoraj na sliki je takozvani Warren Estate pri Jamestown, Va., najstarejše zidano poslopje v Ameriki, spodaj pa Moore House v Yorktown. Va.. kjer se je lord Cornwalls predal generalu \Vash-ingtonu. Obe hiši je kupil John D. Rockefeller. ZANIMIVA OPERACIJA V PRAGI Na Češkem se mudi že del j časa skupina Indijancev, ki potujejo po večjih krajih in prirejajo predstave. Člana te skupine Arabi Khana bega je pičil te dni blizu neke vasi modras, čigar strup je zelo nevaren. Indijanca so takoj prepeljali v praško bolnico in češka zdravniška veda mu je v zadnjem hipu rešila življenje. Z gadjim strupom omamljenega bolnika so takoj položili na operacijsko mizo in mu tesno prevezali nogo nad kolenom, da zastrupljena kri ne bi mogla do srca. Če bi ne ustavili obtoka krvi než v strašnih mukah SLABO PLAČANI MINISTRI Navadnim Zemljanom se rade cede sline po ministrskih plačah. Človek bi mislil, da so angleški ministri sijajno plačani, kajti An-glja je za Ameriko najbogatejša država na svetu. Toda v resnici ni tako. Celo ministrski predsednik je po mnenju mnogih parlamentarnih einiteljev škandalozno plačan. Ministri dobivajo v Angliji še vedno isto plačo kakor'so jo dobivali njihovi predhodniki I. 1835. Ministrski predsednik, notranji, zunanji in vojni minister dobivajo letno 5000 šterlingov, državni kancelar 10.000, drugi ministri pa po 2000 šterlingov. Za bi nesreč- [angleške razmere je to komaj pla-kmalu u-i*a višje^a uradnika. Pdhiisliti mo- ZAKLAD MAROŠKEGA SULTANA UKRADEN Novi mor oš k i sultan je napravil zelo kisel obraz, ko je zvedel, da so bile iz njegove zakladnice ukradene največje dragocenosti. Še bolj je bil pa presenečen, ko se je ugotovilo, da je tat veliki vezir in vrhoyni dvorni ceHemonijor bivšega sultana Sidi Mohameda Fajih Tahar Abbadu, eden njegovih intimnih svetovalcev. Tatvino in tatu so odkrili slučajno. Nedavno je hotel novi sultan prirediti veliko dvorno svečanost, na katero so bili povabljeni poleg domačih dostojanstvenikov tudi člani francoske armade, zastopniki vlade in člani diplomatskega zbora. . Novi sultan se je hotel pojaviti v odlični družbi okrašen z vsemi dragocenostmi. Zato je bilo zelo neprijetno presenečen, ko se je izkazalo, da so vsi zlati in srebrni nakiti izginili. Takoj so bili zaslišani vsi služabniki, ki so soglasno trdili, da je dragocenosti odnesel domov Fajih Tahar Abbabu. Sultan je takoj odredil pri osumljen". nem dvornem dostojanstveniku hišno preiskavo in res so našli pri njem vse pogrešane dragocenosti. Bivši dvorni c^remonijal je namreč navdušeno zbiral dragocene starinske predmete in je izrabil svoj vpliv na sultana S*di Moha-mea .da je ustanovil krasno zbirko starih novčičev. Po .sultanovi smrti je Abbabu to zbirko mirno odnesel domov. Pri hišni preiskavi so našli dva metrska stota zlatih, srebrnih in bronastih novčičev. med katerimi je bilo mnogo takih, ki se z denarjem sploh ne dajo plačati. Poleg te zbirka je našla policija 80 kg srebrnega jedilnega orodja. 4 kg posode in 80 dragocenih zlatih ur. Najdragocenejši so pa bili orijen-talski nakiti, ogrlice, prstani in u-hani iz sultanovega harema. Dvornega dostojanstvenika so seveda takoj aretirali. mrl. Nato so zdravniki rano globo- [ram(> namreč, da izda ministrski ko izžgali in dali bolniku večjo ko- [predsednik mnogo za reprezentaci- linčino močnega žganja. Indijanec se je kmalu zavedel. Se istega dne je zapustil bolnico in odšel v domačo oskrbo? Drugi dan se je že vrnil k svojim tovarišem in nadaljeval turnejo po Češkoslovaškem. Gotovo se bo rad spominjal Prage, kjer so mu rešili življenje. OLJE IZ PREMOGA Olje iz kopanega oglja ? Ne mislite. da gre za besedno igro, kjer bi ugankar izpustil v oglju črko g in dobil olje. Pač pa za umetno pridobivanje olja iz premoga, kakor si ga je zamislil danski inžen-jer Harald NieLson. Po dolgotrajnih poskusih, kjer gre za celih 15 raznovrstnih procesov, se mu je leta 1924. posrečilo dobiti izvrstno olje. Za izkoriščanje imenitnega izuma se je na Angleškem ustanovilo milijonsko društvo "Sensible Heat Distillation" s poč»tno glavnico 125.000 šterlingov. V čem pa obstoji tajna NieLsenove iznajdbe? Gre za prežiganje ali preka-panje, kjer se premog od znotraj razgreje. med tem ko so ga doslej obratno, od mi naj segrevali. Skozi OrLola, ki je navzoč tukaj, bi moral stati naš bodoči kazino na vrhu PremoS ** sP«st> struja žarečega istega griva. Nato bi lahko rekli, da je ta grič, ta gora, _ker je niz- P^na in na ta način se doseže znat- nejša količina olja nego z običim ogrevanjem. Proi'zvod nalikuje a k s gora, — pozorišče naše naprave, ker dastujemo vznožje in vrh Iz tega razloga, ali ni najbolj naravno imenovati naše kopališče Monti Oriola? Na ta način bomo spojili kopališče, ki bo postalo eno najbolj,meriSkemi1 vac,rum oil u ter om<>-nlavnih na celem svetu, z imenom prvotnega lastnika. Dajmo cesar-' g(*a izdolovanJe Dieselovega in ju, kar je cesarjevega! In zapomnite si, gospoda, da je to ime zelo dobro prilagode Ljudje bodo rekli* Moot Oriol tako kot pravijo Moni prija te ostane v uSesih. Človek ga prečita na en pogled,1 in pod.' Omenjena družba si je pO- Andermatt je izgovoril te besede z gromkim glasom ter prksluš koval odmevu. mazalnega olja, navadnega bencina itd. Ena tona .angleškega p renvois namenu. Ljudje bodo reklf Mont Oriol tako kot pravijo ilont ** daje nk~ inanj kot 90 aIi 100 Dore. Očem prija te ostane v ušesih. Človek ga prečita na en pogled,'!^ ?o)ts,lsti P«*»t»»ek «to. nakar ostane v spominu vsakega. Mont Oriol! Mont Oriol! Kopali':? ** Mf>avo stanovanjskih peči Šč« Mont Oriol! in pod.'Omenjena družba si je po~ saviia smoter, da bo iz bituminoz-nih vrst premoga pridobivala toliko umetnega olja, da bosta Britanija in Nemčija v bodoče neod- NadaJjeval je, oponašajoč dvogovor: — Ali greste v kopališče Mont Oriol? - Da, madama, pravijo, da so naravnost čudovite mineralne f-"8 ****** nxoz»' In koliko A iA * 1 ■ KKA «nruw A! n ili VVA ^nm ▼ode Mont Oriola! — Zares «o sijajne, in poleg tega je Mont Oriol krasen prostor Nasmehnil «« je. nakar je nadaljeval s svojim naravnim gla- som -r- Ali ima kdo kak ugovor? 54 11 ' t tO". brezposelnih bo pri tem prišlo do zaslužka! Nielsen se naueja, da se njegov osnutek v malo letih obisti-ni. ADVERTISE ** ftLfiS NAHODA jo. Vsako leto mora prirediti več banketov in vsak ga stane najmanj 1000 šterlingov. Zanimivo je. da je moral doslej še vsak ministrski predsednik doplačevati iz svojega žepa. Lord Asuith kot zasebnik ni DRAGOCENA PREPROGA NA DRAŽBI Znan je latinski pregovor, da bo Avstrija zadnja na svetu. S tem pregovorom so hotel Habsburžani i poveličati svojo čast in slavo. Toda j minilo je že deset let in napihnj^-j na slava habsburške dinastije je' bil bogat in je moral odložiti mi- V?dn° ^ P^"3 stari Vrepr* nistrsko predsedstvo, ker mu plača ni zadostovala za reprezenta-cije. Sedanji ministrski predsednik Baldwin bo dobival kmalu 10,000 šterlingov letno in država mu je obljubila tudi primerno pokojnino. Drugače se pa v Angliji pogosto pripeti, da zapusti ta ali oni politik politično življenje obubožan. MODERNIZACIJA AFGANISTANA Afganistanski kralj Amanula je po povratku iz Evrope takoj ukrenil vse potrebno, da modernizira svojo državo po izkušnjah, i i jih je imel v Evropi. Sestavil je obsežen program o izkoriščanju po možnih virov in zboljšanju prometa. Pozval je nemške, francoske h* amerikanske strokovnjake, da mu sestavijo načrte cestnega in železniškega omrežja. Med prvimi strokovnjaki je prispel v Afganistan nečak francoskega državnika Cle-menceau s tremi pomočniki In je začel takoj meriti teren zii razšir^ jenje železniškega omrežja, ki bo segalo do mej angleške Indije. Edina dosedanja železniška -proga, v Afganistanu je ona med Kabu-lom in DarulamanOm in meri .samo' 8 km. • ! - • * gi, ki pride te dni v Londonu na javno dražbo. Gre za znamenito preprogo, znano pod imenom "cesarska preproga RabsburžanovTo je velika perzijska preproga, stara okrog 300 let. Leta 1698 je podaril to preprogo Hahsburžanom ruski car Peter Veliki, ki je bil na Duna ju gost cesarja Leopolda T. Leta 1925 je bila dragocena preproga v sporazumu z reparacijsko komisijo prodana nekemu bogatašu, ki jo bo zdaj prodajal na javni dražbi. Tako mine slava tega sveta in zdaj so prišle na vrsto že habsburške preproge, kar je najboljši dokaz, da je slave nekdaj tako mogočnih Habsburžanov za vedno konec. t avgusta: Belgenland, Cherbour*. UIwwiwb. Dresden, Cherbourg. Aotvarpu. 4. avgusta: France, Havre (I M.; Majestic. Cherbourg Albert BaUin, Cbertfaurff, Hamburg. Leviathan, Cherbourg. Rotterdam. Boulogne eur ICer. Rotterdam. Conte Grande. Na pol I. Genov 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pat za potovanj« na ogromnih oarniklh: France — 3. avg. — 24. ajg. Paris — 10. augnsta; 31. ang. 11« de France 17. avg.; 7. lept. (Ob polnoei.) Najkrajša pot po SeleznlcL Vsakdo v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti: — Pijača ln slavna francoska kuhinja. Izredno nizka VpraAajte kateregakoli FRENCH LINE 1» Blato Street. Hew York, H. T. SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Blacajna velikega vojvode, « roman ................. JV Čebelica ................... j, I« dežel potresov, Baakart. M Izbrani spisi Hinko Dolenc M Knjiga o lepem vedenja, gp-vorjenju In saseboem življenja, Bonton ..........I.«i Liberalizem.................. Materija In Energija, Čermelj .7i Otroci Solne«, Pregelj, t v. L— >ep*eeepaaopppp V^ CI i m pisma, Kmetova ,. .ft Fvpd v Filozofija, Veber .. 1__ Znanost in Vera, vedoslorna Študija, Veber ......... L— Zbrani spisi Ft. MaselJ Ped. llmbsrskl ..............1J0 Crtvo, Fr. Zbaflaik, povest M IGRIi Gospa a morja. Igra ▼ 5. dejanjih.......71 Lokalna ieleznlea* v 3. dejanjih . ........... .CO Pcpeluh. narodna pravljica. P. dejanj ................ .M Skopuh, komedija t s. dej a. ojll) Vrtinec, drama v 3 dejanjih .19 Veleja, drama v 3 dejanjih M "GLAS NAHODA" 82 Cortlandt 81« How York Velika Ajdovščina. Ajdovščini so sedaj (pridružene sosednje občine Štrorje, Planina, Ustje, Lokave* in Dol-Oslica. Sledi se priključitev frakcij Vrtove e, Tcvže, in tThanje in 'bivše šmaren-ffee občine. Ajdovščina je industrijski -kraj, vse'drugo priklopije-no ozemlje ima kmetijski in delavski značaj. V Lokaven je razvita^ industrija. DRU2INA TSUNEO MATSUDAIRA * j*« ~r! *f»--r-- -'-J ^ g ■ % 7. avgusti: rr#|. Wllaoa. tf« t. svfeusta: 1 Bel-fnfkHk. ChSflxHirS. Pf*s Harding, Cherbourg 11; AVgutti!' Parts. Havre (1 A. K.) Oltrnpio. čheilfoutg - - • ^hnlshd, Cherbourg, Ant#«rptn. Near ork. Cherbourg, HamSurg. > Republic. Cherbourg, BNin«(L Columbus, Cherbourg. v . DtiUlo,. NapoH, Genova . .., ^ \ •'; 15. avgusti; CotomWr ahnero. KSPOlU Oioova. 1«. sVgusts: , . ^ - f t Mauretania, Cherbourg. Westphalia, Hamburg ' , Muen«hen. i Cberbou|a. It. avgusts: lie de 'France, Havre <1 AT M.", vulcanla. Trst J»rvlC. Ji«rv gafStK Homeric. Cherbourg. Le gland. Cherbgurg, Antwerpea. peutschland. Cherbourg, (lapaburg. VolSndam, Boulogne aur Mer, Roti terdam. 82. avgusta: Aqulianieu Cherbourg. Oeo. Waahingtoo, Cherbourg. Bra« men. 85. avgusta; . . TVanc*. Havj-e A. Yt.) Majestic. Cherbourg...... Arabic. Cherbourg, AntirerpAn Cleveland. Hamburg. Leviathan. Cherbourg. Berlin, Cherbourg. , Veendam, Boulogne stir Mer,. Rotterdam. Conte Blancamand. Ngpolf. **enovs 28. avgusta: . Reliance, Chsrbourg. Hamburg. 8S. avgusta: Berengaris, Cherbourg. A merica. Cherbourg. Bremen. SO. . avgusta: , . . r Dresden, Cheirbrurg 31; avgusta: - Olj-mple, herbourg- Kako se potu — « je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati r stari kraj, Jo potrebno, da Je poučen o potnih , listih, prtljagi ln drugih stfiifeb. Tslod na§6 dolgoletne ia-kufinje Vam mi zamoremo dati najboljša- pojasnila In priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi neo'ržav!Ja nI za morejo potovati r 'stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit is Washington«, bodisi za eno leto al! 6 mesecev in se mori delati prošnjo vsaj en mesei- pred od|v>torSnJem ln to naravnost v Washington, D. C.. na generalnega naselniskega .komi-sarja. Olftsom oilreQbe, ki je stopila v veljavo' 31, 'julija 1926 st nikomur več nc-posl-je permit, po pošti, ampak sra morf\ iti iskrit vsalj prosilec osebno, hodili v najbližji ria^etni&i 'u-rad " al I-pa jra d^W * New "Torku pred -odpotoranjem-, kakor >do.r prošnji Kaproid. £dorrpotuje ven brea dovoljerfja, potdje na svojo"" lastno odgovornost. ' ' 1 KAKO bO&ITl SVOJCE IZ STABEG-A KRAJA Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. (Jlasom- te portare zamorejo- ameriški državljani dobiti svoje žene ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke err oje može s .katerimi so bile pared 16 junijem 1928. leta poročene, Jzvefl"kvote. Jugoslovanska kvota znaSa .Se vedno 671 priseljencev lefuo. Do' pch. lovice te kvote sd uprgrfčent •sta*' rlSi ameriških državljanov, mdžjs ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 1928. leta poročili in poljedelci; odroma Žene Ln neporočeni-otroci izpod 21. cmlb ne-driavljanov, Id so bUl postavno pripti3Swi|-v to deželo" ža~staln