Poštnina plačana v gotovini. €@R8 jp&s, ffa 9! §t«, Časopis d ulo°Jsk» -2 ij^a IH TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gradišče 17/1. — Št. telef. 552. — Štev. računa pri it'„. urauu 11 953, — Dopisi se ne vračajo. Plat«, in toži se v Ljubljani. Ishala vsako sredo In soboto. Naročnina za oaetulj« SHS: tetno K 150 — m Mt leta . . 30-— ta Četrt leta 45‘- mmti* t5- - Lete IV. Ljubljana, 29. januarja 1921. Štev. S. VSEBINA: Zasedanje državnega gospodarskega sveta. — Zadruge in trgovci. — Industrija v Sloveniji in nje izgledi za bodočnost. — O nažem izvozu in uvozu. Izvoz in uvoz. — Narodno gospodarske zadeve. — Iz naših organizacij. — Naznanila trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Razno — Borza. — Tržna poročila. Zasedanje državnega gospodarskega sveta. Za 3. februarja je sklican državni gospodarski svet k novemu zasedanju. Na dnevnem redu so tri za nas trgovstvo zelo važne točke, namreč 1. izpre-membe in dopolnitve izvozne in uvozne carinske tarife, 2. poročilo trgovskega ministra o trgovskih pogodbah in 3. jzpremembe in dopolnitve železniških jLcvozmh tarif. Slovenija ima v državnem gospodarskem svetu sledeče zastopnik«: Ivan Knez ž.a trgovsko in obrtniško zbornico, Drag. Hribar za zvezo industrijcev, ing. Turnšek Viktor za obrtno pospeševalni urad, ravnatelj Janko Jovan zadružništvo in Karel Kobi, veletržec iz Maribora. Smatramo za potrebno, da pri tej priliki izrazimo svoje mnenje o predmetih, o katerih bo razpravljal državni gospodarski svet. Popolna revizija carinske tarife je zaradi nestalnosti naših gospodarskih ;azmer in zaradi razviednostitve naše valute za enkrat nemogoča. Izvesti se «ajo samo delne dopolnitve in izpre-membe in te bodo odgovarjale najbrž le za kratek čas, dokler se valutni od-Hošaji ne izpremenijo in produkcijski stroški ostanejo jednaki. Vsak najmanjši s.mek, vsako mezdno gibanje delavstva, ki nastane ko se živila podražijo, vsako podraženje premoga, povečanje železniške tarife, obdavčitev blaga po prometnem davku prevrne vse s trudom dobljene podatke in bilo bi treba zopet ria novo specificirati v odstotkih zahte- vano carinsko zaščito. Vsi verno, da je naš upravni aparat nezmožen izvršiti to nalogo, vemo tudi, da je predlog carinskega ravnatelja, da naj se pobira valoričnR (vrednostna) carina na cari-narnah v ®/0 od deklarirane vrednosti pri našem carinskem aparatu neizvedljiva. Preostaja torej krpanje obstoječe avtonomne in minimalne ali pogodbene tarife. Struktura in.tehnika srbske carinske tarife je dobra. Ona dopušča uvoz surovin prosto, uvoz polfabrikatov z 5—10% in fabrikatov z do 20°/, carinsko zaščito? Tu pa je težkoča določiti pojem fabrikata, ker kar je v eni industriji že fabrlkat, je v drugi industriji le pomožna snov za finalni produkt. Radi tega se dogaja, da prihaja pri nekaterih industrijah finalni produkt za enako carino aii pa celo nižjo carino, kot kaka kemična pomožna snov, ki je za izdelavo produkta potrebna. Ta moment in pa smotrena politika cen ter mezd v nam sosednem inozemstvu je povzročil, da je prišla riaša industrija v veliko zadrego in da zahteva sedaj močne carinske zaščite. Predvsem žeiezarji, usnjarji .in kemičarjt. Mnogo važnejša pa je za našo industrijo revizija izvozne carinske tarife. Vsled nje ne more sedaj nobena industrija izvažati, ker mora za domač fubrikat plačati 30°/o od vrednosti carine In prometnega davka. S tem je odvzeta našim izvoznim industrijam možnost, delati s polnim obratom, odvzeta jim je pa tudi možnost izkoristiti valutno konjunkturo, da bi z zaslužkom, ki ga imajo pri izvozu, krili pasivnost produkcije za domači trg. Brez povoda je prepovedan, oziroma vsled prohibitivnih carin onemogočen izvoz lesnega oglja, ki se pridobiva iz odpadkov pri sekanju lesa in katerega zaloge se cenijo na 60 miljonov kron. Ker plačujemo uvozno carino v zlatu in v enaki višini tudi prometni davek, moramo za 1 zlati dinar pla- Dr. Mih. Kambič. industrija v Sloveniji in nje izgfedi za bodočnost. V zadnjih desetletjih so vse kulturne države polagale veliko važnost na razvoj ' industrije ter ga podpirale in pospeševale z vsemi mogočimi sredstvi, zavedajoč se, da so industrijsko-produkcijski obrati tembolj rentabilni, čin,bolj seihienzirajo z upeljavovseh mogočih strojev, izučenega strokovnega delavstva in iznajdljivega vodstva, medtem ko sega rentabilnost v agrarnih obratih le do gotove meje, s prekoračenjem te meje pa se večajo produkcijski stroški ter se vedno hitrejše približujejo skrajni meji vrednosti pridelkov. Ker prebivalstvo držav z visoko rvi ti mi industrijskimi veleobrti kon-zumi ra !<1ju nam sta nudili Angiija in Nem-• !ja, kojih proizvodi so preplavljali ves svetoven trg no izvzemajoč trga na državnem teritoriju konkurenta t. j. Nemčije v Angliji sami in obratno. Gospodarski interesi in zavist so bili med drugimi tudi glavni vzrok svetovne vojne, katere tla so bila že dobro pripravljena in je bilo treba le malenkostnega povoda, da se je vnel krvavi požar, ki je končal v korist antente oziroma Anglije in z gospodarsko pro-pastjo Nemčije, ki bo trebala mnogoletnega skrajnega napora svojih moči, da se povspne na prejšnje stanje, ako ji- ne pripomorejo nepredvidljivi dogodki. Tudi bivša Avstrija je pogodovala industrijskemu razvoju, od česar pa je imela naša ožja slovenska domovina prav malo ali nikakega haska, ako se vpoštevajo tudi činjenice, ki so v našem narodnem in gospodarskem oziru imele negativen vpliv. V političnem oziru nas je moril skrajni dunajski centralizem in centralizem se je uveljavil do skrajnosti tudi na gospodarskem polju. Dunaj je bii finančni cen-trum z ustanovnimi bankami in drugimi denarnami velezavodi, tu je bil navadno sedež raznih industrijskih podjetij, ki so se kartelirala in v najkrajšem času zadavila vsako podjetje, ki bi se brez njega ustanovilo na našem teritoriju od domačih podjetnikov. Naši ljudje so bili dobri samo za navadna tlačanska dela. Le mali obrt se je mogel razviti, kateremu je pa že tudi primanjkovalo tal vsled tvorniške konkurence. Nemški industriji in njihovim kartelom je šla na roko dunajska čati 16 kron, z drugo besedo pri uvozu moramc Šestnajstkrat toliko plačati kot v mirni dobi. Cene blagu pa so proti miru različno poskočile, pri eni vrsti tridesetkrat, pri večini dvajsetkrat, pri nekaterih pa le šest do sedemkrat. Samoumevno je sedaj carinska obremenitev v */° K vrednosti blaga različna. Vrhu vsega še ni izvršena revizija uvozne prepovedi z dne 23. marca 1920, po kateii je bi! uvoz raznih pisarniških potrebščin, zimskega navadnega perila, vseh vrst lahkega blaga za ob'eke, kuvert, razglednic, vseh medenih izdelkov itd., ki spadaju pri nas med dnevne potrebščine prepovedan. Kakor so svoječssno poročali časopisi se je vršila revizija te prepovedi. Državno-gospodarski interesi zahtevajo, da naj se tudi v bodoče onemogoči uvoz gotovih luksuznih predmetov z visoko carir.o tako, da ne bomo izvažali lesa za oranže in masti za fige in datelje ter razne imitacije dragocenosti. Dosedanja prepoved uvoza je bila preveč fiskalno zasnovana in je bita velik povod zs tihotapstvo in navijanje cen na škodo konzumenta. Pri reviziji je treh? doseči, da se izločijo vse vsakdanje potrebščine in prepovedi, ostalo vse luksuzno blago naj se pa še vrhu tega obdavči. Prihajamo konečno na naredbo o carinskih olajšavah za obrtnike, industrijce in poljedelce z dne 26. septembra 1920. Dasi je letošr ja naredba mnogo boljša od ian>ke, se nam cel sistem vendar ne dopade. lndustrijci in obrtMiki, ki se jo poslužujejo m delajo v Beograd prošnje na carinsko direkcijo, dobivajo tipične odgovore, da teh in onih stvari ni smatrati za surovine in polizdelke in da se ne more dovoliti carine prosti uvoz. Zato je treba tu spremeniti sistem in za onih 700—1000 tovaren, kar jih je v Jugoslaviji, vpeljati sistem individuelne carinske olajšave za vSak obrat ali vsako vrsto obratov posebej. (Konec prihodnjič). Zadruge in trgovci. Za razvoj našega gospodarskega življenja in za državo je potrebno, da obratujejo razna, na različnih gospodarskih načelih delujoča podjetja. Razmerje politične uprave do teh je različro. Jedno vrsto podpira uprava bolj, drugo manj. To je posebno evidentno pri ob-dačbi. Razlikovanje v načinu in pa tudi v višini obdačbe je možno in tudi ute-meljivo. Mi to razlikovanje načelno ne odklanjamo. A jedno smemo zahtevati in to je, da se v razlikovanju ne gre predaleč. Ako uprava protežira jedno kategorijo preveč, odvzame ostalim življenjsko moč, ker jih oropa konkurenčne možnosti. Nastane vprašanje, ali imamo dejansko tak položaj? Ugotoviti hočemo na podlap.i neizpodbitnih številk in primerov, da se gotova gospodarska podjetja podpira na tak način, da je eksistenca ostalih, ne tako srečnih gospodarskih podjetij, ogrožena., V to svrho hočemo primerjati ob-dačbo prostih trgovskih podjetij napram obdačbi zadrug, posebno tako zvanih ugodnostnih zadiug. Radi večjega pregleda bomo pri merjali manjšega, srednjega in večjega samskega trgovca v Ljubljani zugod-nostno zadrugo z nižjim, srednjim in visokim prometom istotako v Ljubljani. Upravna glavnica (deleži) znašajo 100 tisoč K. Davčna bremena izkažemo za dvoje davčnih let t. j. za 1, 1919 in 1920. Za podstavo nam služi primer, da so vsa ta podjetja piičela obratovati šele z l. 1919. Promet je znašal pri a) manjšem podjetju letno...................... 400.000 K, b) srednjem podjetju letno ...... 5,000.000 K, c) in pri največjern oa letno. . . . ! . 15,000.000 K. Carine so vplačali v vsakem letu (1919 in 1920) vlada pri podeljevanju koncesij, s subvencijami, carinsko in tarifno politiko, z ustanavljanjem strokovnih šol itd. ni pa imela kredita za učilnice v Sloveniji. da na ta način takorekoč namenoma prepreči strokovno izobrazbo in višji kulturno-gospodarski polet. Prišlo je tako daleč, da smo svoje te*2ko zaslužene in privarčene novce pošiljali denarnim zavodom na Dunaj in v druga nemška mesta, od koder so nas potem temlažje z našimi lastnimi prihranki gospodarsko zasužnjevali. Svetovna vojna in njen izid sta nas rešila politične odvisnosti. Gospodarske odvisnosti se ni mogoče rešiti tako hitro, temveč je treba daljšega in smotrenega dela v dosego tega cilja. Tekom dveh let naše državne samostojnosti se je tudi v tem oziru mnogo doseglo, nacionalizirala so se nekatera že obstoječa pojetja, ustanavljajo se nova in v tem pravcu se bo gotovo delalo tudi nadalje, za kar nam je pgrok' edinstvena narodna država obširne in rodovitne zemlje, oblagodar-jene velikim bogastvom dosedaj še skoro nedotaknjenih rudnih skladišč. V tem oziru je položaj Slovenije različen od ostalih pokrajin. Dasi agrarna zemlja, je Slovenija glede preskrbe z živili pasivna. Aktivna more postati ie, ako izrabi svoj geografični položaj, meječ na severne in zapadne industrijske države, ter pritegne nase trgovino, katera je šla v preteklosti in gre tudi še danes v našo državo in na Balkan preko Dunaja, in drugič, ako se industrializira. Že sedaj se mnogokrat povdarja, da je Slovenija industrijski del naše države. Imamo zastopane razne industrijske panoge, ki bodo v prihodnjih letih gotovo povečale svojo kapaciteto in ustanovila se bodo nova podjetja, čim se ustalijo prilike v državi in srečno prebrodi sedanja svetovna gospodarska kriza. Potrebno je, da’ se naši industrijalci, obrtniki in trgovci dodobra seznanijo na našem južnem notranjem trgu, katerega jim bo morala državna oblast zasigurati s primerno konkurenco. Potom trgovskih pogodb se bo omogoči! tudi izvoz v sosednje balkanske države in v Turčijo. Za razvoj industrije je zlasti potreben : kapital, delavne moči, surovine, premog in drug pomožen materijal. Za hitro vstvarjanje in nagel razvoj tvorniških podjetij nam ‘ gotovo manjka potrebnega kapitala, ki dosega v današnjih razmerah ogromne svote. Ni dvoma, da ne bi bilo težko zainteresirati tuj kapital, ki sili v deželo, da jo eksploatira in odnese ogromne dobičke. Toda previdnost je tu na mestu, da ne zabredemo v gospodar- a) v višini................... 12.000 K, b) v »..................... 150.000 K, c) v »..................... 450 000 K. Dobiček je znašal v vseh slučajih 15% prometa. Radi tega je imel manjši trgovec odnosno manjša zadruga dobička v I. 1919 odnosno v'1. 1920 60.000 K, srednje podjetje 750.000 K in največje podjetje pa 2,250.000 K. Omenjamo tu izrecno, da so to le primerjalne številke v to svrho, da ugotovimo, koliko davčnih bremen se naklada eni in koliko pa drugi kategoriji gospodarskih podjetij. Prvi trgovec z letnim prometom 400.000 K plača v I. 1919 in 1920 sledeče davščine: Davki Leto 1919 Leto 1920 Skupaj 1.) dohodnina 2.513 2.513 5.026 — samska doklada 376 95 376 95 753 90 vojna doklada 1.878 47 1.878 47 3.756 94 2.) obrtni davek 1.003 20 1.337 60 2.340 80 100% vojna doklada . . . 1.003 20 — — 1.003 20 avtonomne doklade .... 1.484 74 418 — 1.902 74 170% drž. enotni pribitek e — — 2.273 92 2.273 92 3.) vojni davek 18.000 -— — — 18 000 — 4.) promet, davek a) carina . . — — 12 000 — 12 000 — b) davek sam. — — 3.611 52 3.611 52 5.) invalidski davek .... — 500 — 500 — 6.) poleg tega vpoštevati je še samostojno vplačano uvozno carino 12 000 12.000 24.000 — Skupaj torej . . 38.259 56 36.909.46 75.169,02 Drugi trgovec z letnim prometom 5,000.OOo, ki je istočasno pričel v Ljubljani trgovati in je tudi samec, bi plačal na državnih davkih in dokladah in na avtonomnih dokladrh: Davek Leto 1919 Leto 1920 Skupaj 1.) dohodnina 48.210 -! 48 21 o! — 96 42ol — samska doklada 7 231 50 7.231! 50 14.463] — vojna doklada 66.529 80 66.529; 80 133.059] 60 2 ) obrtni davek 15.444 — 15.600,— 31 044! — 100% vojna doklsda . . . 15.444 — — — 15.444 — avtonomne doklade 22.857 12 4.875! — 27.732:12 1707o drž. enotni pribitek — — 26 520 — 26.520 — 3 ) vojni davek 522 000 — I l 522 000!— 4.), promet, davek a) carina . . — — } 150.000, — 150 OOOj — b) davek sam. — — 42.120! — 42.120! — 5.) invalidski davek .... — — 11.400. — 11,400l — 6.) konegio uvozna carina, ki se je samostojno vplačala pri uvozu blaga I 150.000 - ■ 150.000 — I i I 300.000' — Skupaj . . | 847.716 4 2 522.486] 30 1,370.202! 72 Tretji največji trgovec z letnim sledečem prometom 15,000.000 K plačal bode v doklade: pregledu izkazane davke in Davek L Leto 1919 1.) dohodnina........................ samska doklada................... vojna doklada.................... 2.) obrtni davek..................... 100o/0 vojna doklada . . . avtonomne doklade 170°/o drž. enotni pribitek . 3.) vojni davek . . .' . . . 4.) promet, davek a) uvoz. carina b) davek sam. 5.) invalidski davek................. 6.) konečno je vračuniti semkaj tudi še samostojno plačano uvoz. carino (posredni davek) (Dalje prihodnjič). Skupaj . . 148.710 — 22 3061 50 190.144! 80 46 956 — 46 956' — 69.494! 88 1,647.000 450 000 2,621,568 j 18 Leto 1920 148.710 — 22.306 50 190.144 80 46 800 — 14.625 — 79.560 — j________ 450.000 — 126 360 — 25.272 — 450 000 Skupaj 297.520 — 44 613 — 380 289 60 93.756 — 46.956' — 84 119, 88 79.5601 — 1,647 000' — 450 000 126 360 25.272 900.000 1,553 778 301 4,175.3461 48 sko odvisnost in sužnost, katerih se ravno želimo otresti. Zlasti v obmejnih pokrajinah se je bati kapitala iz onih držav, ki takorekoč aspirirajo na to, da vstvarjajo tukaj svoje gospodarske kolonije, ki bi jim dajale povod za vmešavanje v naše notranje razmere, da v ugodnem trenutku odtrgajo ta ali oni kos z našega narodnega telesa. Ne kot podjetniki ali solastniki obratov temveč kot upniki naj bodo v slučaju resnične potrebe zainteresovani v našem narodnem gospodarstvu, ker nam bo s tem dana možnost, da se jih v doglednem času potom izplačila iznebimo in postanemo neomejni gospodarji v svoji Hši. Delavnih moči nam ne n.anjka. Vprašanje ni, kje jih dobiti, temveč kako jih zaposliti in jim dati primernega zaslužka, saj smo že dolga desetletja pošiljali najboljše mladeniče in dekleta v daljnjo Ameriko, ki so nam šli povečini v definitivno izgubo. Za izobrazbo strokovnega delavstva, trgovskih in teli ničnih voditeljev pa bodo poskrbeli domači učni zavodi, za katerih ustanavljanje je pokazala država v dosedanjih dvjh letih samostojnosti vso svojo skrb in umevanje. Ako vzamemo v obzir celo državo, smo s surovinami dobro založeni, treba je le začeti s pridobivanjem in država bo morala s pogodno tarifno politfko skrbeti za prevoz, v kolikor ga suro- vine prenesejo. Pa tudi Slovenija sama jih ima v svojem osrčju, treba je le, da začno z delom strokovnjaki. Brez premoga do danes ni misliti na ustanovitev večjih podjetij. Premogovniki v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Hudijami, Rajhenburgu, Kočevju, Št. janežu, Ojstrem, Velenju, Prevaljah, Zabukovci, Konjicah, Globoko pri Brežicah in Hrastovec so dosedaj ^ovoljno krili potrebščine Slovenije na rujavem premogu. Pa tudi v drugih krajih so se odkrile premogovne žile, ki sc pa še ne eksploatirajo. Manjka nam vi-sokokalorijski črn premog, na katerega so navezana nekatera podjetja, in ga bomo morali še nadalje uvažati, dokler ne zasledimo domačih zalog. Morda nam bo sreča mila; na Vrhniki so baje zasledili premog z 8.000 kalorijami. Pa tudi uvoza nam ni bati, ker poleg rujavega rabimo le manjše množine črnega premoga. Najvažnejša izmed vseh industrij je železarska, na koje razvoj se povsod polaga največja važnost. V Sloveniji imamo železarske tovarne na Jesenicah, V Štoreli pri Celju, na 'Muti, v Ljubljani, na Ravneh, in manjša podjetja v Mariboru, Slovenski Bistrici, Ljubljani. Kamniku, Tržiču in Kropi-Kamnigorici, ki izdelujejo stroje in. strojne dele, traverze, žice, železne palice, pločevino, žeblje, visokorodno jeklo itd. (Dalje prihodnjič). u našem izvozu in uvozu. Pred kratkim je neki ljubljanski dnevnik priobčil v svojem gospo dsrskem delu članek o naši izvozni in uvozni trgovini ter ji: v svojih izvajanjih prišel do zaključkov, ki z njimi ne moremo popolnoma soglašati. Pisec članka je probietn naše zunanje trgovinske politike zagrabil po našem mnenju prevet s akademičnega in teoretskega stališč«. Predvsem povdarja veliko diskre-panco med uvozno in izvozno postavko trgovinske bilance. Takoj moramo ugotoviti, da so t^ številke jsko nezanesljive, 1« da je gornja diferenca po naših izkušnjah mnogo manjša. Naša izvozna Irgovina je v preteklem letu zaslužila zelo velike vsote. Pomisliti moramo, da smo za gotove predmete, kot živila in les, prav važna izvozniška država. Ne mislimo pn tem na naše slovenske razmere, ampak imamo pred očmi velike žitnice v dtžavi in ogromno lesno industrijo v Bosni, ki uživa večji ugled drugod kot. doma, kjer jo slabo poznamo. Da visoke številke izvoženih vrednot we pridejo v trgovinski bilanci tako jasno do izraza, ima svoj vzrok v mnogih momentih. Izvozničarji, pri čemur pa prosimo ne razumeti te bes ide v. današnjem vulgarnem pomenu, so toliko odvisni od stanja tujih valut, da je zanje največja opreznost samo na mestu. Toliko glede izvozne trgovine. Kar se tiče izredno visoke uvozne postavke bilance, moramo predvsem opozoriti na njen efemerni značaj. Ta postavka je samo izraz današnje prehodne dobe gospodarske obnove zemlje. Uvozili smo za mnogo in mnogo milj. strojev za restavracijo starih industrij in za ustanovitev premnogih novih industrij. Tekom voiske »e je strojni materija1, ker ni bi! obnovljen, tako iziabii. da so postale obširne strojne investicije v zadnjem času neobhodno potrebne. Ker so se nekatere industrije vsled vojne konjunkture precej okrepile, so po sklepu miru lahko začele s temeljito tehnično obnovo obratov. S tern so se visoko dvignile ter ciobile konkurenčno zmožnost v mnogo večjem obsegu, kot so jo imele kdaj poprej. Ta pojav opazujemo tudi drugje, ter je treba imeti venomer pred očmi, da gre v vseh teh primerih za sicer silno drage investicijo, ki p* boao zdaj zadostovale za daljšo dobo let ter iz tega taziogd naša uvozna bilančna postavka v prihodnji dobi ne bo več tako bajno visoka. Treba je pomisliti samo, za koliko milijonov kron je uvozila strojev samo naša domača usnjarska in črevljarska industrija, nadalje železna in strojna industrija. Ta podoba pa je v sosednji Hrvaški deloma še bolj pestra. Poleg tega smo v zadnjem letu uvozili velikanske množine manufaktur-r.ega blaga. Kakšne vrednosti so samo italijanski kamioni pripeljali v Ljubljano. Tudi to je naravni in tudi več ali manj prehodni pojav povozne obnove na oblačilih. Tudi postavka za manufakturno blago v zadnji bilanci je izredno velika in bistven vzrok njene gorostasne visokosti. Danes že lahko govorimo o precejšnjih zalogah manufakturnega blaga pri nas. Najpotrebnejša oblačilna restavracija zemlje je dovršena in dosedanji obsežni uvoz je že začel pojemati in je pričakovati še bolj padajoče tendence. S tem pa bo tudi naš uvoz sploh zelo občutno razbremenjen, ter bomo vedno bliže ravnovesju med vrednostjo uvoza in izvoza. Kar omenjeni pisec navaja drugače kot vzorke sedanje mučne bilančne situacije, je bridka resnica. Koliko bi bili že izvozih lesa, da ircamo dovolj vagonov na razpolago in da je železniški promet sigurnejš'! Vse te velike zapreke moramo še energično premagati, ali ne glede na to je treba ugotoviti, da v splošnem še dolgo ni dopustna prevelika skepsa, z oz. ns sedanjo ogromno razi ko med vrednostjo uvoza in izvoza. Ko bodo zgoraj skicirane nabave padle na normalni niveau. ter bo tudi promet stopil v normalnejši tr, bomo lahko tudi še kako prijetno iznenadenje doživeli. 8zvoz in uvoz. Izvoz lesa Ministrstvo je izdalo odredbo, po kateri se bo reguliral izvoz lesa iz naše države. Računa sr, da bo mogoče izvoziti za štiri miljarde kron lesa, seveda le v tem slučaju, če se regulirajo izvozne carine in če se znižajo železniške tarife. Izvoz mesa. Nejveč mesa iz naših dežel se izvozi v Avstrijo. Četudi znaša carina za kg mesa 15 K. za vagon loraj 150.000 K, je vendar v Avstriji in v Italiji naše meso ceneje kot domače. Izvoz, uvoz in prevoz v A\striji. V Avstriji veljajo od _15. t. m. nevi predpisi glede izvoza, uvoza in prevoza blaga. Tozadevna dovoljenja daje centrala za izvozna, uvozna in prevozna dovoljenja na Dunaju, ali njene podružnica v glavnih pokrajinskih mestih. Pri prevozu ne rabi dovoljenja le ono blago, katero gre čez Avstrijo v direktnem tranzitu. m&m. Trgovci! Razširjajte in berite „Trgovski List!" Trgovina. Zveza tovarn za sladkor Kraljevine SHS v Beogradu ho od sedaj naprej prodajala sladkor domačih to vam le trgovcem kolonijalnega blaga in in industrijskim podjetjem, ki predelujejo sladkor. Kupci naj se obrnejo nu »Ssvez fabrika šečera kraljevine SHS u Beogradu«, Kralj« Petra c, 30—32., ki daje vsa potrebna pojasnila. Minimalne cene eksportnega lesa v Avstriji. Avstrijska vlada je minimalne crne lesa, pod katerimi se les ne sme prodajati in izvažati Iz Avstrije določila sledeče: za žagano smrekovo, borovo in jelovo blago znaša najnižja prodajna ceni postavljeno v vagon in na obmejno postajo z a 1 m": Švicar, frankov 80, iir 300, funtov šterlingov 4, francoskih frankov 200, hol. goldi-naije '37'50, r.emških m?rk 600, ceho-,slovaških kron 700, madžarskih kron 3000 in jugoslovanskih kron 1200. Zelo umestno bi bilo, če bi se pri nas tudi upeljalo kaj podobnega, da ne bi moidu tuji špekulanti izkoriščali najedene produkte na škodo našega narodnega premoženja. Pozor vladal Tobak za pipo. Državni monopol je dal predelati prosti tobak Bosne in Hercegovine v tobak za pipo. Tako e bo predelal tudi ves hrvaški, slavonski tob;*k in tobak iz Vojvodinje. Prodajal se bo v paketih po 2 K. Računi sc, da bo takega tobaka okrog 2 5 milijonov kg, kar bo zadostovalo, da pokrije vso domačo potrebo tobaka za pipo. Zvišanje cen tobaku. Ker se je podražil pridelek, namerava monopolna uprava povišati tobaku cene. industrija. Tovarna za pohištvo Kakor čujerno, se bo v Mariboru osnovala velika tovarna za vsakovrstno pohištvo. Eksploatacija nafte v Bujavici. Eksploatacijo nafte v Bujavici pri Lipiku je najprvo nameravala država sam*;, sedaj poročajo, da je vlada dala tozadevno koncesijo M.. Prpiču, Mirku Pa-veljču in Janekoviču v Zagrebu. Pomanjkanje premoga v Kruppo-vlh tovarnah. Ker mora Nemčija odda jati premog Franciji, je nastalo pomanjkanje premoga tudi v Kruppovih tovarnah. Ravnateljstvo je opozorilo delavski svet, da štedi s premogom. Posamezni deli tovarne se bodo zaprli. Nova iznajdba, katera nadomešča steklo. Nemški časopisi pišejo, da je neki Nemec iznašel zmes, katera more zameniti steklo. 8 delov str. bombaža se raztopi v etru, k temu se dodajo 4°/. olja in 5 do b•/. terpentina. Ta zmes, ki se imenuje »Olasersatz« se razlije na ravno ploščo, kjer se spredeni v trdo, popolnoma prozorno maso, ki je steklu popolnoma podobna. Ta vrsta stekla ima to prednost, da se lažje transportira. Denarstvo. Upravičene bank^ za prodajo in kupovanje inozamske valute Mimstr stvo financ je te uni razposlala seznam bank, ki so upravičena za prodajo in kupovanje inozemskih plačilnin sredstev,. Seznam izkazuje sk. 121 zav. V naslednjem navajamo v Sloveniji poslujoče banke, ki so za prodajo in kupovanje L inozemskih plačilnih sredstev upravičene, te so: Filijala Ljubljanske Krnditne Banke Borovlje, Filhala Ljubljanske Kreditne Banke Brežice, Narodna Banka SHS Liubljana, Jadranska Banka Ljub Ijana, Kranjska Deželna Banka Ljubljana, Ljubljanska Kred'tna Banka Ljubljana, Slov. Eskomptna Banka v Ljubljani, Češka lndustrijalna Banka v Ljubljani, Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani, Zadružna Gospodarska Banka Liubljana, Narodna Banka SHS Maribor, Eskompina Banka Maribor, Jadranska Banka Maribor, Filijala Ljubljanske Kreditne Banke v Mariboru, Filijala Ljubljanske Kreditne Banke v Ptuju, Jadranska Banka Celje, Jadranska Banka Kranj. Dva vagona novih novčanlc. Iz Pariza sta pred par dnevi dospe'a v Beograd dva vagona novih novčanic v vrednosti 1 miljarde dinarjev. Centralna banka d. d. v Zagrebu. Kakor se poroča, je pričela Centralna banka d. d. svoje poslovanje v Stros-majerjevi ul. št. 2. Nova banka v Kotoru. V Kotoru je osnovana in protokohrana delniška družba »Bokeška banka«. Glavnica znaša 1,000.000 dinarjev, katera se more povišati na 2, 3, 4 in 5 milijonov dinarjev. Banka se peča z bančnimi posli. Nova banka v Sarajevu. Osnovala se bo v Sarajevu nova banka, katere naloga bo, da investira svoj kapital v nepremičnine in industrijska podjetja; zidala bo hiše itd. Angleška posojila. Angleška je začela tndi slediti primeru Amerike, ki daje državam srednje Evrope posojila, da povzdigne svoj izvoz. Minister za trgovino Harne je pred kratkim izjavil, da je Angleška pripravljena Avstriji, Ogrski, Rumuniji, Poljski, Lehosl. in Bolgariji dovoliti večje svote. Nemčiji in Rusiji Angleška ne namerava dati posojil in sicer za to, ker Nemčija prodaja produkte kovinske in bombažne industrije pod ceno po kateri jih more prodajati Angleška, da vzdrži kurz marke na današnji višini, ter si tako pridobi svetovni trg, Rusija pa bi potrebovala preogrom-ne svote. Minister Home misli, da bi bilo za ta posojila treba pedeset mi-Ijonov funtov. Čerina. Revizija carinskih tarlfov. Kakor «e poroča, se je pričela reviz ja uvoznih In izvoznih carin. Na konferenco so povabljene vse gospodarske skupine. Carinski dohodki. V prvi dekadi meseca januarja t. I. so pri naših glavn h carinarnicah znašali dohodki 16,627.777 dinarjev. Od 1. julija 1920 do 10 ianu-arja t. I so znašali dohodki 386,289 899 dinarjev, za pol leta skoraj toliko, kolikor se je pričakovalo za celo leto 1920-—1921 (420 miljonov dinarjev). Davki. Plačujte davke pravočasno! — Davkoplačevalce vseh vr?t nujno opozarjamo, da v lastnem Interesu plačujejo davke pravočasno. Po razglasu delegacije ministrstva financ z dne 9. maja 1920 se pobirajo kot eksekucijske pristojbine za zaostale davščine v Sloveniji in Dalmaciji sledeče pristojbine: Za opomin od vsake polne krone 4 vinarje, za rubežen 4 vinarje od vsake polne krone, za prodajo dva vinarja od vsake polne krone. Opominjevalne in rubežne pristojbine zadenejo toraj vsako zakasnitev v občutnem znesku. V primeru zakasnelega plačila zadene stranko trdo novo breme. Promet. Izjednačenje tarlfov. V minister-stvu za promet se dela na izjednačenju tarifov za celo državo, posebno za blagovni promet. Zboljšanje poštnega prometa. Narodni poslanec in urednik beogradske »Pravde« Manoilo Sokič se je obrnil na ministra za pešto, ter vprašal, če je storjeno vse potrebno, da se zboljša naš poštni promet, na kar jc g- minister izjavil, da sam ne iželi, da bi trgovci, redakcije itd. trpeli pod slabim poštnim prometom. Zagotovil je g. Sokiča, da je izdal stroge odredbe vsem poštam in da se poštni uslužbenci ne bodo Izognili najstrožji kazni, če se zapazijo v njihovem delovanju nerednosli itd Žito na odkritih vagonih. Ravnateljstvo državnih železnic je izdalo svojim organom s.rogo odredbo, da Razno. Menjanje krone. V ministrstvu za finance so končane vse priprave za menjanje kron. Kakor se poroča, se bo menjanje začelo koncem tega meseca. Pogajanja o uklnjenju sekvestra. 30. t. m. se bodo zaceli v Beogradu pregovori o ukinjenju sekvestra med našimi in avstrijskimi delegati. Za pred- zahtevajo od strank, ki tovorijo koruzo in druge poljske produkte na odkrite vagone, da na tovornem listu izrecno pripomnijo, da je pošiljka predana železnici na lastno odgovornost odpošilja-telja. Interesenti se opozarjajo na to odredbo, ker bi železnica zavrnila vse podobne pošiljke, če tovorni listi ne bodo imeli navedene opombe. Promet z Ogrsko bo otvorjen dne 10. februarja preko Halaša. Mednarodni paketni promet Usta-novljen je mednarodni paketni promet Zagreb: med našo kraljevino in sledečimi drža- Devize" vami: Nemčijo, Austrijo, Francosko, Lehoslovaško in Švico. Milan................. Avstrijsko-jadranskl tovorni pro- London !!!.!. met Uredoa provizorne želez- Newyork............... niške tovorne tarife Z veljavno- £ariz............................. stjo izza 1. februarja 1921 se uveljavlja ................ provizorna železniška tovorna tar.fa za Dunaj !!.!.■• prevoz brzovoznega in tovornega blaga Ženeva............... med Trstom na eni strani in med Bukarešt . . . . • postajami avstrijskih državnih železnic Valute: (avstrijske južne železnice) na progah d0|ar................. Graz-KOflach, Leoben-Vordernberg in avstr, krone . . • • Wien-Pottendorf-Wicner Neustadt na £ublJ> .............. drugi strani. Tarifa obseza reglamen- ne tarična in tarifna določila, direktne vo- napoleondori zarinske stavke v lirah in kilomeursko marke................. kazalo. Občutnejše tečajne menjave se L'r?*f” G........... bodo glede vozarinskih stavkov te tarife |C- 'rank* ' ' ’ ‘ * izravnavale z objavo percentualnih pri- |evj‘ ' ’ ‘ *• ‘ . bitkov ali odbitkov. Izvodi te tarife se funti..................... dobivajo pri udeleženih upravah samih, Beograd: kakor tudi s posredovanjem udeleženih Devize: postaj — nadalje jih prodaja v Avstriji London................ »Zentralverkaufsstellc fiir Tarife na Du- Pariz naju I., Biberstrasse 16. — po 10 di- ^ilan................. narjev, ali 10 l r, ali 150 avstrijskih pre^ ; kron. (Uradni list 7). Dunaj’. , Valute: lz naših organizacij. • ■ Gospodarski sestanek. Gospo- funti................. darske korporacije in organizacije v ‘ ‘ | ) j | Ljubljani so se dne 25. t. m. zbrale jeji na poziv trgovske in obrtniške zbor- marke !............... nice v Ljubljani k posvetovanju v ta avstr, krone .... namen, da zavzamejo stališče glede napoleondori .... aktualnih davčnih vprašanj. Po poročilu Dunaj: zborničnega tajnika g. dr, Frana Win- Devize. dischcrja se je sklenilo, vložiti sporne- Beograd.................. nico na finančno ministrstvo in dele- ••••■• gacijo ministrstva financ zaradi izpre- Budimpešta . . . . membe določil glede novih ekseku- Miian................. cijskih pristojbin v davčnem opominje- Newyork............... valnem in rubežnem postopanju. Nadalje pfaga! ! ! ! ! ! se je sklenilo vložiti na pristojna mesta Ziirich ! ! . . . spomenico, ki se peča z nujno potrebno Bukarešt.............. reformo plačarine, ki zadeva privatne London................ uslužbence' sedaj v preobčutni meri. Valute. Hkratu se je sklenilo, opozoriti finančno dinarji upravo na posledice razglasa delegacije dularji............... ministrstva financ z dne 18. decembra francoski franki . . . 1920, ki določa, da se bodo prisilno ješke"krone" . . . iztirjevali tudi davki, odpadajoči na ogrske krone . . . . čas z dne 1. januarja 1921 do 31. maja leji.................. 1921 in v tej dobi naknadno predpisani j?^'.................. davki za prejšr.ja leta ter, da je za marke ...... leto 1920/21 še nepredpisane davke poljske marke . . . plačati po višini zadnjega definitivnega funti................. predpisa. Določila so nesprejemljiva rublji . ............ glede dohodnine in plačarine zasebnih Praga: nameščencev. Končno so se zbrani za- Devize. stopniki gospodarskih korporacij po- Beograd............... svetovali o korakih, k; jih je storiti ®e.(lin............... zaradi predpisov davka na vojne do- !!!!!!! bičke. Upravičenost tega davka se pri- London................ znava, ali obstoječa določila so taka, Newyork............... da gredo preko razumne mere in prete 7.unal'............... prizadjah v kritični dobi našemu gos- Budimpešta ! ! ! ! podarstvu nepopravljivo škodo. Sklenilo se je započeti na merodajnih mestih Valute, akcijo, ki naj doseže znižanje horendne note • • • • davčne skale, preprečitev naknadnega Jejjr. ‘ * * * ‘ * * obdačenja za prva vojna leta ter brez- levi....................... odložno aktiviranje davčnih komisij. švic. franki................. francoski franki . . . Naznanila trgovske in obrt- funti................ niške zbornice v Ljubljani. dolarjl............... Štev. 9*4. Revizija carinske tarife Zttrich. In železniških prevoznih tarif Tr- Pari, devize, govska in obrtniška zbornica poživlja London !!!!!. vse interesente, ki dosedaj še niso Newyork.............. predložili svojih konkretnih predlogov Berlin............... za revizijo uvoznih in izvoznih carin j^ilan................ in železniške tarife, da ji nemudoma Budimpešta' . . sporočijo zadevne želje, da jih bo zbor- Zagreb .... nica mogla po svojem delegatu in eks- Dnnaj...... ! pertih predložiti v razpravo v državnem Bukarešt.................. gospodarskem svetu, Predlogi morajo biti opremljeni s konkretnimi podatki, kalkulacijo in po možnosti, z dokumenti, Jadranska banka . . ki se bodo interesentom po uporabi Uublth-ed » ’ ’ vrnili. Pregloge je poslati zbornici naj- Narodna » pozneje do 30. januarja t. 1. Hrv.aakomp. » . . sednika naše delegacije je izbran g. Drag. Arandieio.ič, vseučihščni profesor. Prejemanje živine od Avstrije. Pred nekaj dnevi je odpotovala komisija strokovnjakov iz Br-ograda na Dunaj v svrho prevzemanja živine, katero nam mora dati Avstrija, kot vojno odškodnino. Prodaja starega materijala. V Sarajevu na glavnem kolodvoru ima ravnateljstvo državnih železnic sledeči star Borza. 25/1. 26./I. 27./I. od do od | do od | do 240— 242— 252— 254— 251-— 252— 524 — 526— 530— 535— 530 — 533— 530— 540— 535— 540'— 143 — 145— 142-— — 142- 143— tooo-— - 1060 — 1080"— 1030- 1060— 188-50 192 — 192 — 194'— 188 — 193 — — — 2350— — 2350"— 24— 25- 24-- 24-30 24 15 25 25 2350— — — — — — — — — 200-— — 140 — 142— 141-50 142 — 139'— 141 — 24— 25 — 24— 25— 24 — 25— 65— — 60-— 65'- 62- 70- 170 — 175- — 17(>-— 175— — — 1000— 1050— 970'— 1000-— 470 — 480— 478— 479— 470 — 475— 225 — 226— 235— 237— 231 — 235— 510*— 512 — 515-— 52C-— 515— o20— 196'— 198- 198.— 202-- 196 — 198 — 160’— — 160-— — _ " ~ 53C— 540— 532— 136 — 13750 254— 256— 59— 5960 47 50 — 6- 610 3550 36 50 247— 250-1 131 — 135—' 130’— 132-— 4325 44 — 49— 50 — 56-75 57— 6— 6-20 120'— 120 50 16-85 1705 16 80 17-- 400— 404— 218— 222— 5-47 553 10-58 10-64 116"— 118 — 117-25 119-95 2235"— 2255 — 2190— 2210— 623'— 627-— 587— 588— 4320— 4420- 4250 — 4290-- 804— 810 — 805-- 811— 9650 - 9710- 835 — 845-— 850— 860’— 2365— 2445 — 2257-50 2277 50 618 — 622 - 583— 587— 4370 — 4410 — 4230'— 4270— 9650"— 9710"— 9225"— 9275"- 808"— 814'— 807 50 813-25 117 50 119 50 119— 121 — 820— 830- — 740 — 750- 750— 760— 2225 — 2245 - 2190- 2210— 1046 - 1052 - 1056 50 1i'6 50 82- 84 — 81.50 83 50 2325 - 3345 — 2240 - 22f0 — 327— 338 — 312 - 318— 209 - 211 — 207— 209— 127 50 128 75 127 50 128 75 281-— 283- 273— 275— 534 50 537-50 520 50 522-50 290— 293 - 283— 285— 75-5C 76-50 74- 75 - 12 5C 1350 12075 12 875 52— 53- 51-5C 5250 145C 15-50 14 25 15-25 200— 202-- 198- 200— 127 25 128-75 127 25 128 75 104 25 10575 106-25 10775 90-75 917 90-25 91-25 1203-50 1206 5C 1148-5C 115150 278— -1 280- 2/0 — 272- 531 -5( 534 5( 517 5( 520 50 291 — 293- — _ 74-51 75‘5( — ““ 44 K 3 — 453C — 240 248— — 633 5( ) — — 1<)-8( j — 11-4( ) _ 23-H i _ 22-4 3 - 87 — , .. 12 7 40 450- — 11-7 5 — — — 9-2 0 — denar blago denar blago denar blago 1750 — 1850 - 1750 - 18 0-- - 1750 - _ 580- - 595 — - 588 - - 595 - - 590-- - 595- 635- - 635 - - 640- - 645 - - 640- - 650'- 1540- - 1550- — 1550 - — | 1550"— materija), katerega bode prodajalo dne 31. t. m. ob 9. uri na javni dražbi: bela pločevine 30 m. c., črne tenke pločevine 40 m. c., litega nepregorenega železa 150 m. c., litega železa pregorenega 70 m. c., starih šin 100 m. c., starega železa 200 m. c. itd. Kupljeni materijal se mora odvesti v teku 8 dnij, če ne kupec zgubi pivo polovico zneska, katerega je plačal pri licitaciji. Nage trgovske zbornice v Nemčiji. Zbornice v Berlinu in Mttnchenu, o katerih smo že poročali, bodo s 1. februarjem t. I začele vršiti svoje funkcije. Na novo ustanovile pa se bodo trgovske zbornice tudi v Leipzigu in drugih nemških trgovskih centrih. Povišanje poštnine. Minister za pošto in brzojav je odredil, da s 1. fsbr. t. i. v poštnem prometu z Avstrijo, Ogrsko in Bolgarsko stopi v moč sedanji tarif za mednarodni poštni promet. Navadna pisma torej se bodo morala fran-kirati z znamko 2 K. Nemška trgovska mornarica, ki Je pred v j no obsegala 5,400.000 ton, je sedaj reducirana na 419.900 ton. Pogoji za povečanje trgovske mornarice v kratkem času so jako slabi, ker gra-gradiimcarn primanjkuje materjlala, posebno pa premoga. Angleži na Donavi. Angleška pa-robrodna podjetja so si že pridobila na Donavi okrog 200 parobrodov in 2000 tovornih ladij, deloma od Ogrske, deloma od Avstrije. To jim pa še ni zadosti. Neka angleška družba bi hotela seda| kupiti še cel park jufioslov. pa-robrod. sindikata in del rurnunskega parobrod parka. Nehote nam pride na misel pravljica o ježu in o lisici, kajti konec pravljice bi bil ta, da bi postala Jugoslavija — angleška kolonija. Zakaj so angleško-ruska trgovska pogajanja brezuspešna ? Da bolj-ševiki poskušajo izkoristiti vsako zvezo s tujimi državami v svrho agitaoje za svetovno revolucijo, je znano. Vsak poslanec, delegat, v obče vsak, ki prekorači sovjetske meje, prinaša v tujo državo strup rudeče propagande in mi-ijone in miljone denarja, v prvi vrsti seveda za sebe, ostanek pa za razne tajne organizacje in društva. Na sedanjih angleško-ruskih pogajanjih je angleška vlada zahtevala, da mora Sovjetska vlada garantirati, da ne bo širila nikakih agi-ta.ej v svrho revolucije ne ria Angleškem, ne v Crijentu. Sovjetska vlada, ki vidi svoj pogin, če svetovna revolucija ne zavleče cel svet pod rdeči teror, zahtevo za garancijo odločno odklanja. Zato informirani ang eški krogi trdijo, daje angleško-ruska trgovska pogodba nemogoča. Tržna poročna. Osjek: Pšenica notira K 1030'— do 1040, pšenico kupujejo največ mlinarji. Koruza K 410’— do 420'—, dovoz je slab. Sombor: Pšenica se plačuje čez K 1000'—, nova koruza K 375'— do 385 —. Sarajevo: Moka št. 0 K 1630, št. 2 K 15'30, krušna moka K 14 30. Santos K 64 do 72, poper (zrna) K 80*—, milo belo K 30'—, olje fino K-68'—, stearin sveče K 52'— do K 56’—, suhe slive K 13 — do K 16 — Pazova: Pšenica K 1000’— do 1020’—, nova koruza K 390'— do 400'—, oves K 310'— do 320'—. Zadnje dni so tovorili koruzo za Slovenijo. Trst: Kava Santos 6'60 lir, olje fino 12 lir, riž Saigon l. 145 fr., sveče lir 7'50 do 8'50, modra gajica lir 3 65. L. M. ECREftT SINOM Dunajska cesta štev. 9. Stavbinska, galanterijska in ornament-ska kleparnica. Oblastveno dovoljeno podjetje za izvrševanje vodovodnih del. Zdravstvene in kopelne opraye. Izvršuje lesnocementne strehe, krije strehe z lepljenim papirjem in napravlja strelovode. 10—1 Charles Princ Manufaktura Dunnjska cesta št. 4. sl s sesse Tvrdka M. FON Stsuri trg: žrt. 0 ima na zalogi večje množine kolonijalnega blaga, kakor riž, kavo, sladkor, olje itd. itd. Mm ■4' 4 S \ 1 Moško in žensko perilo, predpasnike in delavske hlače izdeluje in razpošilja najceneje izdeloval-nica perila 1. Meniti, Celje. T Naročite vzorčni zavoj 12 komadov. $: Izielava zalo natančna! Cene posebno nizke! ERJAVEC & TURK PRI „ZLATI LOPATI« trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Miihleisen) nasproti Križanske cerkve. Trgovci! Naročajte edino domači izdelek Adria pecilni prašek in vanilin sladkor, ker je najboiji in najcenejši. Podpirajte domačo industrijo ter odklonite odločno vsak tujerodni »Erceignis«, akoravno je- »das beste?« ===s •d i-fj fmmnsm p j * i mUfam VELETRGOVINA priporoča špecerijsko, koloni-jalno in vsakovrstno —= žganje. ===== Rontančne tene — točna postrelila! Brzojavi: d^EEJČ. Telefon interurb. štev. 246. wr Zahtevajte cenike! -m 50-1 J. KOPAČ, svečarna Ljubljana, Celovška cesta 90. Priporoča voščene sveče, zvHk^, sveče za Lišno rabo In kadilo. Kupuje 60. 20-20 čebelni vosek, suhe satine, kap-ljine po najvišji dnevni ceni. Večja množina paralelno rezanega smreKosegei lesa na prodaj. Mafija Obran MARIBOR, Leska ul!« a 15. Viktor Korsika Ljubljana, Kongresni trg 3. Zelenjadna, poljska j n cvetlična semena. —.. brezplačno. MAT. GERBEH (Lina Gerber). 2-1 Trgovina s papirjem, šolske potrebščine in razglednice. LJUBLJANA, Kongresni trg. ir Ti .Z \ ✓ \ \ ✓ \ W Veletrgovina A. Šarabon v Llubfijani priporoma Špecerijsko bSago raznovrstno Sganje moko in deželne pridelke raznovrstno rudninsko 22,10-10 vodo, Lastna pražarna za kavo In mlin xa dišave x elaktriCnim obratom. Ceniki na razpolago. J S ✓ \ \ s / \ ✓ \ Prva jugoslovanska milarna in svečarna preje PAVEL SEEMANN, Ljubljana- Vi i'- nudi 3-1 sozela milo konzumne in cerkvene sveče, lekarniški vosek, kadilo itd. po najnižji ceni. Manufakturna trgovina na drobno in debelo J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra c. 4 priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah preproge srbske domače ročne industrije po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110,64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. 19,11-11 Kartbnažna tovarna in papirna industrija izdeluje in oferira: 112 Embalaže za čaj. Impregnirane doze za oljnate barve od ’/,—iV*kg. Lekarniške kapselne za praške. — Vrečice za lekarne, kavo, špecijalitete. Krožnike iz lepenke za slaščičarje in delikatese. Kartonaže vsake vrste. la. rujavo lepenko (Lederdeckel). v vseh debelostih in vsaki množini. Vzorci in oferti na razrolago Ljubljana modno in galanterijsko blago na debelo in drobno. 10-1 VV\AA/VV J Ma debelo. Fr. Zebal! Rudnik—Ljubljana r Dolenjska cesta. 3 Telefon interurban št. 430. -S Priporočam po najnižjih cenah: S SLADKOR v kockah in kristal, f RIŽ, MILO, SVEČE, PETROLEJ beli, VŽIGALICE itd. itd. 82, 15-15 Zahtevajte ponudbe! ■ ■ ■ ■ ■ ■ » ■ : ■■■»■■»■■■■»■■■■■■■■■■»■■■■■■■■»■»■■■■»■M Il3l Ji B f JI M |k S delniška družba za madna-odna transporte. jOlk || J^Ll^ ||^|J1| Brzojavni naslov: Spedbaimn. 6, 52-30 ! , IfcgP r% mm i % 1 ^ Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien. Insiiicija ^2h vrst. Sprejemanje Ulaga v sMišča. Zacurinienju is zavsrouaiijG. Mstinsirodni Drevozi. šeiiive s pntent. pohištvenimi vozovi na m strani. : Pruo UuteljansKo Snvno skladišče spojeno s tirom Južne železnice. - - Carinska njenturn jaunlh sKIadišE. = H a | v e « j e domače špedicij s ko p&d jetje v lugaslaviji. i A. & E. SKABERNE UUUMIM, MESTNI TRG ST. 10. Coloniale Ljubljana. Uvoz in prodaja vsakovrstnega inozemskega manufakturnega blaga in pletenin. Na debel© in drobno. Na drobno, Veletrgovina papirja, knjigarna In tovarniška knjigoveznica Trgovina s papirjem. Šolske požirGifeššarie. •> Razglednice. 1%, 52-17 M a debel©. $3a dr@b»o. Zvonarsku ulica 5 (S). Telefon 9. - Brzojavi .Montana1 Import. Eksport. a c E [ta šiev. 45 0 Pr0tf^ffl0 ln kuuuiemo na debelo: ! 13 profala n Vse vrste * * H kovin, rudnin II iOSHHl lOS D 'n kemikalij ter vse L5žini po dnevnih S industrijske izdelke, spa- cenah. 23, 52-29 n ^aj°^e v rudarsko, fužinarsko in rrj kemijsko stroko. 65,26—28 /Vr^WWW>^V>%0».L..^ .... ... . ........ -- Fr. Brumat Ljubljana trg št 25, (. nadstr. MenufnKtare in tkanine. !!! Konkurenčne cene. !!! 118 52—J 5 prlpcroča vse vrsts šolskih in pisarniških potrebščin ter šolske in leposlovne knjige. Izvršuje vsa knjigoveška dela. Izdeiova ije papirnih vrečic 1. C. MAYER LJUBLJANA ^vCariToor, Tij-g-osla-vija trgovina s koloriijalnim, špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. Stalna zaloga jedilne, živinske in industrijske soli na debelo. fjIBKZl/ lO j* njjjlp S UVOZ. Brzojavi: TONEJC, MARIBOR. IZVOZ. EN OROS EN DETAIL Dobiva ponajvec iz An-gSij;e v velikih množinah raznovrstno voGneno, modno in perilno blago. Ljubiisna, Frančiškanska ulica it. 4 ———m. Tele Jon interurban šs. 75. razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisano polom nelzra®e slekle; i pioiče. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: is, 2o-at The Rex Co. Uubliana, Grgiče 10. Moderno »rejeno poprauiiiiica »sen pisalni stroje«, sfv ✓1»V// LJUBLJANA Miklošičeva ceste štev. 6|t prE^orola od svoje zaloge 1 Trgovski, fini in srednje fini pisarniški, dokumentni in srednjo fini koncept, barvan (Kouleur) in tiskovni papir, karton sa dopisnice, pivnik. Celulozni, Havana (za mast) In stavstini omotni papir. Pisemski papir v kartonih in mapah, ter zavitke. Lepenko belo in rujavo. priporoča svojo izredno bogato zalogo različnega želez nega blaga po nizkih cenah! OBUT, umi,mm šeienburgova ul. 1 Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo Ljubljana Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št, 35. Zaloga : vin, salam, likerjev, mineralnih vod. j Moiec-glju Edina razprodaja Stanzer špecijalnega gipsa SHS. Alabaster I. za zobotehnike 220 K. Alabsster II. za modele 180 K. Štukatura za elektrike 140 K za 100 kg incl. vreča ab vagon Ljubljana nudi KostufioraKooič veletrgovino mavu-ta LJOBUfiHL Židovska ul. l Zavod z« tehnične ia elektro-teimlčne nopmue Vojnovič & Cie. Ljubljano, Moma cesta ZZ. Trgovina: telefon -166. Tovarna Glince št. 6. pcicicicaacacscjcacacacacaa enonadstropna, s 6 sobami, z vsem gospodarskim poslopjem, senčnatim vrtom in nekaj njiv, pol ure oddaljena od železniške postaje, pripravna za trgovino in vsako obrt, S© proda. Naslov pove uprava Trgovskega Lista. ,.SRUR“ lesna trgovska in indnstrijalna družba z 0. z. y Ljubljani. Pisarniški prostori: Beethovnova ulica štev. 10. fBMi iliiM Ljubljana veletrgovina s špecerijskim ih kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba 1 2, SO—26 bTkTh w is is 'a'Ki V s ikiLsmJ *sk» KoP W «Jus j 'S.tajvlpiijp 'bSave -< “ANT.ČERNET^i’ LJUBLJAIVA Znaki. — Šabloni, j 4«»a*6Baiaaeair)!»BaBaBH«RBfiBaa«a«itaaiiHBai» i>4«aaBHrinno6ii«KBMBaiMaB*nMBMnMauttaMeiaiaBM li ii. OeJke if.Ii se zopet dobavlja. J Zastopstvo: A. BtJTSCifiit | trgovska agaatura | Unija««, Soraposia«!. 3. \ Pateiibi inženjer Ing. Miian Mlie Ljubljana, BSe«weisova cesta 5 zastopa patentne odvetnike Paget, Moel-ler & Hardy, Wien in H. Palm (Micha-lecki & Co.) Wien. Izposluje patente ter zaščito vzorcev, modelov in žigov v tuzemstvu in inozemstvu. Informacije v vseh pritičnih ————= zadevah. 2elexo, raililno c rod Ja Ibi okovje, «emei>S, traverz«, plciJavino In sploh žele:. nir:o, naj se obrne zaupno na tvrdko, Mo & im trgovina utsa drobno in 97, 3-3 v KJufoSlani Gosposvetska cesta 10 (Marije Terezije cesta.) interesna skupnost s Hrvčtsko oskcmptno banko in M iliile »se bančne transakcije najkulan.neie. orasko Banko v /.«- Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. cj KflnCEiZ2H8BRSI 3t!to.TC’S?ži