260. Številka. Ljubljana, vtorek 13. novembra. XL leto, 1878 SLOVENSKI NAROD. Ikiuj.i vsak dan kVtniuii ... .i-.. Ш «v» yt . itt vtu,.. luiii рММШМ u. »>•,. u-V(e:> n u detoie u čelu Imo lt> ци!,, nt pol кчи fc ш totrt leta 4 — д D.w. уо*1);»<,|' nn duu4 oe-o I trto 13 ta 4«trl iota S ^lil. JU kr., tn on ш.чоо 1 «Id. 10 kt 7.н pnAiljann •» dom so računa 10 kr. «а шееоо, bO kr. it. eoti lee* — Zi ;вје dekelo toliko ?o6, kolikor puitmua шшм. — Za goipudt) ufitolje na Iji.drkih iolnh in za đl|ake volja sni»*u» cen« in atcur ta Linbl.U o »» ie.rt к..л 3 #1(1. &0 kr., pn pulti projomtui za ietrt leta 3 gld. — Za »maiiiik «u plaän'e od Awtlriitopne petit-vrste в kr., Ae ne sililo enkrsit tint.-», 6 «r., tv ao .rat in 4 kr. čo tri- ali vočkrat trnka. Dupiai na| a.' izvolu frankirati. Rokopisi ao no vrefajo. — LJredn itv > je v Linblisni v Franc Kuluintiuvnj hiti I». 3 „xknUliAkii Rtolhu". Oprav ulit v o, na katero гцј se blagovolijo podivjati tiarođtiinu, reklamacijo, oznanila, t. j. ad liiiat.retivnc nil, ie v „Narodni tUkarni" v Koimanovej lnSi. Naše slovanske simpatije in lojalnost. Iz treh nuših Člankov, ki unio jih pisali „po deželnem zboru" kranjsktni, naredil je tukajšnji organ naših nemškuturjev in privat)-đraniL Nemcev tri kratke izpiske, in polomi-zaje proti njim. To se ve, da ho ti izpiski površni, včasi zaviti iu napačni, — vse jo po-hlastano, tako, kakor bi lačno kravo v zeleno deteljo spustil, ki З&мше jodenkrat tu, jeden-krat tain, največ pa pohodi. 'Го ne ve da je tudi polemika zoper naše izreke včaai taku abotna, da nij kuj odgovoriti, včasi pa uže Bog zua kolikokrat ovrženn. Zatorej pač uij Tre duo, da bi na vse odgovarjali. Ako na jedno, končno točko te „Tagbluttove" pole mike ipak odgovarjamo, zgodi не to zarad one n« ban pouebno prijetne žurnalistiiuo dolžno Bti, katero ima novinar, ki zatirano ia Se vedno zA eksistenco borečo ae idejo zastopa, in za torej no emu ustrašiti ali naveličati ee, zopet ln zopet ponavljati, kar je uže mnogokrat povedano bilo. llečeni organ zagovarja nvo,,e »talno vedno BUiiimčenje, da uašu narodna stranka nij lojalna, ter pravi, da je en trdil, da le posamezni vodje narodne Htranke eo nelojalni, ker ao javno pokazuti svoje н imp a ti je za 11 u tiij o, in so bili udeleženi potovanja v Buuijo. („Die thatsacho httht tent, data einzelne lUbrer der national klerikalen partei iu gar zu offen aufgelegter form mil liuBBlantl fraternisierten und der seiDerzeitigen piigeifubrt uacb Moskau nicht ferne standen. Diesen ..... können wir die krone der echten loyalitüt und der gut österreichischen Besinnung nicht zuerkennen" ) Tnko govori list oil паш protivne stranke plnčevani in Bubvencijoniruiii. Vprašali bi mi lia to le nemškutarslo gospodo: kje in v katerih paragrafih pa je zapisano, da tist uij lojalen, kdor г Rusijo siui patizira? Ali iinnjo li gospodje tako kratko pamet, da ne vedo več, da je lani, ko je svetu ltusija v luoiuentannej zadregi stala pred 1'levuo in Šipko, naš presvitli cesar Franc Josip 1. na baukelu v Košicah vstal in mipil: „svojemu drazemu prijatelju iu zavezniku ru sk «lini carju" V In ruski car je tudi Itusija. Ia naši ljubljanski iieinkutiiiji »i vendar ne bodo predrznih ce sn r j u odrekati „prave lo jaluosti in dobrega avutrjskega mišljenja*!? Kaj poreko na to? Nič, molčati inorajo in priznati, da je njim vsak oni nelojalen, ktlcr njihovih prue juusko nemških namenov ne ftiri, in Slovuustva ne zatira. Oni čutijo, du bodo pri nas le So tako gospodarili, dokler se bodo take podle in peifidne deuunc'jacije o nelojal nositi še prijemale, kikor so se žalibog le preveč do zdaj. Mi pa — to so ve da — ostanemo pri toplih slavjanskih simpatijah. Mi znamo, da jo za nas vse Slavjano užo s am a e k aiste nca moCue liusije velika inorulitna podpora. Mi ostanemo tem trduejäe pri svojih toplih sim patijali do onega velicega bratskega si narodt>, ki je г lansko osvojevuluo vojako najidejalnej^i mej vsemi narodi izkazal ee, ker vidimo, da ua£i Nemci tudi z Nemci v rajbu simpatizi rajo. Га kako? O tem liofemo pri drugej priliki govoriti. Velik razloček je mej nagimi lojuliiiiui simpatijami za vse Sluvjanstvo, in mej skrivnimi kakor javnimi simpatijami in nelojalnimi težnjnmi nekaterih naäih nemških prolivnikov. Čegava bode? Iz Urailca 5. nov. [Izv. dop. j Hude boje bijejo narodni zastopniki r Avstriji in na Ogernkom. /asedenje ISosno in Hercegovino je hudo razburilo duhove. Kako tudi ne bi! Ko ee je v Uerlii u Avstriji izroč.l inamlat, da pomiri in uredi ti dve deželi, ko so je pozneje nekoliko terjala od narodnega zastopništva v izvršitev te naloge potrebna denarna sveta, dovolila je vsaka fn.kcija to svoto s posebno motivacijo, vsaka je stavila Avstriji drug tilj. Na pravo avstrijsko stališče pospelo ae jih je prav malo. V pomanjkanji takega stuliSča pri našem ljudskem zastopništvu moramo tedaj tudi iskati pojasnila za zelo čudno prikuztn, da setiaj no vemo kam, iu kaj početi s priborjeuo zuinljo. Niti večina ogerakegu, niti ona avstrijskega d žu v nega zbora nij se protivila zah evanja še-tdesetih milijonov za zasedenje Bosne ia Hercegovine; dovolila je vstop naše vojske v sosednjo državo. Naša vojska je storila svojo dolžnost, akoravoo je prišla mej divjake in besne zveri tam, kjer bi imela biti prijazno sprejeta kot zavetuica miru in reda. Turkom je imela pomiriti in urediti dtle države, za khtero delo jim je manjkalo, ter jim še manjka vse vo|je in Hposobnosti. In ti ljudje so na- Babina greda. (ftciuljOpiecu in t.uiodopison obraz, ap sal J. O g rlaoe.) liubmii greda, to lepo, slovanski g'aseču »e ime, kutero je pa lehko tudi uckuj turško, prideva ai vel.ka vas v t, la voli s kij granivi, dobro uro od tiuve, baš do. dnujeuiu tur.iki-iuu Čauitu nasproti, i'otoii, da a to „Gredo" pri dem na duu, Ubhujaiu prvič v tem, ker užu Vsaka drobna v ost, ki dumlentištiji pridu iz jugoslovanskih pokrajin, pred vauiu zauiiuu človeku, tako, da smo zduj vzlusti Jugoslovani po vsem, kur iu kakor smo, kur imuiiio ш po čemer težimo, postali zured „luterosautui'1 celej Evropi; iu Uiugič, kur rečeno stlo slavonsko cenim vzluati v narodopisnem obziru posubuo Vioduo popisu ш pozunuja. Slavonija, tu biužeua, ta krasna dežela leži ouki u i Hrvatskega, na severu opasana z Druvo, na jugu te fciuvo in proti jutrovemu mejeia na Sum. Večjim delom je ravna, proti f. I101.U sein puk jo krijejo tudi sem ter tja &riči ш manjše gorice. Zdrava jo in toplo, gorkejša od Kranjske, pa rodovitna, kakor v uuuketn podnebju le mulokatera zemlja na svetu. Prst jej je po najbolj uialo ilnuta. Črna prliljiua, na kakor.>uej najodličuejša žita evrop sku izvrstno vspevaju, ne da bi ]itu gnojil, ш gi udu liog vö kako preobračal I O, ko bi Slovenec, v unjveč krajih pravi trpin tč svojo zemljo, videl ali še tiolju iiucl to koruzo, rež, ječmen, ovea, posebuo pa to zlato pšenico, ki tako bujno naraste tu z 11111I0 ped dolgim kluhjtiu težko Ulilu proti tlom, to bi on od мша-ца veselja kur rujiil nad tem blugoslov-Ijeuim poljem ! ltazen tega z uujvečiiu pridom priüeljujeju v Slavoniji polno sadežev, kukoršni bi ве mulo kje v slovenskih kroj i) dobro ponašali, k ukor na pr. ogršico iu repico, razno vratu plemenitejših bui iu kumar, črubulo, turški poper itd, l'o suduili vrtovih so vrlo lado polno prerazuotero luuške, jabolka iu tudi tuaiolice povsod uu planem; vzlasti pa so de üelu iu sladke črešplje slavonske, katerih imajo Hiliio množino, čislano duleč po svetu. Trla raslo povsod rada, ter v nekaterih viuo (j radi h prideljujejo uiuogo posebuo mučuegu j vina. Trava, gosta ko Sčet, huliolja človeku do koleon. i'o prostranih pašnikih dobivajo velike črede govedi, drobnice, konj in prašičev skoraj celo leto, večjidel tudi po z mi, liruue dovolj. Po gozdih, kjer najbolj raste črni gaber in hrast, oba ogromno debela, padu želodu tisoč in tisoč prašičem za hrr.no, iu dostikrat ježic za več sto tisoč goldinarjev! Iii prebivalci slavonski V To so ti duševno nadarjeni, radi šaljivi, veseli in dobri, dobri l|udje, mirni in gostoljubni, vedno šo po pravem, tako dobrodejnem stmoslovauakeui značaji. Jezik jim je, tudi prostim Beljakom, krušno blagoglasen, s kakoršuim so put nobeden evropski narod ponašati ne more, čo pr.iir uekateri jezikoslovci, kateri pa pu': slavonskega, hrvatsko srbskega jeziku ue poznajo dovolj, trdö, da bi bil italijanski sikuvski jnzik najlepši 1 In njih vuanja podoba in »otaju? Ni', to me je najbolj napotilo, pisati o llabitio-gredčanih, da-si to, kar bodem rekel o teh, več ali menj velja sploh o Slavoncih. Zaradi lepih ljudij v Slavoniji slovi od uekedaj uže okrožje nekdanjega polka broJ-skegH, iu v tem zopet najbol) kaiili 15 vasij, mej katerimi kot pravi vzor Babiua greda. Ta pa.ll svojo Bosediojo Avstrijo, ko jim je hotela v stiski pomagati, kakor napade sovražnik brez poguma svojega nasprotnika. Namesto pomirjenja nastalo je vojevanje, in zmagovalci smo Avstrijci. Kako more nastati po teh borbah in žrtvah sploh vprašanje, da-Ii imamo pravico pridržati pridobljeno? Pa vzemimo, da je nefemo in ne moremo obdržati. Komu ћобето deželi, jedenkvat pomirjeni in urejeni izročti? Ali nijamo tega miru Magjarom na ljubo, marveč, ker to ter-| Jaz ве, gospoda moja, tudi ne bodem ba-jajo lastni interesi Avstrije; da Avstrija ue ■ vil z reševanjem orijentnega vprašanja, katero bode Žrtvovala tisočev in tisofev vojakov, ter si pezo državnih dolgov za eto milijonov naložila samo za to, ka se „globus magjar or szaga" poveča. Nikdar pa Avstrija ne bo so delovala v to, da dobijo Magjari priložnost, bratiti se s Turki v Bosni in Hercegovini, teptati Se dalje slovanske Bošnjake; ona ne more trpeti, da pošlje Magjariia smeti svojega posla prevzeli, ker je Turek oslabel, in ker mnogobrojnega urndništva v Bo^no in Herca hočemo imeti na mejah d?Žave mir in red? Gotovo. Kdo pa more trditi, da Turek kdaj spet okreva, in da bode v poznejih letih bolje za svoje trpine skrbel ? Po vsem svetu nihče. Zdaj kar imamo, to moramo držati. Toda s tem nij rešeno drugo vprašanje, namreč: katera osoda naj se odmeui Bosni in Hercegovini v Avetriji? Kakor v vseh notranjih zadevah, hočejo tudi tukaj Ogri imeti prvo iu zadnjo besedo. Prav po svojej starej navadi — tebi nič, meni vse — vzdignili ro par milijonov, ter so poslali tudi nekoliko polkov nad brata Turkn. Za to svoje delo pa govirio, čeS, tukaj se pasrte, ker materi Ma-gjariji nže mleka poman'kuie. — Taki ljudje gospodovali ho do prihoda Avstrijcev v nesre čnih deželah, in sad tega gospodovanja svetu nikakor ne dopada. In kaj hočejo uradnki sploh doli, ki razumevajo le magjarščino? Mi-Blijo li Arpadovci to doseči, česar celo divji Turki, krvni Borodniki Magjarov, nijso dosegli, namreč, da postanejo iz Slovanov Magjari? Hrvati, katere najbolje zanima bodočnost Bosne in Hercegovine, ker njtiu osoda bode nadalje vedno vplivala na Hrvatsko, izrazili so svoje mnenje, in svoje želje v tem oziru v zdaj ne zahtevajo nič m en je in nič več, nego Odreši do cesarja. da se jim prepustiti Bosna in Hercegovina. Kakor smo uže večkrat naglašali, hočejo Ma-gjari po teh deželah z vso silo svojo kulturo Širiti; kje da jo hočejo dobiti, nam je popolnem neznano, ker se taka reč ne da izposoditi od Rothschildov ali Hirschev proti zastavi državnih posestev. Pa reč ima tudi svojo jako гевпо stran. Ravno zdaj ве spet mnogo piše in govori, da je poveljnik Filipovič svoje delo doli končal, in da se ima v kratkem vrniti na svoje staro mesto v Prago. Utemeljuje se ta njegova vrnitev na vse mogoče načine; tudi s tem, da on kot „odločen" Hrvat ue more biti urejevatelj v Bosni in Hercegovini, kateri deželi morati se v teku časa pomagjariti. Ker je oboje baje Magjarom za gotovo Andrassy sam obljubil, hočejo oni še dalje njegovo politiko podpirati, ter si spet par milijonov izposoditi v podporo „visoke magjareke politike." Kar je resnice pri vsem tem govoru, bode kazala uajbližnja bodočnost. Mi pa moramo spet na nekaj uže mino-lega opomeniti. Brž v začetku za sedenj a na- Nemci bodo sčasoma prisiljeni ozirati se na pravične terjatve Slovanov, eicer izgubijo tudi v Avstriji nadvlado, ter postanejo Žrtve — magjarske brezobzirnosti in oholosti. Ako pomagajo tudi zdaj v Bosni in Hercegovini kopati grob Slovanstvu, ter pustijo iz sovraštva do Slovenstva doli brezpogojno Magjarom gospodariti, tako se bode v ta grob zvrnilo tudi nj'h gospodarstvo v Avstriji, „Oesterreichs Schwerpunkt ist nach osten ge rückt," in želja Bismarcka je izpolnena. J—a. Govor češkega poslanca dr. Fan-derlika v adresnej debati državnega zbora. Gospoda moja! Denes ko hočem v tej debati govoriti, mislim da mi ne boste zamerili, ako ne bodem Sel za svojim neposrelnjim predgovornikom CNVolskim) do otoka Novi See land, kajti smatral ga nijsem za sina poljskega naroda, ki je čestil v Sobieskem zmagovalca Turkov, nego mislil sem si, da je to ud tur glašali smo z vso odločnostjo, da Avstrija nelškega parlamenta, odposlanec sultanovega se-more, ia ne bode delala v sosednjih deželah' raila. — se Tuje iz vse te debate, kajti jaz si ne prt' piaujem toliko moči, da bi ono boljše naredil, nad Čemer so največji evropski državniki propali. K besedi oglasit sem se zato, da zastopam želje, nadeje in čutja one narodnosti, katerej tudi jaz pripadam, in mislim, da me veže v tn tem večja dolžnost, ker to pleme v visokih delegacijah, kjer se „ex profe^so" t» stvar obravnava, zopet nij znstonano, kar ee ie uže v zadnjej seji konstatiralo. Pri svojih razpravljanjih pa bodem govoril Sa hladneje, nego drugekrati. Kajti, ako sem vam nasproti stopil, imel sem pred soboj tesno, zmage sve-st.no vrsto, katero je vodila brezobzirna vlada, in s katero je bila složna; takrat se je sm>-dobllo, da smo se krepko na noge postavili in 7, naio^trejSim orožjem pokazali, da se boj» ne bojimo. Denes, gospoda, so pa stvari drugačne. Prazne in zapuščene so vefiinom kuru-liČne klopi, kar je pa Se na njih, to so le razvaline bivše harmonične celote. In ako bi bile klopi tam (na levej) pri glasovanju tndi polne, ipak bi ne bila več neprorlrljiva vrsta, to so čete v neredu, ki se na begu drag druzega iščejo, ker se prisiljeni morajo Se bojevati, A o izidu boja nedvomljivo je, — propad usta-voverne stranke. Gospoda moja! V svojih razpravljanjih izrazil bodem ono spoštovanje, katero se mora izkazavati nesreči, če tudi nesreči vzrastlej iz lastne krivde. (Smeh na levej.) Meni je prav, Se za-zasmehuiete svojo nesrečo, vsaj ste tožili o njej uže v adresi, iz katere se sploh čuje žalost, inka, ker sti se Bosna in Hercegovina zasedli bre?. dovoljenja po ustavnem potu. Gospoda moja, jaz ne vem, kaj se bolj naglaša, ali to, da se je okupacija izvršila, ali ker se z zasedanjem nij ustavno ravnalo. АЦ naj se uže naglaŠa, kar hoče, iu naj 88 v viharju, kateri denes pričakujem od nasprotne stranke, okupacija Se tolikanj naglaSa, osoba gospoda poročevalca, kateri je, gospoda moja, po božjem sklepu in po nekem posebnem naklučju (veselost) iz one dežele, katera se je Ae ne pred 100 leti brez evropskega mandata od Turčije odtrgala, in k Avstriji anektirala, poročevalca, katerega bi mi ne bili tolikanj srečni vas, katerej bo v vedno še redko naseljene) Slavoniji do malega tudi ostale vse daleč vsaksebi stoječe enake, broji okolo 5 tisoč ljudij. Po sredi vaei drži cesta kot glavna ulica. Tej na desnej iu levej stoje hiše, vsaka samo s prizemnim stanovanjem, ter obično s koncem in z dvema okuoma na ulico. Vsaka hiša je za kacih 10 korakov oddaljena od sosednjo, ter je ta presledek zagrajen z deskami. Za hišami so navadno vrtovi. V večjih vaseh tudi še kake stranske ulice sprekoma vodijo v glavno. BabinogredČani so v obče večji od navadnih ljudij, možkih dovolj, pa tudi ženskih nekoliko po seženj visokih. Telo jim vendar nij močno, ampak vitko, po čemer se najbolj raz likujejo od krupnoprsih in Sirokoplečih sorod cev, Ilercegovcev in Črnogorcev. Pazijo skrbno, da so snažni in čisti, kar jim prizadeva toliko več truda, ker je njih obleka po večjem bela platenina. V nedeljah in praznikih, ko tudi tukajšnji narod vzlasti z oliSpunc, bliščečejšo in poviSanejšo vnanjostjo akuša ČeBtiti gospodov dan, vidijo se krasne ženske podobe, ka-korSnje samo še iz klasične dobe poznamo, A Ie hudo je človeku s črno tinto obrisati tako podobo, katerej do popolne lepote ni pike ne manjka. Babinogredčanka je ženska ravno visoka, ne jakega in s cela nežno povitega života, na katerem vzlasti neka lehka gibčnost in ten-kost okolo pasa na prvi mah padata v oči. Glava je mala, obraz krotko jajolik in lica ljubo gladka in polna, kakor brez vsake ko-ščice, kakor iz samega mehkega mesa. Koža jim je najčiščejše bela, še rajše pa nekaj za-mračena, kar jim podaje tem posebnejšo plemensko zanimivost, ker se jim izpod krasno temno obrisanih obrvij tako žarko evetijo črne oči, rešje rujave ali celo modre. Goste, Črne, menjkrat kostanjevo rujave lase nosijo v dve široki kiti spleteni in doli do tilnika podviti. Devojke bo po narodnem običaji razoglave, ter ai v zavSesne lase vtikuvajo cvetlice in raznoteri lišp. Glavno odelo jim je tako zvanu „skuta", to je belo, tanko, platneno in roka-vasto krilo od vratu vse doli do Člen, nad ledjem tesno prepasdno s temnim pasom. Na to skuto, katero ai ženske same posebno lično in samovlastno natckajo iz domače lanene preje in kupljene pavole, obračajo posebno pozornost. Ozališajo si jo okolo vrntu, za pestjo in pri dnu s tankimi, po pedenj širokimi, belimi mrežami. Vrhu tega jo od zadej kar nnjgošfie nagubajo vse do tal, ter po teh gubah od pasa doli vpleto kacih 10 do 12 izmenice modrih in rudečib, po dva prsta Bi-rocih ptU iz pavole, bogatejše pa tudi iz čisto srebrne ali zlate žičaste vezenine: tako da se vse bleska za takimi. Za vratom nosijo Široko, živo barvano, svilnato ruto „maramo", katero si spredaj ob nedrih samo malo арпб, da e koncama rahlo visi preko prsij. Dolg in širok predpasnik imajo iz najfinejše svile ali ia atlasa, najraje živo rudeFega, rumenega ali vi-jolastega. Na lično obuvalo posebno tudi mnogo drže. To jim je pa lišpava roba iz pe-štanskih rokotvornic, po 4 do 5 gld. dragi črevljički, nad katerimi, kadar je mokro, rade kažejo rudeče nogovice ob lepo polnih mečib, in tudi Se golo koleno: to jim je tak običaj. Opanke več ali menj nosijo samo v delavnikih. Naposled velja še opomeniti, da vse premožnejše devojke v prazničnih dneh nosijo spredaj pod vratom v jeden ali dva poluokroga pa za pad tako hitro razvil? Da ae je to z%a dšlo, to uslugo imajo Slovani, ki so bili prve Žrtve v napadu azijat^kih narodov, ki so iz zibelke narodov, iz Azije, le-sem prihrumeli. (Dibro; na desnej.) Ne-le Rusi morali ao zdi-hovati tri stoletja pod igom Mongolcev, ne le so morali južni Slovani skozi pet stoletij no siti turški jarem, tudi Poljaki, mej tedajnüni Slovani narod v najbolSej situvac'ji, morali so tej slovanakej nalogi Žrtvovati, ia najslavnejši dnevi slavae republike ao bili Ani, ko so se bojevali zoper Turke in Mongolce. (Klici na desnej: res je!) Kako pa je gospoda moja, Evropa ta dolg plačala? Dovolilo se je, da se je Poljsko razdelilo, celo udeleževali co зе tega. in to iz evropskega ravnotežia vzeto težo eo hoteli nadomestiti z ohranjenjem Turške. Ko se je pa t,a pričela r.izničevati, eimpat'zovalo se je potem z Greki in Rnmunci, — ne zftvi-dam vas, gospoda moja, radi teh simpatij — a nikdar se nij simpatizovalo hö Slovani, na kojih trdnem protivljenu so si Oimanci zobe polomili, da ne hi Turki evropskega zapada. evropske kulture zatrli. No, gospoda moid, Slovani so se koncem zdramili, denes je osman-ika država razsuta, in denea je Avstrija storila prvi korak, kateri smo davno od nje zahtevali, davno pričakovali, vzela je ona turški provinciji Bosno ia Hercegovino v svojo vlaat. Ta korak smo г veseljem pozdravili in piipravljsni smo. gosooda moja, doslednemu razvijanju te akcije ono žrtvovati, kar ae bode zahtevalo. Gospoda moja! Tudi moji rojaki ho krvaveli na onih bojiščih, in kfiknr hrtke ao izguhe, katere imamo zaznamovati, ipak ponosno gle damo na to, da so tudi 6ni svetovno zgodovinsko misijo Avstrije bili pozvani izvrševati. (Dobro; na desnej.) Ako smo pri tem vznemirjeni, vznemirja nas le misel, da bi se pričeto delo ne bi morebiti izvršilo; ako smo zraven nezadovoljni, amo nezadovoljni zftvolj neopravda-nih velikih napak, ki so se godile v izvrševa nji. A za gotovo se nadejamo, da je cilj cele akcije pridobljenje in anektiranje teh provin cij za Avstrijo, ia da se bode tam uprava uvedla v narodnem smislu, Btrinjajočem se s tamoänjimi razmerami. Moje atsliSče poznate tedaj, gospoda moja, in vaše izpoznali smo iz adrese. Vi ste proti temu stali^u, zakaj? Iz sovraštva do Slovanov!