Udaja Zavod ca gospodarsko f>ropagando - Domžale, Ljuh-jtioska 92 — Ureja uredniški odbor — Odgovora! urednik Milan Flcrln — Izhaja vsake* ga 23. v mesecu — Žiro račun 600-20/602-6 — Cena 20 dinnr-fev — Tiska tiskarna »Toneta TomSfca« * Ljubljani Leto II. — Št. 10 — Domžale, 25. XI. 1963 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE f Pred nami je 29. november, praznik oseh Jugoslovan* skih narodov, rojstni dan naše republike, simbol zmage in nenehnega boja za lepšo bodočnost in mir, za nove, globlje demokratične in socialistične odnose, zgodovinski dan, s katerim se prepletajo poglavja najslavnejših časov naše zgodovine. Ni lahko z nekaj besedami prikazati vso daljnosežno idejno globino tega velikega dne, še posebno ne ob 20-letni-ci, ki, jo letos slavimo. 29. november pomeni dokončno zmago idej narodnoosvobodilne borbe, katere nosilci to bili delovni ljudje — delavci, kmetje in delovna inteligenca pod vodstvom KPJ. To so ideje demokracije, federativne ureditve nove države na temelju enakopravnosti, bratstvu in enotnosti. 29. november pomeni začetek nove ljudske skupščine, ki je prevzela vso oblast na osvobojenem ozemlju, pred tujino pa je postala edini zakoniti predstavnik nove Jugoslavije. Obenem pomeni 29. november uzakonite,) in utrditev osnovne ljudske oblasti, narodnoosvobodilnih odborov. S temi sklepi je bila izbojevana politična zmaga nad vsemi izdajalskimi in vojaškimi skupinami, likvidirana je bila stara buržouznu oblast dinastične in vojaške klike, drugo zasedanje AVNOJ 29. 11. t943 v Jajcu pomeni konec nacionalne neenakopravnost i in zatiranja, pomeni afirmacijo nove Jugoslavije v svetu. Letos mineva 20 let trdega dela, boja in želja, da bi ideje revolucije, ideje socializma zaživele v ljudeh. Po 20 letih iskanja novih poti za utrjevanje demokracije imamo novo ustavo, ki ji je osnova delovni občan s svojimi pravicami in dolžnostmi. To je listina najširše oblike samoupravljanju, ki mu je temelj osnovna družbeno politična celica — občina. Občanom je dana možnost in dolžnost, da sami upravljajo na delovnem mestu, v krajevni skupnosti in da nenehno iščejo najboljšo pot preko socialistične zveze — najširšega organa samoupravljanja občanov. To je obenem dolžnost, da bo vsak občan aktiven član samoupravljanja, kar si bomo zagotovili v statutih delovnih organizacij in krajevnih tletipnostih. Poleg tega se moramo zavedati še nečesa. Jugoslavija na čelu s tov. Titom je aktivni borec za mir med narodi in za miroljubno reševanje vseh mednarodnih problemov. Za to smo proti vsem akcijam, ki bi kakor koli pomenile vmešavanje v tuje probleme, ne moremo biti pripadniki in zagovorniki blokov, ki ustvarjajo psihozo hladne vojne. Zato mora biti tudi vsak občan aktivni borec za mir, mir in socializem pa pomenita za nas še večji gospodarski razvoj in napredek, pomenita blagostanje in lepšo bodočnost. Ob prazniku republike želi občinski odbor SZDL Domžale vsem delovnim ljudem čimveč uspehov pri njihovem delu in jim za praznik iskreno čestita. Ob 2». obletnici rojstvu nove, socialistične Jugoslavije, čestitu vsem delovnim judem Uredniški odbor Občinskega poročevalca in Zavod /u gospodarsko propagando O urejanju in prometu urejenih mestnih zemljišč Nagli razvoj gospodarstva je sprožil niz različnih ekonomskih družbenih vprašanj. Med temi je vsekakor važno vprašanje izgradnje mest in mestnih naselij z vsemi drugimi, urbanističnimi, komunalnimi in podobnimi vprašanji. V zvezi s tem silita v ospredje dve osnovni vprašanji, to je Vprašanje zemljišča kot naravne osnove za izgradnjo, njegove smotrne uporabe in vprašanje opremljanja zemljišč z objekti, ki so v danih okoliščinah nujni za njegovo namensko koriščenje. V Sloveniji nismo prav bogati z gradbenimi zemljišči, ker se šteje, da je samo 1420 km2 tako imenovanih prostih površin od skupnih 20.251 km2. Pri naglem porastu investicijske izgradnje, ki je poskočila leta 1961 za več kot 3-krat v primerjavi z letom 1956, je potrebno začeti resno misliti tudi na varčevanje, oziroma smotrno koriščenje prostih zazidalnih površin. Med ureditvena dela za gradbena zemljišča se štejejo: ceste, kanalizacija, vodovod, razdelilno električno omrežje, javna razsvetljava, plinske naprave, telefonsko omrežje itd. Stroški teh objektov so visoki in po grobih ocenah dosegajo celo višino V» skupnih stroškov stanovanjskih zgradb, zgrajenih na teh zemljiščih. Znano je, da zemlja sama ne glede na njeno lego nima vrednosti, če v njo ni vloženo nobeno delo. To, kar predstavlja vrednost komunalno opremljenega zemljišča, je v stvari vrednost komunalne opreme. Od nekdaj se je vrednost te opreme izražala v obliki cene zemljišča, katero so prejemali zasebni lastniki, čeprav sami niso nič prispevali k izboljšanju njene uporabnosti. Zaradi tega se je do-sedaj skušalo odvzeti neupravičeni del dobička zasebnih lastnikov zemljišč z različnimi oblikami obdavčitve dobička, doseženega s prodajo gradbenih parcel. Rešitev tega vprašanja v naših pogojih se je pričela z nacionalizacijo vseh gradbenih zemljišč. Na ta način so zasebni lastniki nacionaliziranih parcel sedaj upravičeni do odškodnine za odvzeto zemljišče le po ceni kmetijskega zemljišča. Toda z nacionalizacijo ni bilo v celoti rešeno to vprašanje, ker ni bilo določeno, kdo bo nosil stroške izgradnje komunalnih naprav za komunalno ureditev zemljišč. Cena nacionaliziranega zemljišča ni vsebovala sorazmernega dela stroškov vloženih komunalnih naprav. To pomanjkljivost se je skušalo odpraviti z uvedbo posebnega komunalnega prispevka. Toda komunalni prispevek se ni obnesel že zaradi tega, ker se je odmerjal na predračunsko vrednost gradbenega objekta, katerega se je nameravalo zgraditi na določeni parceli, ne glede na velikost parcele same. Z novimi predpisi, to je z zveznim zakonom o urejanju in uporabi mestnih zemljišč (Ur. list FLRJ 12/62 in republiškim zakonom o urejanju mestnih zemljišč (Ur. list LRS 8/63) je to vprašanje rešeno zopet na način, da se sorazmerni znesek stroškov komunalnih naprav urejenih zemljišč izraža v obliki cene zemljišča. To ceno sedaj ne dobiva v celoti zasebni lastnik parcele, ker kot smo videli, njemu niti ne more pripadati, pač pa jo realizira družbena organizacija, ki je zadolžena, da skrbi za komunalno izgradnjo teh zemljišč. Ta okoliščina, da je vrednost komunalnih naprav izražena v ceni,zemljišča, bo vsekakor prisilila investitorje, da bodo tudi racionalno koristili parcele predvsem za gostejšo zazi-davo. Torej bodoča cena mestnega urejenega zemljišča bo vsebovala poleg osnovne cene zemljišča tudi poprečne stroške komunalne ureditve zemljišča. S tem se obenem postavlja pogoj, da se bodo praviloma v bodoče prodajala samo komunalno urejena zemljišča in na ta način se bo moglo prenehati z dosedanjo prakso, da so se gradbeni objekti gradili na neurejenih zemljiščih, pogosto celo brez dostopnih poti, da ne govorimo o drugih nujno potrebnih ureditvenih komunalnih delih. Višino prispevka za urejanje zemljišča določi občinska skupščina in sicer na podlagi minimalnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da se šteje mestno zemljišče za urejeno. Te minimalne pogoje, kot nekakšen nujen komunalni standard sorazmeren vrsti in potrebam gradenj tudi določa občinska skupščina. Oblika dodeljevanja parcel, ki je do-sedaj bila izrazito administrativna, se nadomesti s posebno obliko prodaje, to je Po večletnih pripravah so delavci podjetja »Tehnika« iz Ljubljane končno zasadili prve lopate in pričeli z gradnjo prvega dvoranskega objekta v sklopu bodočega komunalnega centra, ki bo obsegal poleg tega objekta še zgradbo, namenjeno za veleblagovnico, center družbene prehrane, dom družbenih organizacij, športna igrišča in letni kino. V času priprav, ko je bilo izgovorjenih mnogo besed -»za« in »proti« prejšnji in sedanji zasnovi, je bilo rešeno tudi poglavitno vprašanje financiranja. Zaenkrat velja to le za prvi in drugi objekt tj. za dvorano in veleblagovnico, doći m je vprašanje za druge objekte še naprej odprto. Toda vsi vemo, da je težje začeti kot nadaljevati ter zato lahko upamo, da bo reševanje tudi te zadeve sedaj hitreje napredovalo. Dvoranski objekt, ki bo namenjen večjim kulturnim, družabnim, družbenim in poslovno-trgovskim prireditvam, bo pomenil za same Domžale in širšo okolico veliko pridobitev, saj bodo s tem dane možnosti za poživitev in načrtno delo prav tistih vej javnega življenja in udej-stvovanja, ki se sedaj zaradi pomanjka- prodaje po konkurzu ali javnem natečaju. Tako nastopi pri oblikovanju cen zemljišča še tržni faktor, kjer bo cena v končni fazi odvisna od rezultata konkurza. V tem primeru, če bi občina za natečaj določila nižjo izklicno ceno, kakor so dejanski stroški ureditve mestnega zemljišča, oziroma, če bo dosežena na natečaju nižja cena od osnovni- cene zemljišča, povečane za vrednost komunalnih naprav, bo morala občinska skupščina razliko pokriti iz lastnih proračunskih sredstev. Marsikdo se bo vprašal, kako bo s stroški, katerim je izpostavljen vsak, če se nameni udeležiti natečaja pri prodaji parcel. To vprašanje se bo moglo urediti f>ri določanju konkiirznih pogojev, kajti le-ti bodo lahko zahtevali samo minimalno dokumentacijo udeležencev natečaja, kot npr. dokaz o pologu varščini', pismena izjava oz. potrdilo 0 zagotovljenih sredstvih in podobno. Na ta način se ne bodo udeleženci izpostavljali nobenim posebnim stroškom priprave dokumentacije in se bodo lahko udeležili natečaja brez posebnih izdatkov. Kot je razvidno, se v bodoče zemljišča ne bodo več oddajala administrativno v upravnem postopku, pač pa se bodo prodajala. Zaradi tega ni več osnove, da se občani obračajo na občinske organe s prošnjami za dodelitev gradbenih zemljišč. Ker je občina v svojem odloku, s katerim ureja vprašanje prometa urejenih gradbenih zemljišč, prenesla vse pravice na občinski stanovanjski sklad, bodo občani lahko pri stanovanjskem skladu dobili tudi vsa potrebna pojasnila. Prav tako bo stanovanjski sklad moral urediti v smislu novega odloka tudi vse zahtevke za dodelitev gradbenih parcel, ki niso bile rešene do 1. junija 1963. nja ustreznih prostorov niso mogle dovolj uveljaviti. V vrsto še nerešenih problemov spada tudi preskrba potrošnikov s špecerijskim blagom in gospodinjskimi aparati. Zmogljivosti in način sedanje postrežbe ne zadovol jujeta potreb tako močnega potrošniškega področja. V veleblagovnici bo največji del prodajnih prostorov namenjen prav prodaji špecerijskega in drugega blaga, ki ga vsakodnevno potrebujeta dom in gospodinjstvo. Veleblagovnica bo poslovala po načelih samopostrežbe, koder pa to ni mogoče pa tudi na klasični način. Ze omenjenim vrstam blaga bo pridružena še prodaja predpaki-rnnega mesa, morskih in sladkovodnih rib, bife in drugi, za obiskovalca veleblagovnice zanimivi oddelki. Prepričani smo, da bo izvajalec, tj. Gradbeno podjetje »Tehnika« iz Ljubljane, izpolnilo obveznost in da bodo začeta delu končana do pogodbenega roka. Tako bodo lahko občani proslavili svoj občinski praznik leta 1904 s še eno dodatno pridobitvijo, ki bo za dolgo vrsto let zadovoljila potrebe občanov in prispevala znatni delež k oblikovanju sodobnega mestnega življenja. Začetek gradnje komunalnega centra v Domžalah Člani upravnih odborov skladov občinske skupščine Na predlog komisije za volitve in imenovanja so bili imenovani člani upravnih odborov nekaterih občinskih skladov, in sicer: 1. V upravni odbor sklada za negospodarske investicije za predsednika: Habjau Franc, direktor podjetja »Sončnica«; Vir za člane: Vidali Ivan, direktor Zavarovalnice Mengeš Bogunič Abdulah, načelnik oddelka za linauce obč. skupičine Janša Janku, loko Domžale Otrin Janez, lermil Domžale Deržič Ivan, induplati Jarše Klemene Albin, KH Domžale i. V upravni odbor skladu zu pospeševanje telesne v/.goje za predsednika: Lipovšek Otmar, Induplati Jarše za člane: Orehek Avgust, Domžale Korenčan l.ovro. Mengeš Janmik Janez, Lukovica Novak Franc, Moravče Zcvnik Jože, Domžale dr. Sircelj Mitja, Domžale 3. V upravni odbor občinskega cestnega sklada za predsedniku: ll.ilini Stane, Trzin za člane: Orehek Avgust. Domžale Majcen Marjan. Mengeš Kovač Stane. Domžale Pančur Franc, Količevo Kepic Miha, Dragomelj Brodar Anton, Krašce 4. V upravni odbor sklada za šolstvo za predsednika: Detiček inž. Jurij, Združena kemična industrija Domžale za člane: Puvlič Miha, Domžale Flerin Milan, Domžale Lenič Jernej, Domžale Kujfež Slaša, Domžale Hadmelič Rajko. Jarše Koglič Franc, Vir Vrenjak Marija, Vir Ciorjup Anton. Mengeš J ii m n i k Janez, Lukovica Zobavnik Jernej, Homec 3. V upravni odbor sklada za komunalne potrebe družbenega standarda za predsednika: inž. Grandovec Pavel, iz Doba za člane: Blejc Anton, Mengeš Babnik Janez, Vir Rode Marjan, Domžale Gros Pavel, Domžale 6. V upravni odbor zdravstvenega investicijskega sklada za predsednika: inž. Svetlin Miha, Papirnica Količevo za člane: Križnar Majda, Domžale Kavni kur Mirni, Domžale Janežič Cilka, Universule Domžale Kosmač Jože, podružnica K'/.5z, Domžale Mutičič Slavko, Domžale Stiltur Leon, /.druvslveui dom Domžale 7. V upravni odbor stanovanjskega skladu občine Domžale za predsednika: Pavlic Miha, Domžale za člane: . Konjar iMarjan, Domžale Vrenjak Marija, Vir Mlakar Vinko, Trzin Narobe Kurol, Domžale Klemene Albin, Radomlje Stenovec Janez, Domžale Zupan Ivuli, Mengeš Merčun Jože, sluiiovanjsku skupnost Mengeš Povž. Ludvik, stanovanjska skupnost Domžale Avbelj L rune, stanovanjska skupnost Vir Orehek Anton, Domžale Krulc Jože, Moravče Zevnik Jože, direktor stanovanjskega sklada ti. V odbor za kratkoročno kreditiranje in dajanje posojil i/, investicijskega sklada pri podružnici KU Domžale za predsednika: Sonc Ivo, Papirnica Količevo za člane: . 11 * Blejc Anton, Mengeš Murine Kamilo, Jarše Repovž Anton Domžale Držanič Vili, Mengeš Bajec Slavko, Vir Bogunič Abdulah. načelnik oddelka za finance obč. skupščine inž. Siuiončič Lado. Semenarna Mengeš Člana odbora navedenega sklada sta tudi direktor podružnice KB Domžale in predsednik Sveta delovnega kolektiva nu-vedene podružnice. Dne 22. oktobra je končal svojo življenjsko pol vneti raziskovalec slovenske ljudske umetnosti in predavatelj na Gradbeni tehniški šoli v Ljubljani, prof. Jože Knrlovšek. Vse premalo se zavedamo, kaj smo / njim izgubili. Bil je avtor knjig: Slovenska hiša. Slovenski ornament. Lmet iiosliin obrt in Slovenski domovi. Izdal je 13 snopičev gradbenih elementov in več snopičev skript. Pripravljal je dia-filme. s svojimi članki pa je sodeloval v raznih listih. Ustanovil je tovarno »Dekor« v Ljubljani, vodil je gradbena deln pri tovarni celuloze Videin-Krško. pri papirnici Količevo in drugod. Projektiral je tudi opeko »Kadornka«. Izdelal je mnogo bajeslovnih in oi nanieiitalnih podob in priredil več razstav. Za svoje vsestransko delo je prejel številne nagrade, med drugim Prešernovo, kot nagrado zu najboljšega sestavljalca učnih knjig, i/.najditeljsko /a postopek slikanja z Inžiiimi barvami ter Trdinovo za življenjsko delo in prispevek znanosti. Njegovo delo je bilo tesno povezano z našim ljudskim izročilom in prav ljubezen do tega izročila je rodila njegova nepo/nbna dela. Smrt je res pretrgala nit njegovega življenja, zbrisati pa ne bo mogla njegovegn prispevka slovenski kulturi in znanosti. 7. novembra 19*3 je po dolgotrajni bolezni nepričakovano umrl politični delavec in sekretar Občinskega odbora SZDL Domžale tov. Janko Klopčič. star komaj 38 let. Rojen na Viru se je že v rani mladosti kol delavec v tovarni Kocjančič n u Viru vključil v napredno mladinsko gibanje in bil vseskozi na čelu boja za delavske pravice. Po osvoboditvi je bil nekaj časa upravnik gasilske šole v Medvodah, pozneje pa sekretar občinskega odbora Socialistične zveze Domžale. Bil je dober tovariš in prijatelj in je znal za vsakogar najti prijazno besedo. Za vse, ki smo ga poznali, pomeni njegova smrt težko i/.gulio. Trajno ga bomo obdržali v lepem spominu. Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta je bilo v poročilu in v razpravi nakazanih vrsta problemov, tako z gospodarskega kakor tudi družbenega področja. Občni zbor je na široko analiziral gospodarsko stanje T občini, probleme s področja proizvodnje, produktivnosti, in \ c s tira uja strokovnih kadrov, družbenoekonomske vzgoje neposrednih proizvajalcev in statutov delovnih organizacij. Ugotovitve, da se je produktivnost letu 1962 povečala za 12 % sicer kažejo, da so gospodarske organizacije pravilno razumele to nalogo, toda ker so osnovna sredstva iztrošena že nad 30%. sami stroji pa celo 64 %. bo potrebno misliti na večja investicijska vlaganju v osnovna sredstva. Dosedanja investicijska politika je slonela predvsem na skladih, ne pa na amortizaciji. Podatki kažejo, da so bili skladi v letu 1962 obremenjeni z investicijami kar za 39,8% vrednosti vseh skladov v občini. To pa prav gotovo ni pozitivno in ne daje perspektive investicijskega vlaganja v naslednjih letih. Prav tako podatki kažejo, da je plan i/voza v prvem polletju 1961 pod popreč- jem, saj so podjetja na področju občine izvozila samo 41,7 % planirane vsote. Razprava je odprla mnogo problemov s področja izdelave statutov delovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da mora delo okrog statutov biti bolj organizirano in da niso samo upravni organi in strokovne službe gospodarskih organizacij dolžne skrbeti, da izdelava statutov poteka tako kot je to potrebno. Pomanjkanje! strokovnih kadrov v posameznih gospodarskih organizacijah ne sme biti ovira pri uzu-konjenju notranjih odnosov v kolektivih. Razpravljanja o 42-urnem delovnem tednu so pokazala, da posamezne gospodarske organizacije to vprašanje jemljejo preveč le s formalne struni. Dejstvo p:i je. da bo potrebno dvignili produktivnost za 12% in da so to problemi, ki so tesno povezani tudi s sedemletnim programom gospodarskega razvoja. Razprava je nakazala, da bodo morale delovne organizacije in občinske skupščine posvečati več pozornosti razvoju družbenih služb in to predvsem na področju družbene prehrane in otroškega varstva. Uvedba 42-urnega tedna odpira zato tu- di vrsto problemov vzgojnih ustanov, ki jih sedaj na področju občine primanjkuje in vprašanju kvalitetne družbene prehrane, ki v sedanjem stanju ne zadovoljuje želja in potreb zaposlenih. Razprave so ponovno potrdile,, da bo potrebno d ružbeno-ekonomsk i izobrazbi neposrednih proizvajalcev v bodoče posvečati več pozornosti. Dejstvo je. du sedaj samoupravni organi in njihovi člani po svoji driižbeno-ekonomski izobrazbi zaostajajo za razvojem proizvodnje in produktivnosti. Tudi o vprašanju rekreaciji! delovnega človeka in o vključevanju in seznanjanju proizvajalcev z vsemi dogajanji na področju komune je bilo mnogo povedanega. Mnogi predlogi tako s področju ekonomskega razvoja in samega dela sindikatov v osnovi predstavljajo program dela občinskega sindikalnega sveta, ki bo moral v svoji bodoči mandatni dobi posvetiti več pozornosti tudi vprašanju nadaljnje rasti življenskega standarda, seveda ob prizadevanjih za večjo produktivnost. Novi plenum občinskega sindikalnega svetu je v celoti sprejel teze diskusije in si zadal kot nalogo, da sprejete nologe tudi v celoti realizira. O RAZVEDRILU, KI GA NI Nekoč sem se moral v šoli na pamet naučiti stavek »tres kolegium faciuntt. Pravilnost tega modrovanja je očita, saj najdemo povsod v življenju vsaj tri stvari, ki so potrebne za takšno ali drugačno stvar ali odločitev. Dvu z različnimi mnenji niti glasovati ne moretu kdo ima bolj prav — potreben je tretji. Gornji uvod sem namenil za polemiko okoli vprašanja in kritike našega prostega časa. Dopisnik v zadnji številki našega Poročevalca je namreč načel vprašanje krize naših občinskih kinematografov. Načelno se strinjam z dopisnikom, ne najdem pa v prispevku odgovor na postavljeno vprašanje oziroma predlog, ki se glasi: verjetno bi bilo potrebno anali- Sprejem alžirskih študentov pri predsedniku občinske skupščine Srednje tehniško usnjaisko-galauteiij-sko šolo v Domžalah obiskujejo dijaki iz daljne Alžirije. 1. novembra so praznovali svoj narodni praznik — obletnico priznanja neodvisnosti Alžirije. Da bi ga počastili skupno /. njimi, je dan pred praznikom povabil vse alžirske dijake v sejno sobo Občinske skupščine predsednik občine. Sprejema so se udeležili tudi direktor sklada zu mednarodno tehnično sodelovanje, predavatelji oddelkov za mlade Alžirce na STlGs. predstavniki druž-beiio-političnih organizacij in poleg predsednika še drugi funkcionarji Občinske skupščine. Po kratkem nagovoru je bila na vrsti zakuska, nato pa prijateljski razgovor, v katerem so najaktivnije sodelovali prevajalci. zirati vzroke, zakaj je prišlo do ukinitve kinopodjetij v Lukovici in v Jaršah... Pisec že v nadaljevanju omenja rešitev tega problemu in rešitev tudi je v tem — namreč v nekaj stotisočih dinarjih, ki so potrebni zu to, da bi luhko omenjeni podjetji prosperirali. Znano nam je, da sta se združili kino-podjetji v Domžalah in v Radomljah. Predvideva se pripojitev kina Mengeš. Zakaj bi ne načeli še vprašanja centralnega vodstva za vsa občinska kinopodjetja, kar bi s tem omogočilo obiskovanje kino predstav tudi tistim, ki jim to seduj ni mogoče — ker so kinodvorane zaprte. Vzporedno s tem se bomo v precejšnji meri izognili tako popularni razpravi o mladinskem problemu. Če ne drugega, bomo morda dosegli to, da bodo mladi ljudje obiskovali ob nedeljah več kino-predstav, enkrat tu in drugič tam. Cas med predstavami bi veljalo urediti tako, da bi obiskovalci predstave lahko prišli s kolesom od enega kinematografu do drugega. Na ta način bi nedeljske popoldnevi! tki so tako enolični predvsem v zimskem času) izkoristili ceneno in v določeni obliki izobraževalno. Zapiranje kinematografov in drugih lokalov močno moti planiranje prostega časa. Delovni človek si želi zubave in je nanjo upravičen, zato denar ne bi smel biti vzrok za ukinjanje tega, kar smo nedavno že imeli. Sanacija posledic ukinitve kulturnih zabavišč bo vsekukor dražja in dolgotrajnejša od vzdrževanja že obstoječih institucij. Prepričan sem. da se bo v prihodnji številki oglasil še tretji (ali še več), ki bo v Občinskem poročevalcu podal o tem svoje mnenje. Predsednik občinske skupščine, Jože Pogačnik, čestita alžirskim študentom ob obletnici pričetka njihove revolucije — njihovem narodnem prazniku. Prevajalec: je Cene Matičič Vpisovanje posojila zaključeno Občani in delovne organizn- za obnovo in graditev Skopja cije občine Domžale so vpisali naslednje zneske: ... .. Visina Vpisnikov posojil« 1. Organizacije in skupnosti (iz skladov)........ 38 39,580.000 din 2. Delavci in uslužbenci . . . 6986 61,927.000 din 3. Kmetje......... 344 803.000 din 4. Drugi občani (obrtniki, upokojenci, gospodinje, svobodni poklici)........ 631 5,011.000 din Skupaj 7999 107.321.000 din Tako je zaključno poročilo arondacijo vključenih 860 krneč- tritedenske akcije vpisovanja kili gospodarstev in da tu na- posojila. Iz številu vpisnikov in stajajo najrazličnejše težave, višine vpisanega posojila ugo- Računati moramo tudi s tem, tavljamo, da so občani in de- da je po hribovitih predelih lovni kolektivi pokazali visoko mnogo kmetij s starimi ljudini, stopnjo humanosti in tovari- ki jih tarejo davki in socialni štva do občanov bratske repub- problemi. Vendar smatramo, da like. ki jih je prizadela kata- bi kljub temu lahko reč knieio- strofa. Na drugi strani moramo valcev posodilo vsaj 1000 dinur- duti priznanje občanom, ki so v jev, če ne več, če bi se vživeli akciji vpisovanja posojila so- v nesrečo in gorje Skopjancev. delovali kot člani vpisnih komi- Gotovo je svoje doprinesla ča- sij ali v političnem aktivu. Pri sov na stiska celotno akcije in organizaciji in pripravah za smo občanom premalo predočili vpisovanje posojila je sodelo- katastrofo in njene posledice valo nekaj nad 300 občanov. ter našo moralno dolžnost, ki Največ posojila so vpisali de- jo imamo kot občani do sosed- lavci in uslužbenci, pa tudi s nje republike, številom vpisnikov smo lahko „ .. ,. zadovoljni, saj ga je vpisalo od kom isi.je pri KO, SZDL 96.3% zaposlenih. Ne moremo so obllkale 1* BHelli in vas,, pa biti v celoti zadovoljni z Le..'9 V"SI »f taVh' k|,r- '" '',?" vpisom posojila pri kmetovo,- sojda vpisal noben obran, jo cih. Vemo, da je v ravninskem vl,'s,,!l, '"'-std. ,.r, KO S/DI. predelu in v moravski dolini v so v"lsn1' Pos()jdo takole: Kmetje Obrlniki vpisnikov din vpisnikov din Domžale....... 16 86.000 79 1,138.000 Mengeš....... 5 30.000 126 992.000 Radomlje....... 27 53.000 44 233.000 Preserjc....... 7 27.000 8 134.000 Homec........ 5 17.000 26 76.000 Jarše........— — 26 219.001» bragonielj...... 13 26.000 9 84.000 Trati........4 16.000 31 376.000 Vir. Količevo..... 2 8.000 — — Dob......... 18 51.000 67 368.000 Mi .i 11.........13 44.000 15 95.000 Krtina........11 49.000 2 3.000 1'revoje....... 6 12.000 26 63.000 Lukovica....... 17 56.000 12 50.000 Zlato polje...... 16 21.000 6 9.000 Krašnja....... 8 11.000 18 66.000 Blagovica....... 26 36.000 15 36.000 Trojane.......46 109.000 12 41.000 Peče......... 33 38.000 2 6.000 Marnvče....... 43 83.000 28 116.000 Vrhpolje....... 24 58.000 7 14.000 Res je. da smo I doseženim poiskali vzroke, zakaj tudi na vpisom posojila v celoti zado- terenu nismo dosegli takih re- voljni. potrebno pa je. da bodo zultnlov kot pri zaposlenih ob- KO SZDL na svojih sejah le čanih. Poročilo o začetku ekonomske šole Pri Delavski univerzi v Domžalah je začela z delom Srednja ekonomska šola za odrasle, ki ima 2 oddelka in sicer v Domžalah I. letnik in v Mengšu III. letnik. V prvem letniku je vpisanih 31 slušateljev, v III. letnik v Mengšu pa 29. Slušatelji so večinoma ljudje, ki delajo na delovnih mestih, za katere se zahteva srednja strokovna izobrazba, pa le izobrazbe nimajo. Predavanja na šoli redno tečejo, podajanje snovi pa je prilagojeno izobrazbeni stopnji slušateljev. Zastopnik občinskega komiteja ZMS razvija taborniški prapor Taborniki so razvili prapor Prvo nedeljo v novembru so pregledali letošnje delo domžalski taborniki. Pred desetimi leti so se zbrali v Domžalah prvi taborniki — bilo jih je trideset. Danes šteje odred 12si akth rtih članov, ki delajo združeni po vodih in četah ter v enem klubu. Letos so organizirali veliko krajših izletov in pohodov, uspešno pa so tekmovali tudi na različnih taborniških tekmovanjih v okrajnem in republiškem merilu. Tako so zasedli prvo mesto v skupnem plasmaju na okrajnem mnogoboju v Ribnici. Moška B ekipa je potem zasedla prvo mesto tudi na republiškem mnogoboju v Tolminu. Poleti so taborili v dveh izmenah v Bohinju, za DPM pa so organizirali taborjenje v Izlakah. V prihodnje bodo morali s taborjenjem zajeti še veliko več mladih, saj je v občini veliko takih, ki ne gredo poleti nikamor. Vsi ti in še drugi uspehi so samo potrdilo za vse dosedanje delo in rast taborniške organizacije v Domžalah, ki si je počasi le pridobila tisto mesto, katero ji pripada. Letos pa bodo razširili in utrdili organizacijo še v Dobu. Jaršah in Radomljah. Zalo bodo morali Ustanoviti občinsko zvezo, ki bo pomagala novim enotam materialno in s kudri. Ob jubileju so razvili ob pomoči delovnih kolektivov in družbenih organizacij svoj prapor, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo občinski komite ZMS. Organizirali so taborniško razstavo, ki je vzbudila veliko zanimanja. Nagradili bodo pionirje Občinski odbor jugoslovanskih pionirskih iger je imel te dni svojo sedmo redno sejo. na kateri je razpravljal 0 dosedanjih uspehih in bodočem programu delu pri tehnični vzgoji pionirjev in mladincev v okviru tekmovanja JPI. Iz poročil predsednika občinskega odbora in predsednikov posameznih komisij je bilo razvidno, da potekajo tekmovanja v okviru danih možnosti prav lepo. Največ uspeha v tekmovanju sta imeli prometno vzgojna 111 modelarska komisija, katero rodit« prof. Vrhove in Novak. Tu komisija je že zaključila prvo fazo tekmovanja DO vseh sektorjih in je na podlagi zbranega gradiva po odredih tudi že predlagala nagraditev posameznikov in skupine pionirskih odredov. Izdelala je tudi že nov bodoči program za II. etapo tekmovanja, kar je odraz sedanjega uspehu. Pri tekmovanju je razglasila zu najboljše odrede nn tem področju Domžale 1, Domžale II in Moravče. Pohvaljeni pa so bili tudi odredi v Trzinu. Dobu in Pečuh. Med najboljšimi posamezniki so bili Poje Ivicu, Okršlar Cveto. Dcrž.ič Nuša ter Pollak Andrcjka. Vzporedno s komisijo za modelarstvo in prometne vzgojo je potrebno pohvaliti tudi komisijo za radioamaterstvo, ki ima težje pogoje dela. vendar je tudi ta za svoje delo z raznimi inslrukci jnmi po šolah in odredih dosegla zadovoljiv uspeh. Občinski odbor JPI izdaja tudi svoj Bilten. Odi >or se bori predvsem z fi-nnnčniini težavami, saj mu ni uspelo izposlovati več kakor 200.000 din dotacije. Zato delo ni moč razvijati v obsegu koi ga predvidevu program. Meni tekmovali jeni je uspelo s posredovanjem posameznih članov v I. osnovni šoli v D >m-žalah odpreti novo delavnico, ki je namenjena tehničnemu pouku za učence te šole. Delavnica je lepo urejeuu in opremljenu. Poročila s sej občinske skupščine Na seji -občinske skupščine v mesecu juliju in avgustu 1963 so odborniki meri drugim razpravljali o stanju gospodarstva občine Domžale v letu 1962 in ftrvih petih mesecih tekočega eta; izdali soglasje k stopnjam prispevkov socialnega zavarovanja; potrdili sklep delovnih kolektivov kino podjetja Radomlje in kino podjetja Domžale, da se združita v eno podjetje — Kino Domžale. Dalje je občinska skupščina sklepala tndi o ukinitvi podjetja Kino Induplati Jarše, o prometnem davku za razrez lesa za potrebe lastnikov ter med d mirim sprejela odlok 0 priznavalninah ter odlok o ustanovitvi sklada za borce NOV. Pod točko »razrešitve in imenovanja* je občinska skupščina na naslednjih dveh sejah odločila, da na lastno željo razreši dolžnosti prisilnega upravitelja v podjetju Avtoservis Domžale Viljema Deržaniča in namesto njega imenjuje novega prisilnega upravitelja Franca Zajca. Zaradi izvedene reorganizacije domžalskih kino podjetij je bil razrešen dolžnosti honorarnega upravnika Ivan Tratnik in za upravnika združenih kino podjetij imenovan Bojan Krištof. Na razpisano delovno mesto direktorja Tovarne sanitetnega materiala na Viru je bil imenovan Slavko Bajec, dosedanji vodja komercialne službe v istem podjetju. Izvršena je bila tudi sprememba upravnika Kmečkega mlina v Jaršah, in sicer je bil zaradi upokojitve razrešen dosedanji upravnik Franc Šenk in za novega upravnika imenovan Anton Furer. Namesto začasnega štaba za pomoč oškodovancem pri potresu je bila imenovana posebna komisija, ki jo sestavljajo: predsednik komisije: Šink Franc, iz Mengša, njegov namestnik: Sčukovt Viktor; člani komisije: Skrinjar Marko, tajnik komisije; dr. Pevec Ivo, zdravnik iz Domžal; Rak Franc, DPM Domžale; Prešeren Dolfe, učitelj iz Domžal in Peterca Ivo. 8. tO. 1963 se je občinska skupščina Domžale sestala na četrto sejo obeh zborov in na njej najprej obširno obravnavala informativno poročilo sveta za splošne in notranje zadeve o kaznivih dejanjih, mladinskem prestopništvu in problemih delovne sile iz drugih republik ter o sklepih in zaključkih, ki jih je ta svet že sprejel v zvezi z navedeno problematiko. Vsi zaključki sveta m priporočila občinske skupščine v zvezi s temi vprašanji streme za odstranjevanjem negativnih pojavov v družbi. Iz teh sklepov in priporočil izhaja osnovna skrb za človeka, predvsem za našo mladino, da bo vredna dediščine, ki ji jo izroča naša družba. S posebnim odlokom je nato skupščina ustanovila službo pravne pomoči, ki bo kot socialistična advokatura omogočala občanom uveljavitev njihovih pravic in pravnih koristi. Služba bo |K)sredovala vso pravno pomoč, razen zastopanja v kazenskem postopku. Ustanovitev take službe pravne pomoči bo koristila vsem občanom ter bo varovala in pospeševala zakonitost na vseh pixl-ročjih družbenega in zasebnega delovanja. (Določnejše informaciji; o delovali ju službe pravne pomoči bomo občanom še posredovali.) V okviru sprenienjenih zveznih in republiških predpisov je nato skupščina razpravljala in sprejela odlok, s katerim so se na novo določile dnevnice za službena potovanja uslužbencev občinske skupščine in njenih zavodov in organizacij ter odlok o položajnih plačah za uslužbenec občinskega sodišča. Z odlokom o spremembi odloka o občinskem prometnem davku, ki ga je za tem sprejela občinska skupščina, se odpravlja 4. točka tega odloka, ki je določala, da se od plačila za žaganje lesa iglavcev plača občinski prometni davek v vrednosti storitve v znesku 4000 di-darjev od enega kubičnega metra hlodovine. Tega prometnega davka torej od objave navedenega odloka v uradnem vestniku okraja Ljubljana ne bo treba več plačevati. Nato je skupščina razpravljala o ukinitvi prisilne uprave obrtnega podjetja »Avtoservis« Domžale, ker je iz. polletnega zaključnega računa za leto 1963 ugotovila, da se je podjetje gospodarsko utrdilo in dosega razmeroma dober finančni uspeh. Ker jc tudi rok trajanja prisilne uprave potekel, je skupščina odločila, da se prisilna uprava ukine. Do imenovanja direktorja po razpisu bo to dolžnost opravljal dosedanji prisilni upravitelj Franc Zaje. Svet za obrt je predložil skupščini v razpravo predlog za likvidacijo Kino podjetja Mengeš in pripojitev k stanovanjski skupnosti Mengeš, kjer naj bi posloval kot samostojna ekonomska enota. Po daljši razpravi skupščina predlagane rešitve ni sprejela, ker je bila mnenja, naj bi se vprašanje filma reševalo v okviru enega podjetja« ki že združuje kino Domžale in Radomlje in pri katerem že obstaja svet za razdeljevanje filmov, ki bi skrbel za predvajanje primernih filmov tudi v Mengšu, kjer je v tem pogledu v zadnjem času določena kriza. Taka rešitev bi bila povsem opravičljiva tudi iz gospodarskih razlogov. Skupščina je zato sprejela sklep, naj delovni kolektiv Kino Mengeš razpravlja o predlogu skupščine, da se združi s skupnim občinskim kino podjetjem v Domžalah. Skupščin,! tudi ui sprejela predloga delovnega kolektiva Mehanične delavnice Domžale, ki je sklenil, da bi se ta delavnica ločila od krajevne skupnosti Domžale in se osamosvojila. Skupščina je namreč sklenila predlagati navedenemu kolektivu, da so pripoji podjetju A v I ose rv is«, kot je kolektivu že predlagal svet za obrt. laka rešitev bi bila pozitivna tako za podjetje »Avtoservis« kot za snmo mehanično delavnico, ker bi ji bil na ta način zagotovljen nadaljnji razvoj. Svet za finance je nadalje pripravil poročilo komisije za likvidacijo gospodarskih organizacij, in sicer je to vsel>ovnlo podatke o zaključeni likvidaciji obrtnega podjetju jRe-nionU Lukovica, gostišča »Grob-Ije« in opekarne Krušen. Skupščina je ugotovila, da je likvidacijski postopek navedenih podjetij v redu končan in je zato likvidacijske bilance potrdila. Nadalje je skupščina ugodila iniciativi delavske univerze Domžale in izdala soglasje, da se ustanovi pri njej oddelek večerne srednje ekonomske šole z oddelkoma v Domžalah in Mengšu in s tem omogoči in olajša številnim interesentom nadaljnje izobraževanje. Seveda bo to šola le za odrasle, ki si iz določenih razlogov z rednim šolanjem niso mogli pridobiti srednje šolske izobrazbe. Skupščina je nato razpravljala in sprejela predlog sveta za šolstvo, da se ukine osnovna šola nn Homcu. Z dograditvijo nove sodobne šole v Radomljah, v kateri se je pouk /e pričel s 15. septembrom, namreč osnovna šola na Homcu ni več potrebna. Nova šola je oddaljena od Homca dva kilometra in vsi učenci iz. Homca že obiskujejo popolno osnovno šolo v Radomljah, ki bo lahko nudila učencem boljše pogoje za pouk. Na predlog komisije za volitve in imenovanja je skupščina razpravljala in sklepala o naslednjih imenovanjih: 1. Ustanovljena je bila posebna komisija, ki bo spremljala prpirave gospodarskih organizacij za prehod na 42-urni delavnik in bo v zvezi s tem potrjevala analize in programe, ki jih morajo podjetja predhodno pripraviti. Komisijo sestavljajo: predsednik: Inž. Jurij Detiček, odbornik občinske skupščine člani: Inž. Avgust Pavlin, Papirnica Količevo Matija Svoljšak, Universale Domžale Viljem Deržanič, Tamiz Mengeš dr. Franc Jerovec, Induplati Jarše Ti Laznik, služba družbe- nega knjigovodstva Domžale Dušan Boritnar, Vata Vir 2. V zvezi z nalogo gospodarskih organizacij, da morajo d« 13. novembra 1963 izdelati pred-osnulke svojih statutov, je bila imenovana posebna komisija, ki bo skrbela za to, da bodo pod-jetja in zavodi do postavljenega roka izdelali omenjene pred-osnutke, ki jih bo ta komisija nato pregledovala in končno same statute tudi potrjevala., Komisijo sestavljajo: predsedni k i in/. Miha Svetlin, Papirnica Količevo člani: Ivan Vidnli, Zavarovalnica Mengeš Janko Ukmar. Induplati Jarše Mirko Požek, Vata Vir Vido Bajec, Invalidske delavnice »Zlato polje« Domžale Janez Kralj, za občinski sindikalni svet Domžale Slane Košir, loko Domžale 3. Ustanovljena je bila stalna likvidacijska komisija, ki jo sestavi ja jo: Vinko Pecelj. Združena kemična Industrija Domžale — predsednik komisije Viljem Limoni, računovodja pri podjetju »Termit« Domžale — član Sandi Rihtar, računovodja Papirnice Količevo — član 4. Skupščina je potrdila sestav občinske komisije za vpi.^ ljudskega posojila, ki jo sestavljajo: predsednik: Jože Pogačnik, predsednik občinske skupščine Domžale namestnik predsednika: Jernej Lenič, predsednik občinskega odbora SZDL Domžale čla ni: Janko Janša, tovarna Toko Domžale Jolauda Vidali, Služba družbenega knjigovodstva Domžale Abdulah Bogunič. načelnik oddelka za finance obč. skupščine Hajko Radmelič, tajnik občinskega sindikalnega sveta Domžale Branko Zaje. ta jnjk občinskega komiteja ZMS Domžale Ludvik Povž, tajnik občinske skupščine Domžale Tajniške posle komisije bo opravljala Irena Gostinčar, uslužbenka oddelka za finance občinske skupščine. 5. V upravni odbor sklada za borce NOV so bili imenovani: predsednik: Jože Kosmač, iz Domžal tajnik: Vlado Ješevič, uslužbenec občinske skupščine člani: I'rane Avbelj, z Vira Slavko Korošec, iz Krašnje Jože Otolani, iz Moravč Ivan Pirš, iz Radomelj Franc Rak, iz Ihana Janez Zibelnik, iz Mengša Anton Zakrajšek. Domžale 6. Zaradi prenosa pristojnosti po zakonu o razlastitvi, zakonu o agrarni reformi, zakonu o agrarni skupnosti na občine je bila imenovana komisija za agrarno -formo, ki jo sestavljajo: predsednik: Marko Hribar, iz Mengša tajnik: Niko Terstenjak, referent pri obe. skupščini člani: Janez. Birk, kmetijski referent in Emil Stegnar, gozdarski referent pri obe. skupščini Komisija za določitev odškodnine za zemljišča v postopku agrarne reforme, ki jo sestavljajo: predsednik : Miha Kepic, odbornik občinske skupščine, iz Drngomljn tajnik: Janko Pliberšek, pravni referent občinske skupščine člani: Franc Pliberšek. kmetijski inšpektor in Vinko Vidmar, finančni uslužbenec občinske skupščine 7. V zvezi z določili uredbe o prispevkih za gozdne sklade je skupščina ustanovila komisijo, ki bo odločala, za koliko se posameznim zavarovancem zmanjša prispevek v gozdni sklad ob pogojih, da uporabi les v svojem kmetijskem gospodarstvu. Komisijo sestavljaj": predsednik: Ivan Peterca, odbornik občinske skupščine člani: Martin KlopčiČ, uslužbenec zavoda za komunalno izgradnjo Domžale inž. Roman Celarc, kmetijska zadruga Lukovica Edo Vollmajer, kmetijska zadruga Lukovica Srečko Berlot, iz Moravč Franc Rojs, in Franc Ovca, iz kmetijske zadruge Lukovica H. Ker je potekla mandatna doba dosedanjemu upravnemu odboru Zavoda za komunalno izgradnjo Domžale, je skupščina imenovala nov upravni odbor navedenega zavoda, ki ga sestavljajo: predsednik: Slane Mahni, iz. Trzina člani: Martin Andrejka, iz Šentvida Ivan Tratnik, iz Domžal Ivan Peterca, iz Stude Anton Prišel, član kolektiva zavoda Mirko Štampar, član kolektiva zavoda Marko Hribar, upravnik zavoda 9. Po razrešitvi dosedanjega upravitelja II. osnovne šole v Domžalah, Jerneja Leniča, je bil za novega upravitelja imenovan Frnnc Flajs. dosedanji vodja podružnične šole v |ar-sah. Skupščina je nato še v devetih premoženjsko pravnih zadevah potrdila sklepe sveta za družbeni plan in finance in na predlog Istega sveta štirim prosilcem izdala garancijske izjave. Pred zaključkom seje so odborniki DOSluiatl še poročilo o poteku akcije za vpis ljudskega posojila. Ob vpisu ljudskega posojila Pretekli mesec smo doživeli pomembno človekoljubno politično akcijo v Dolin: vpis posojila za obnovo Skopja. Akcija ni bila samo humanitarnega ali gospodarskega značaja. Pri vpisu ljudskega posojila se je namreč pokazalo, koliko je v naših ljudjeh živo čustvo bratstva med jugoslovanskimi narodi in koliko smo sposobni neko večjo akcijo začeti in uspešno izvesti v kratkem času. Po-se.bej veljajo te ugotovitve za teren. V času ljudskega posojila se je pokazalo, kolikšen je vpliv krajevnih organizacij v okolišu, koliko so krajevni aktivi bili zmožni vpis posojila izvesti med obrtniki, kmeti in drugimi zasebniki. Niso bile redke pripombe, da je razpis prišel v nepravem času, v jeseni, ko so izdatki za nabavo ozimni ;: in kuriva, ko morajo obrtniki in kmetje poravnati svoje družbene obveznosti, ko so se zopet začeli izdatki za šolanje otrok itd. Nekateri so prišli na misel, da je naš kraj sam potreben posojila za nujno potrebno ureditev potoka in vodovoda. Težko je naj- ti kraj, ki ne bi potreboval ničesar, ni pa mogoče najti kraja, ki bi bil v hujši stiski, kot J6 Skopje. V tem je tudi bil smisel vpisa posojilu. Če vse to upoštevamo, je težko verjeti, da nekateri v J mesecih ne bi mogli (lati ničesar. Prav na ic-renu je akcija vpisa ljudskega posojila imela mogoče večji politični kot gospodarski značaj. V Dobu je vpis ljudskega posojila organiziral odbor SZDL. V celoti je vpis potekal in se končal bolje, kakor so pričakovali pesimisti. Številčno so bili pri posojilu najmočneje udeleženi upokojenci, čeprav niso vpisali največ. Večina je namreč vpisovala le manjše vsote. Največ so vpisovali obrtniki. Ti so v splošnem vpisovali tudi največje vsote. Najmanj so vpisovali kmetje, čeprav številčno niso bili slabo udeleženi. ReS je, da imajo nekateri kmetje zaradi majhne produktivnosti, pomanjkanja domače delovno sile in slabe prodaje težave s poravnavo družbenih obveznosti in so zato v slabšem finančnem položaju, vendar smatramo, da je npr. vsota 3000 din za kmetijo res nizka. Prehod na 7-urni delavnik Ob prehodu na 7-urni de- raza predvsem v tistih organi- Iavnik bodo delovni kolektivi zacijah, v katerih bodo delavci morali premostiti precej težav, pri strojih delali v več izme- Nekatere težave se kažejo že nah. Pri tem pa bodo ostali v naprej, na druge pa bodo go- stroški za obrabo strojev (amor- spodarske organizacije naletele tizacija. fiksni stroški) isti, uči- šele pri prehodu samem. nek pa bo večji. Prehod na 7-urni delavnik Kakšne so možnosti posame- ni enostaven. Največja težava znih podjetij za prehod na 7- pa bo verjetno materialna osno- urni delovnik pa nam kaže na- ve organizacije. Pri tem imamo slednja tabela: v mislih predvsem razmerja Bi med strojnim delom (delo stro- strojnim jev) in človečkim delom (živo N«ii» P°°»i» in delo). Omenjena faktorja sta ^g$m najpomembnejša v proizvodnem procesu. Od uspešnosti 1. LIP Radomlje . . . 166 omenjenih faktorjev je odvisna 2. Induplati.....^6 višina novo ustvarjene vrednosti 3. Universale .... 127 iu produktivnosti dela (učinek). 4. Vata......37 Slednji (produktivnost dela) pa 3. Lile.......102 bo OaloCUJOČi faktor, od kate- 6. Trak......60 rega je odvisna realnu možnost 7. Kemična.....24 prehoda na 7-urni delavnik. 8. Sončnica ...... 72 Delovni kolektivi bodo morali 9. Toko......111 po prehodu torej povečati pro- 10. Ml ino« t roj . . . . 1"2 duktivnost dela poprečno za 15 .11. Papirnica .... 17 odstotkov, če bodo hoteli doseči¥12. Termit.....49 iste delovne uspehe kot sedaj. 13. Melodija.....134 To, kar so prej ustvarili v 48 14. Opekarna .... 269 urah. bodo morali sedaj ustva- Skupno poprečje 36 - riti v 42 urah. r r Večje produktivnosti dela stolpec v tabeli razmerja (delovni učinek - uspeh) pa m mpH strojniin in ci„VPškim de-mogocc pričakovati le z večjim ]om ka>f; m kn,iko p,nren,ov izkoriščanjem delovne sile tem- je vpfj; ali mfinJRi del člove-več predvsem z večjim izkori- v, Hp|a ^ strnjnPKa Tako scanjem strojev. Ker pa si go- podjetje 'LIP Radom-spodarske organizacije glede na ,jr, rarmPrje-med živim in obseg in izkoriščanje stroj, dela s|rojIlilll ,|Hom kar pomf,nj, med seboj niso enake, zato tudi (|.)jf, (-.|(lvf.;ko ,|p|n 7R Hb% ne moremo pričakovati enake VPfjP of| strojnega, dočim pred-moziiost, za prehod na .-urni slnv| j,, či()Veško delo v Papirni-delavnik. Prav zaradi tega bodo . Ko|i(,(,vo |e 17% strojnt.?a. verictno imele vre tezuv tiste , . ., , organizacije, ki razpolagajo z Iz navedenega je razvidno, da manjšim obsegom stroj, dela in t« I'"'1'™1 .»«. ^nik večjim obsegom živega dela. ni enostaven in da je odvisno Tiste organizacije, ki imajo od vsakega posameznega delov-pretežno strojno delo. pa bodo nega kolekt.vn. kako bo pr.sto-lažjc prešle v skrajšani delav- P'l k izvajanju, nik in se predvideva celo več- Prepreke, ki se bodo pri tem ji delovni uspeh. To pomeni, dn pojavile, bo možno odstraniti z bo v takih organizmi juh prišlo vestnim in premišljenim delom do povečanega izkoriščanja organov upravljanja in s gost rojev. To povečanje izkori- delovanjem celotnega delovne-ščanje strojev bo prišlo do iz- ga kolektiva. Tovorna postaja domžalskega kolodvora je z asfaltiranjem dovozne ceste mnogo pridobila. Prostor pred skladiščem pa je ob deževju še vedno podoben neprehodnemu močvirju Nova šola v Radomljah V začetku počitnic 1963 še nihče ni verjel, da bodo otroci iz Preserij, Radomelj, Homca in drugih okoliških krajev nadaljevali osemletno šolanje v novi šoli. In vendar je tako. Utesnjenost, katero so narekovale okoliščine, bo v najbližji prihodnosti odpravljena in normalni pouk bo stekel v novem, modernem poslopju. Ta ugotovitev nam pove samo končno dejstvo, zato si v kratkih obrisih še enkrat oglejmo vso zgodovino gradnje, od želje do uresničitve. Na mnogih sestankih, političnih in množičnih je bila na dnevnem redu tudi točka — kdaj bomo dobili za naše otroke novo šolo, ker otrok iz leta v leto več in jih posamezne učilnice starih šol niso mogle več sprejeti. Zelja po novi šoli je bila torej več kot utemeljena. Občani Domžal so prisluhnili tej želji ter pričeli tudi glusno misliti ,in željo uresničevati. Iako imamo danes novo šolo. Vodstvo šole v Radomljah, člani šolskega in gradbenega odbora niso šteli potov, katere so morali opraviti, da je bilo mogoče z gradnjo pričeti. Pomoč, katero so nudili prebivalci Radomelj in okoliških krajev, predvsem pa tovariša Klemene in Pirš iz Radomelj ter Sonc s Količevega, je prispevala k hitrejši realizaciji. Prvič v no"o šolo so dosedanje dediščine iz časov po prvi svetovni vojni ali še pred njo. Radomljani so imeli svojo šolo. na kateri je bil pouk v treh izmenah. šola je bila popolna osemletka. Manjkali pa so na šoli vsi prostori za specializirana predavanja, kot so to kemični in fizikalni laboratorij in delav'nice za tehnični pouk. ki je za doraščajo-čo mladino vedno bolj potreben. Šola na Homcu je imela samo 4 razrede in prav toliko oddelkov, šolo so pred nekaj leti modernizirali .vendar je ostala, kakor šola v Radomljah, brez kabinetov in drugih pomožnih prostorov. Brez dvoma je imela ta šola od vseh najbolj ugodno lego, toda zu razširitev premalo zaledja. Tretja šola. katere del šolskega okoliša tudi gravitira na novo šolo, je šola v Spodnjih Jaršah, četrta pa cnooddelčna šola v Rovih. Posebej velja poudariti, da nobena od navedenih šol ni imela telovadnice, s katero bi otrokom lahko približali telesno vzgojo in razgibavanje v telovadni uri. Vse to so lahko predavatelji na teh šolah izvajali samo ob lepem vremenu na šolskem dvorišču, ob slabem pa nikier. Posebej velja omeniti tudi dejstvo, da je šoloobveznih 6. avgusta 1962 so pričeli z gradnjo. Do zime je bila zgrud-ba v surovem stanju gotova in kljub hudi zimi je počasi dobivala vedno bolj dokončno obliko. Pasanti so začudeno gledali svojstveno obliko nove šole, včasih pritrjevali načrtu, včasih pa godrnjali. V sedanji zaključni fazi je slednjih malo ali pa skoraj nič. Poslopje je gotovo in lepo. Notranja ureditev je sodobna in ima vse potrebne prostore za nemoten pouk v osemletki današnjih dni. Skozi lepo avlo pridete na glavni hodnik, tlakovan s sivimi ploščicami iz umetne mase. Glas koraka zamre ob zvočni izolaciji, ko se približujete razredom in stopniščem, ki vas vodijo v nadaljnje razrede v prvem nadstropju. V vsaki učilnici so tla drugačne barve. V vsakem razredu je prostora za 32 učencev in v vsakem razredu je vodovod ter zvočnik, po katerem lahko uprava šole doseže vsakega učenca ali predavatelja. Tabla (šolska) strah in trepet vseh prebivalcev tega svetišča znanost, se razprostira preko 2 sten in je za starejšo generu-cijo nekaj novega, medtem ko se bodo naši otroci čudili, kako smo sploh lahko shajali samo z eno tablo in še to morda na stojalu. Sodobne sanitarije za dečke in posebne za deklice so v polkleti ter bližje kot nekoč, ker je dostop zaradi notranje razporeditve takšen, da je vse blizu in ua svojem mestu. Ogrevanje vseh prostorov je urejeno centralno. Upruvu šole ima svoje prostore na severovzhodnem delu poslopja. Tu je poseben prostor za upravitelja šole, za tujnieo, prostorna in svetla je nadalje konferenčna soba za predavateljski kader in poseben prostor za razgovore s starši. Na razpolago so kubineti za učne pripomočke in pa soba, kjer bo nameščena šolska knjižnicu. Učilnic za pouk je 15 tako, da bo po formalni otvoritvi šole pouk samo v eni sami izmeni. Šolanje v dopoldanskem času je po ugotovitvi pedagogov najprimernejši in bo tudi v tem pogledu najboljšemu zadoščeno. Se vedno neurejeno in samo začasno odloženo je vprašanje šolske telovadnice, katera je predviđena v načrtu v posebnem traktu na zahodni strani poslopja, ki pa stane nadaljnjih 50 milijonov dinarjev. Prav v bližnji prihodnosti bo treba tudi le milijone nekje dobiti in telovadnico zgraditi. Začasno je to vprašanje urejeno nu račun kemične in fizikalne predavalnice, ki skupno brez vmesne stene v mezaninu predstavljala telovadnico. Prostor je začasen in bo začasno tudi ustrezal potrebi. Otvoritev šole bo 29. novembra in to bo poseben praznik za vse nas, posebej pa za 381 otrok, ki obiskujejo novo šolo in od katerih jih je samo v dveh prvih razredih 47. To bo velik praznik in začetek poti k boljšemu posredovanju znanosti za 19 predavateljev nove šole, bo najlepši spomenik naše revolucije in socializma. 40 let tovarne sanitetnega materiala na Viru Podobno kot pri mnogih drugih tovarnah v domžalskem okolišu, je nastala na temeljit starih objektov tudi današnja tovarna sanitetnega materiala na Viru. Tu so v skromnih prostorih nekdanje kartonaže v letu 1925 pričeli izdelovati sanitetni material. Podjetje je postopoma rastlo, opremljeno je bilo le s starimi stroji. Izkoriščanje delavcev in slabi pogoji dela so pripomogli, da je bila omogočena postopna rast tovarne, žal pa ne načrtno in brez skrbi za delovne pogoje zaposlenih. Neznosne razmere in visoka delovnn zavest je dobila še poseben odrnz. ob stavki tekstilcev v letu 1936, ko so tudi v tem obratu z nekajdnevno stavko pokazali svojo solidarnost z drugimi delovnimi ljudmi. V času okupacije je bilo v tovarni močno žarišče odpora proti zatiralcu naših narodov — okupatorju. Proizvodnja je zelo padla, saj je tovarna obratovala z znatno zmanjšano kapaciteto. Prva leta po vojni si je kolektiv nenehno prizadeval izpolniti vse postavljene naloge. Po nacionalizaciji leta 1946 je proizvodnja že normalno tekla, čeprav je bilo zaposlenih samo 70 delavcev. Ze naslednje leto se je število zaposlenih dvignilo na 290, temu primerno pa so se večale tudi proizvodne kapucitete. Novo obdobje je v podjetje vsekakor prineslo delavsko samoupravljanje, uvedeno v letu 1950. Delavci so naglo dojeli zaupano jim nalogo in so se zato z uspehom uveljavljali v samostojnem gospodarjenju. U-spe.hi tako na področju delavskega samoupravljanja kot v proizvodnji so raslli iz dneva v dan in iz leta v leto v korist delovnih ljudi in vse naše skupnosti. Največji nupredek pa je bil napravljen z rekonstrukcijo leta 1959, ko je podjetje razši rilo svoje proizvodne kapacitete, in tako tudi temu primerno dvignilo proizvodnjo izdelkov za potrebe domačega in tujega tržišča. To je vsekakor lep uspeh, ki ga je kolektiv lahko dosegel z vztrajnim in prizadevnim delom. To pa še ni vse. Kolektiv ne stoji križem rok, ter še nadalje razvija svojo tovarno z uvajanjem novih izdelkov, kot npr. cigaretni filtri, obliži ter podobni izdelki. Kolektiv in njegovi izdelki so znani širom Jugoslavije, kot renomirani in kvalitetni. Zadnja leta pa se tudi v inozemstvu njegovi izdelki vedno bolj uveljavljajo. Kolektiv s takšno prehojeno potjo lahko resnično s ponosom praznuje 40. obletnico svojega obstoja. Kamni spotike V Kranju so pred časom priredili razstavo, ki so ji dali naslov »Kamni spotike«. Nekaj takih kamnov spotike imamo tudi v Domžalah. Eden takih je cesta od kolodvora do Zavoda za socialno zavarovanje, ki je posebno obupna, kadar dežuje. Drugi tak kamen spotike je pa neurejenost, ki je ostala že od pred meseci podrte šupe nasproti lekarne. Sprašujemo se, kdaj bosta izginila ta dva kamna spotike?. ODGOVORI IN VPRAŠANJA Plačilo škode po potresu V vašem listu ste v zadnji številki objavili članek Ugotavljanje škode po potresu. V njem strt ji jo tudi besede, da po zadnjih informacijah baje zavarovalnica ne bo izplačala škod po potresu. Da ne bi bili naši zavarovanci napak poučeni, vas prosimo, da v odgovor objavile naše pojasnilo: 1. Zavarovalnica po pravilniku za zavarovanje požara in nekaterih prirodnih in drugih dogodkov za škode, ki bi nastale zaradi elementarnih nezgod, kot so potres, utrčim je oblaka, teže snega, usedanja tal in podobno ne jamči. 2. Ker pa so se doslej izjemoma pa sklepu vrhovnih organov zavarovalnic plačale nekatere škode te vrste (Makarska, Celje, Ilirska Bistrica) in da bi v primeru, če bi taka izjema veljala tudi za moravski potres, naša zavarovalnica imela pri roki natančno dokumentacijo, je več ali manj na svojo pest in v svoje breme začela zbirati prijave o škodi iu nato po svojem območju poslala cenilce, ki so škodo začeli ocenjevati. Pri tem so dobili cenilci navodila, naj zavarovance v primeru vprašanj z njihove strani, če bo škoda plačana ali ne, dosledno opozore, da zavarovalnica za te škode ne jamči in da jih ocenjuje predvsem zaradi evidence. O tem ali ho škoda plačana ali ne, da bo odločila Jugoslovanska skupnost. Ves nadaljnji potek je kazal da bomo nastalo škodo plačali. Zal pa je vmes prišla skopska katastrofa in v senci strahotne škode, ki jo je potres makedonskemu glavnemu mestu prizadejal, in proti kateri je moravski potres resnično majhen, je zadeva začasno nehala biti aktualna, čeprav obstoje določeni znaki, da bo kljub vsemu morda ugodno rešena. Po vsej verjetnosti bo vprašanje plačila pojasnjeno še do konca letošnjega leta. Zavarovalnica DOMZALE-KAMNIK v Mengšu Ali res »Kriza naših kinematografov« Pod morda nekoliko preveč bombastičnim naslovom »Kriza naših kinematografov« je vaš list v zadnji številki prinesel prispevek, ki bi nanj želeli odgovoriti z nekaj besedami. Prvo, kar želimo ugotoviti, je. da neka resnejša kriza sploh ne obstaja, niti je ni bilo pri vseh teh kinematografih, ki so redno poslovali, namreč v Domžalah, v Mengšu in v Madom-Ijah. Resnično krizo je doživel samo jarški kino. Vzroki zanjo pa niso bili v materialnih pogojih, v knterih je delal, saj je imel te od vseh kinomatogra-fov najbolj ugodne, marveč predvsem v tem. da je v tri-kotu Dom žale-1! a doml je-Men-geš mreža kinematografov očitno pregosta. Ce vzamemo, da je v neposredni bližini kino Duplica, potem lahko rečemo, da je v primeri z Ljubljano, naše območje desetkrat gosteje posejano s kino dvoranami kot naše glavno mesto. Jarški problem, če ga tako lahko imen j u jemo. lahko občinsko kino podjetje reši zelo hitro in učinkovito s predstavami potujočega kina, seveda pod pogojem, da bi bilo dovolj gledalcev. Zal pa za tako rešitev doslej nekdanji obiskovalci jarškega kina še niso pokazali kaj dosti zanimanja. Isti problem je s kino predstavami v Lukovici. Ni res. kar je zapisano v prispevku, da je Lukovica brez predstav. Vsako nedeljo se v Lukovici vrti film. Zal pa moramo reči, da so prav v Lukovici najslabše obiskane iredstave od vseh, kamor pri-aja naš potujoči kino. Tako imajo na primer več obiskovalcev predstave v Krašnji, v Ihanu in celo na Prevojah, da o Moravčah niti ne govorimo. Povsem jasno nam je lahko, da v taki situaciji niti misliti ne moremo o obnovitvi nekega stalnega kina v Lukovici in da so predstave s potujočim kinom zaenkrat edina rešitev za ta kraj. Ob tej priložnosti naj povemo še to. da se nam čudno zdi podcenjevanje dajanja predstav s potujočim kinom, kajti te vrste predstave niso manj kvalitetne kot v dvoranah s stalno nameščeno kinoaparatiiro. Potujoči kino posreduje povsem normalne kino predstave, ker predvaja lahko kakršnekoli filme, tudi barvne in celo cinema-skopske. Glede mengeškega kina in njegove združitve v novo enotno kino podjetje v občini je sedaj položaj tak. da je delavski svet tudi tega kina sklenil, da se pridruži novemu podjetju. Da ni tega storil že od vsega začetka, je razlog v tem, da mora kino Mengeš poleg splošnih družbenih obveznosti plačevati letno skoraj za pol milijona dinarjev anuitet za posojilo, ki ga je najel za postavitev ogrevalnih naprav v dvorani. Tega zneska pa kljub najbolj skrbnemu gospodarjenju in kljub vsej dobri volji ne zmore. V želji, da bi kinu pomagala iz V torek, 12. novembra je obiskal Domžale predsednik centralnega odbora SZDL Jugoslavije, Lazar Koliševski v spremstvu Lidije Šentjurc in Vide Tomšič. Udeležiii so se plenumu občinskega odboru SZDL. ki je razpravljal o uspehu akcije za vpis ljudskega posojila za Skopje in o realizaciji pluna proizvodnje za prvih devet mesecev Lepo in solidno zgrajeno Kamniško cesto močno kazi neurejen podvoz. Pešci morajo zaradi neurejenih pločnikov hoditi po cestišču, namenjenem za motorna vozila in se tako izpostavljati stalni nevarnosti. Ali ni bil izvajalec del dolžan, dokončati tudi ta del ceste v celoti? Pločniki so prav tu, zaradi ozke ceste res potrebni Kdorkoli gre po Taborski cesti v Domžalah, lahko vidi na kup zmetane kulise in ostale rekvizite, last DPI) Svoboda iz Domžal, del teh kulis pa se uporablja tudi za čisto praktične« namene. kakor_ to kaže naša slika. Ali res nihče ne odgovarja za inventar, ki je bil nabavljen /„ drag denar? Ali res nimamo nobenega prostora, kjer bi ga vkladiščili in rešili pred uničenjem? težav, je Stanovanjska skupnost Mengeš predlagala njegovemu delavskemu svetu, naj bi se ji pridružilo podjetje kot samostojna poslovna enota in Stanovanjska skupnost bi potem krila obveznosti, ki izvirajo iz posojila. Na ta predlog je DS tudi pristal. Ker pa se je medtem formiralo novo občinsko kino podjetje, je na svoji zadnji seji občinska skupščina sklenila, da kinu Mengeš priporoči, da se pridruži novemu podjetju, ker meni, da bo le ekonomsko močno kino podjetje lahko v redu opravljalo svoje poslanstvo. Pred dnevi je bil posvet vseh prizadetih in na tem sestanku smo se dogovorili, da Stanovanjska skupnost Mengeš, oziroma hišni svet poslovne in stanovanjske zgradbe, v katere sklopu je tudi Kuffur-ni dom, prevzame anuitete, kino pa se vključi v novo podjetje. Končno bi radi rekli še nekaj besed o tem. zakaj smo se sploh odločili za združitev vseh kino podjetij v občini v eno samo podjetje. Reči moramo, da predvsem iz naslednjih razlogov: 1. Predvsem želimo izboljšati program. V današnjih razmerah so namreč pogoji za izbiro filmov zelo težki in izbira je omejena. Večkrat slišimo očitek, da so upravniki kinematografov krivi za slab izbor filmov. V resnici je stvar taka, da mora vsako kino podjetje jemati poleg dobrih ali če hočete komercialnih filmov tudi manj dobre ali celo slabe filme. Pod istimi pogoji namreč prihaja- jo filmi tudi v, našo državo. Novo kino podjetje bo nasproti podjetju za razdeljevati je filmov lahko nastopalo vse drugače kot tri majhna in filme bomo lahko vrteli v vseh treh kino dvoranah v razmaku le nekaj dni. S tem bomo dosegli ne nazadnje tudi to, da ne bodo občani iz Radomelj hodili v Domžale, iz Mengša pa v Radomlje in tako dalje, marveč jim bomo z istim filmom postregli v njihovem domačem kraju. 2. Izboljšati želimo tehniko predvajanja filmov. Danes so po vseh naših kino dvoranah zastarele naprave za ozvočenje, filme osvetljujejo še vedno z ogljem in tako dalje. Podjetje si je zadalo za nalogo, da postopoma modernizira strojni park posameznih kinov. 3. Izbrusiti želimo okus naših gledalcev, ki je doslej zelo različen in končno 4. Uvesti Želimo predvajanje starih filmskih umetnin, da bodo naši gledalci spoznali, kako se je film razvijal in imeli priložnost videti tudi starejše filme, ki so imeli izreden uspeh ob času, ko so jih predvajali. Jugoslovanska kinoteka je z delom že začela v Domžalah, postopoma pa bo tudi v Mengšu in v Radomljah. Prvi poskusi kažejo na zelo lep uspeli. Po našem mnenju torej v naši občini zares ne obstaja kriza kinematografov. Pred našimi očmi se pač odvija dogajanje, ki bi mu lahko rekli naravni izbor, dogajanje, ki ohranja samo tisto, kar je za življenje in delo sposobno. Vprašanje iz moravske doline V letu 1957 je podjetje »Termit« zgradilo v Dr ti j i pralnico kremenčevega peska. To podjetje je dobilo gradbeno dovoljenje pod pogojem, da uredi tudi filtrirne naprave tako. da voda po uporabi (po pranju) ne bo onesnažena. V ta namen je podjetje res zgradilo tkzv. use-dalnike. tj., v zemljo izkopane jarke, kjer naj bi se odpadni material (usedlina) zajezil in od koder naj bi Drtijščica odtekala dalje čista. Podjetje »Termit« je zjrradilo v treh letih tri bazene, ki pa so že popolnoma polni in zato voda, polna kre menčevega peska, odteka po strugi dalje močno onesnažena. Preden je podjetje pričelo uporabljati vodo za pranje peska, so to vodo uporabljali kmetje nižje ležečih vasi za napajanje živine, za osebno uporabo in pranje perila. V zadnjih 3 letih pa je voda polna kremenčevega peska, popolnoma bela kot mleko in za ljudi in živino neuporabna. Tudi rib v potoku Drtijščica ni več. V sami strugi Drtijščice se je nabralo že 10 cm tega peska. Občani moravske doline prosimo uredništvo, da objavi ta dopis in nam posreduje odgovor. Kaj namerava podjetje »Termit« pokreniti, da se to stanje popravi. Ali bo podjetje nabavilo take čistilne naprave, ki bodo prepuščale le popolnoma čisto vodo, ki bo, kot prej, spet uporabna tudi za ljudi. Odgovor: Začetki eks,ploataci je kre menčevih peskov v okolici Moravč za potrebe livarn segajo v začetek tega stoletja. Pesek je kopalo večje število zasebnikov produkcija pa je leta 1938 dosegala ca. 4000 ton naravnih peskov letno. Leta 1947 je bila eksploatacija kremenčevega peskov nacionalizirana. Od tedaj se vsa proizvodnja vrši v ok'vi-ru »Termit« — Domžale obrata Peskokopi. Proizvodnja se je iz leta v leto večala ter je leta 1958 dosegla 20.000 ton naravnega livarskega peska in 4000 ton tlačilne mase za oblaganje kupoliiili peči. Z nadaljnjo modernizacijo in uvedbo sodobne tehnologije v livarnah je bilo povpraševanje po naravnih peskih v upadanju, ker je nova tehnologija v livarnah zahtevala kremenčeve peske, ki so točno granulirani ter brez vsake primesi gline. Zaradi novih zahtev tržišča je podjetje leta 195H pristopilo h gradnji nove separacije kre- Sodobnn mehanizacija v peško kopu podjetja »Termit« v Moravčah menčevega peska v Drtiji. ki je bila leta 1959 zgrajena in v prvem letu dosegla 8000 ton pranega peska. Z nadaljnjim vlaganjem lastnih sredstev v razširitev separacije, nabavo bagra, ki je odpravil naporno ročno nakladanje, nabavo 7 novih kamionov TAM — 4500. izgradnjo novega objekta ter nabavo struja za gnetenje tlačilne mase, se je proizvodnja povečala ter bo v letošnjem letu dosegla 40.000 ton pranih kremenčevih peskov, 16.500 ton naravnih livarskih peskov in 4300 ton tlačilne mase. Plan za prihodnje leto predvideva proizvodnjo 60.000 ton pranega kremenčevega livarskega in filter peska, ter začetek proizvodnje steklarskega peska, 16.000 ton naravnih livarskih peskov in 6800 ton tlačilne mase. Plan za leto 1965 predvideva 100.000 ton pranih Kremenčevih peskov. Za separiranje peskov črpajo 4 črpalke iz, Drtijščice 5000 1 vode v minuti. Ta voda izpira v separaciji glino iz kremenčevega peska ter odteka, nasiče- na z glino, v čistilne bazene, ki so bili projektirani za čiščenje 1000 1 vode v minuti. Zaradi povečanja obsega poslovanja in premajhnih čistilnih bazenov del onesnažene vode sedaj odteka v Drlijščieo. Kljub vsem proizvodnim uspehom podjetje ni imelo pogojev za gradnjo novih čistilnih bazenov na sedanjem mestu z OzirOm na omenjeni prostor. Zato je lela 1962 naročilo specnlne »VVillfl« črpalke za goste tekočine, kapacitete 5000 litrov odpadne vode v minuti. Zaradi tehnične zahtevnosti teh črpalk jih je naša industrija začela izdelovati šele v letošnjem letu ter bo podjetje naročeno črpalko dobilo prihodnjo pomlad. Ta črpalka bo onesnaženo vodo preCrpala v od-kopanc odkope, kjer se bo glina usedala , čista voda pa odtekala nazaj v Drtijščnico. S tem bo dokončno rešeno vprašanje vode v tej dolini, obenem pa tudi vprašanje lokacije čistilnih bazenov, katerih zaradi pomanjkanja prostorov ne bi mogli širiti v nedogled. Trgovina v Preserjah Res je, da je v Domžalah premalo trgovin z živili, kljub temu pa lahko trdimo, da so se pogoji nakupa živil v zadnjih lelih izboljšali, saj smo s specializacijo opustili stare mešane in odprli nove urejene specializirane trgovine, katerih pa je žal premalo. Računali smo, da bomo žc v letošnjem letu odprli veliko samopostrežno trgovino v novem bloku, pa nismo dobili lokala, zato smo se odločili za obnovo obstoječe, ki naj bi služila vsaj toliko časa. dokler ne bomo zgradili nove in večje v tem delu mesla. Pričakujemo, da bo gradnja trgovinskih lokalov začela hitreje napredovati, saj bomo žc leta 1964 začeli graditi veliko samopostrežno trgovino pri banki, novo delikatesno trgo- vino z bifejem, bonbonjero, trgovino s sadjem in zelenjavo, trgovino s kurivom in gradbenim materialom in veliko centralno skladišče s hladilnico, kar bo tudi mnogo prispevalo k redni in solidni preskrbi vseh trgovin oziroma potrošnikov. Prepričani smo, da bo večji del naštetih trgovin dograjenih in odprtih že v letu 1964. V odgovor na članek o gradnji trgovine v Preserjah sporočamo, da bi morala biti nova samopostrežna trgovina v Preserjah dograjena do 15. novembra, na Količevem pa do 15. decembra 1963. Krivdo za zamudo pri gradnji pa je pripisati le izvajalcu del t. j. Gradbenemu podjetju Domžale. S košarkarji v Toscam Moštvo NK Tabor iz Ihana Šport v Ihanu Nogometni klub Tabor se je v letošnji sezoni prijavil v Gorenjsko nogometno ligo, kjer uspešno nastopa k ljub temu. da je bil že lin robu propada, posebno še. ker je izgubil vse igralec, katere je poslal na kadrovski tečaj v Rovinj, ker so ti prestopili v NK Domžale. Ostali tekmovalci so se dobro pripravljali na to tekmovanje, /e dve koli pred koncem prvenstva lahko računamo na 4. mesto v gorenjski nogometni ligi, kar je prav dober rezultat za tako mlado ennjslorico. kot je ihanska. Poprečna starost igralcev je 20 let. Najtežji problem v klubu so finančna sredstva, posebno za vzdrževanje rednega treninga. Rabimo tre- nerja, da bi dal tem mladim igralcem zaželeno znanje. Upamo, dii bodo igralci na novo sezono bolje pripravljeni. Rezultati jesenskega tekmovanja so naslednji: Tabor : Prešeren 4 : 2. Škof jn Loka : Tabor 4:0. Železniki: Tabor 0 :4 (Železniki prvič premagani na svojem terenu). Tabor : Mladost 1 : 3, Tabor : Jesenice 1 : 0. Tabor : Svoboda t : t, Tržič : Tabor 5 : 0, Tabor : Triglav I :5 (izven konkurence). V zadnji tekmi s Triglavom je moštvo igralo zelo dobro. Le napadalci niso izkoristili Številnih prilik, ker bi rezultat lahko izenačili ali celo zmagali. Tako tudi Triglav v Ihanu ni klonil in nabral vse točke. Šport v delovnih kolektivih Papirnica Količevo V razgovoru z. ing. Mcžanom ter tovarišem Vnvpotičcm. ki nekako neuradno vodila športno življenje tega številnega kolektiva, smo izvedeli precej zanimivega. Skoraj vse popularne športne panoge so zastopane v tem podjetju. Kot najbolj množičen šport, katerega privrženci so tuko starejši člani kot tudi mlajši, je prav gotovo keglanje. 'Trenutno je v teku tekmovanje za najboljšega ke-gl.jača, katerega se je udeležilo 26 tekmovalcev. V Jaršah so si skupno s športniki Induplnti zgradili moderno Irislezno kegljišče, ki je vedno polno zasedeno. Kot drugo panogo po zanimanju in množičnosti lahko štejemo namizni tenis. Tudi tu so tekmovanja na dnevneni redu, na tudi srečanja z drugimi kolektivi so pogosta. Papirniška ekipa je sodelovala v pokalnem tekmovanju in v vseh občinskih srečanjih. Šahovska ekipa je že več let občinski prvak in vse kaže, da bo to tudi v bodoče. V sreča- njih z drugimi ekipami ji je mesto že zagotovljeno. Precej številčna je tudi strelska ekipa, ki aktivno sodeluje v ekipi Induplati Jarše, pa tudi nogometaši in odbojka rji ne držijo rok k ri/em. Poglejmo sedaj, na kakšne probleme naletijo papi rniča r j i liri svojem delu. Prvo je vsekakor organizacijsko vprašanje. Ljudje so pripravljeni nastopali, težje pa jih je mogoče dobiti v organizacijo. Morda pa bi bilo smotrno in koristno nastaviti človeka, ki bi se profesionalno bavi] s problemi vključevanje mladine v športne sekcije. Zaposlenim, ki se sedaj ukvarjajo s tem. čas tega ne dopušča. Prav gotovo bi tak človek imel na leni področju dovolj dela, in da denar, vložen v to, ne bi bil zaman. Iz vsega tega lahko sklepamo, da imajo papirnica rji dovolj volje in dobre pogoje, primanjkuje pa jim časa in ljudi, ki naj bi delali kot organizatorji ni področju telesne vzgoje in športa v kolektivu. Livorno — pristanišče ligur-skega morja je bilo gostitelj domžalskih košarkarjev konec meseca avgusta. Ta kraj je sedež naprednega italijanskega delavstva — komunistične partije in socialistov. Pristaniški delavci tega mesta so združeni v združenju, imenovanem »Por- Inale (pristaniški delavce). I o združenje ščiti njihove inlere-se in se bori za njihove pravice. Združuje v sebi posamezne grupe — socialno, politično, gospodarsko in druge. INaši košarkarji so bili gostje njihove Športne sekcije, ki ima v svojem sestavu tudi našemu občinstvu poznano ekipo simpatičnih košarkarjev. Naši košarkarji so izročili predsedniku mesta Livorno simbolično pomoč —zavoj sanitetnega nalcriala tovarne našega kraja Vata-Vir. za ponesrečence poplw pri jezu Vnio. I o je bil revanš za njihovo humano geslo ob katastrofi v Skopju. Dan po prihodu, v soboto 19. X. so naši košarkarji igrali I ek ipo Portuale . I ekma je bila odigrana v športni dvorani. Sprememba klime, igra v dvorani ,tcr razigranost domačih igralcev so bile glavne značilnosti lega srečanja, kljub porazu 79:67 smo bili lahko zadovoljni z rezultatom. Naslednji dan popoldne so se naši košarkarji pomerili s peto-plasirano ekipo zvezne italijanske lige Libertas« — Livorno. Naši igralci so z odlično igro navdušili še tako razvajenega gledalca. Prvi polčas so zaključili celo z vodstvom 36 : 33. Uspešno so se upirali napadom li-gašev vse do 16 minute drugega polčasa, ko sta zaradi petih osebnih napak zapustila igrišče Hočevar in Hrumeti. ( e-prnv so naši igralci izgubili srečanje z. rezultatom 78 : 68. so bili trd oreh Italijanom, Z duhovitimi varkami in borbeno igro pa so zadovoljili občinstvo. Popoldne smo si ogledali univerzitetno mesto s poševnim zvonikom v Pisi. CIani Porliiala. s katerim smo postali pravi športni prijatelji, so nas odpeljali na otok Klbo. Tako turisti kot tisti, ki ga zanimajo zgodovinske stvari, so lahko uživali v lepotah in znamenitostih tega otoka. Siena — • PRAZNIK REPUBLIKE Tovarna mlinskih ztrojev MLINOSTROJ DOMŽALE priporočil svoje visoko kvalitetne izdelke. Obeoem čestita delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem za dan republike tavad Mengei čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike Lasne mdU,lri|«Uo pod|.lj. IIP Radomlje vas solidno postreže z bogatim Izborom pohištvena opreme v odi čnl kvalitet in nizkih cenah Delovnemu ljudstvu čestita bo PRAZNIK REPUBLIK E KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA Domžale čestita svojim dobaviteljem ln odjemalcem ZA PRAZNIK REPUBLIKE V svojih specializiranih poslovalnicah nudi potiošnlkim ' o ;.it'> izbiro potrošnih predmetov najbolj.e kvalitete In po solidnih cenah TOVARNA GLASBIL IN UČIL Melodija Mengeš (ilasfnla, klavirske Harmonike, kitare, iolske instrumente \azz garniture, kontrabase, mandoline, ustne harmonike itd. lahko vselej kupite v vseh specialnih frgODinati z g/as6tli in našifi poslovalnicah. Delovnim kolektivom in vsemu delovemu ljudstvu čestita za PRAZNIK REPUBLIKE TOVARNA KLOBUKOV IN TEKSTILNE KONFEKCIJE domžale Obrtno podjetje MENGEŠ ■j PEC bo opremilo vol« stanovanje in poslovno prostor« % kvalitetnimi isdelkl te stroko. Vsemu delovnemu ljudstvu čestita ia prasnile r op h b11 k o Komunalno gospodarstvo Mengeš čtttita ia praznik rmpubltke in priporoča f**oi> tzrinikm in uslug* Cen/enim odfemalcem in potrošnikom, sodelavcem in vsem delovnim ljudem čestita za praznik republike TOVARNA P O ZA MENTERIJE M E M G E S ima stamo na zalogi vse vrste elastičnih in neelestičnlh trakov ter druflih izdelkov svoje stroke Svojim sodelavcem, odjemalcem in vsem občanom čestita za PRAZNIK REPUBLIKE Žensko, moSko in otroško konlekcijo v modnih barvah in desenlh ter najsodobnejših krojih, volnene tulce, klobuke, slamnike, športne kape idr, v bogati izbiri in edinstvenih oblik dobite v lastni poslovalnici v Domžalah ter v drugih trgovinah. 7064 Kljub težavam-napredek Na letni konferenci /veze mladine domžalske občine, ki se je poleg 85 delegatov udeležilo tudi vi-r- gostov, med njimi Jože Pogatnik — predsednik občinske skupščine. Jernej Lenič — predsednik ObO SZDL, Organizacijski sekretar OTJK ZKS Jane/. Strojari ter tajnik ObSS Kujko Kadinclič. so pregledali dosedanje nelo občinskega komiteja in aktivov ZMS v naši občini ter sprejeli smernice za nadaljnje delu. Nedvomno je. da so letos aktivi bolje delali kot lani, kar pa ne moremo v reloti trdili ta sam občinski komite. Tu Je šele jeseni res zaživel, Samokritičnu je treba priznati, da komite ni izpolnil pričakovanj, za kar so krivi mladinci-.'lniii komiteja, ki se niso Z,IVfdaH svoje odgovornosti, luko ]e vse delo slonelo le nn Ireli ali štirih. Značilno je, da se v tovarniških aktivih še vedno niso uveljavile proizvodne konference kot najboljša oblika dela, Vendar so ponekod, recimo v ZKI /e poskusili s konferencami po interesnih grupah. Terenski aktivi v moravski dolini in v Črnem grabnu se le vedno borijo z osnovnimi materialnimi le- grami urejanja družbenih centrov, prostorov, v kulerih se bodo zbirali občani, lik pred nami je organizacija široke razprave o družbenem planu h leto 1964. Naloga občanov je, da bo na podlugi skupnega sodelovanja zrasel čim boljši sedemletni program gospodarske-ga razvoja občine. Krajevne organizacije SZDL pa že sedaj pripravljajo kadre /a nove šolske odbore, sodnike porotnike in za odbornike drušlev in organizacij, ki delujejo na terenu. Ze sedaj bi rad opozoril krajevne organizacije SZDL tudi na kadrovske priprave za nove volitve posebno v tistih volilnih enotah, ki imajo dveletni mandat. To so naloge, ki jih ima v svojem programu Socialistična zveza naše občine, seveda pa se bodo ob delu in življenju pokazali še mnogi problemi, ki jih bodo tudi morale sproti reševati organizacije SZDL. Ob zaključku zapišite še to, da občinski odbor SZDL želi krajevnim organizacijam veliko uspehov v njihovem delu in da se jim za njihovo plodno In neutrudljivo delo v letošnjem letu lepo zahvaljuje. žavaini, povečini o imajo niti prosima, kjer In >e shajali, I>e-legal i/ Krašnje je omenil, da so pripravili predavanje, potem pa v domu niso dobili prosima od KM)! Sprašujemo se lahko, doklej bodo .še vladali laki cehovski odnosi v k u 11 u rno-iz-pbraževalnj dejavnosti v iiuaI občini. Terenski aktivi motajo nujno dobili prostore, v kale-rih se bo lahko razvijalo tudi klubsko življenje! ii aktivi so bili doslej preslabo povezani z ObK. Zalo so poleti ustanovili terenski'komite zn "5'aktivov v moravski dolini. Prvi sadovi skupnega dela se že kažejo, saj je akliv i/ Moravč zasedel prvo mettO v občinskem tekmovanju aktivov ZMS za leto 1961. Tudi šolskim aktivom so posvetili premajhno pozornost. Sprejemu v Zvezo mladine bo v bodoče treba posvetiti več pozornosti. Sedaj so to opravili z razdelitvijo izkaznic, pa š(- (o so pogosto opravili razredniki, V živalmi razpravi so poleni obravnavali predvsem vprašanje izobraževanja mladih proizvajalcev in vloge mladine pri razvijanju samoupravljanja » delovnih organizacijah, šolah in občini. Menili mi, da je ie nadalje treba razvijati dosedanje oblike izobraževanja, kot so tečaji zn KV in VKV delavce, večerne šole in seminarje. Pri tem naj združijo svoje sile podjetja, strokovni izobraževalni center in delavska univerza. Koristni so bili tudi dosedanji interni tečaji po podjetjih. Del udeležencev nn konferenci ZMS H. decembra letos Eden najvažnejših sklepov konference je bila vsekakor tudi zahteva po širši in takojšnji V2gOJi III Usposobitvi mladih upravljavcev, ki so bili prat zaradi nepripravljenosti doslej le pasivni opazovalci. Ne gre zato, da bi nastopali Miiladi« kt>t nekaj posebnega, teiuvei da se enakopravno vključijo v delo organov upravljanja. Spregovorili so tudi o prehodu na 4.2-ii-iii tednik, ki nuj bo prilagojen posebnostim vsuke-ga podjetja, vendar se morajo aklivi ZMS enotnt) zavzeti za čim hitrejši prehod ob istočasnem dvigu produktivnosti. Prav produktivnosti m izdelavi statutov so dosedaj posvečali prema lo pozornost i. I Udi letošnja a ki i j a ( )K ZMS 1 .j u ! jI ja na »dvig produktivnosti« Je /al naletela v naših podjetjih na porazen odziv. Brez ustreznega dvigu produ k 11 v nosi j pa bo prehod nu 42-iirni tednik kaj boleč. Zavzeli so se tudi za boljie delo kudrovsko-socialnih služb pri sprejemanju delavcev na delo. Lahko rečemo, da ima ta »prejem dobro urejen edino Papirnica Količevo. Delegat iz mestnega aktiva Domžale se je zanimal, kdaj bomo v Domžalah dobili klubske prostore, saj je kino sedaj edina zabava, če izvzamemo ples v Grobljah. Značilen zu neurejene razmere v Domžalah je letošnji porast mladinskega prestopništva. Predsednik občinske 'knpščine tov. Pogačnik pravi o tem: -Z novim letom upamo, da bo prazen prostor sedanje knjigarne, kar bo seveda le začasna rešitev. Spomladi pa bor,.o končno pričeli z gradnjo komunalnega centra. Pripravljalna dela so v teku. Osnovno misel referata in vseh razprav nn konferenci lahko strnemo v ugotovitev, kakršno je dal Jernej Lenič: »Zveza mladine je končno našla svoje mesto in vlogo v življenju komune!-? Pred novim komitejem s predsednico Jano I i -m kdr pa stojijo vsekakor velike naloge! Delo avto-moto društev Poučevanje voznikov motornih vozil zahteva organizirano sodelovanje. Razvoj moloriznci je v zadnjih letih ter predvidena bodoča rast nakazujeta vedno hitrejše razvijanje te panoge. To je očitno prav v naši občini. Pričakovani porast nus mora najkasneje v 10 letih izenačiti z razvitimi industrijskimi državami, kjer je motorno vozilo — avto vsakdanja potreba, tako kot je pri nas to danes kolo. Zato poučevanje voznikov motornih vozil ni trenutna, začasna naloga AMD društev, temveč resna, stulna družbenu služba .katere obseg delu se bo večal i/, leta v leto. Podatki kažejo, da se število tečajnikov vsako leto poveču zn 15—20°/n. Naraščajoča gostota prometa pa bo prav gotovo terjala vedno več znanja in sposobnosti od voznikov. Uspešno vzgajanje novih tečajnikov bo prihranilo družbi težke milijone škode, ki so posledica prometnih nesreč, ki jih zakrive neizkušeni vozniki motornih vozil. Iz navedenega sledi, da je treba v prvi vrsti povezati vse sile, ki se bavi jo z izobrazbo novih voznikov ter doseči skladno sodelovanje z vsemi službami, ki skrbe za varnost prometa in prometno vzgojo. Tu so prav tako udeležene naše šole, predvsem osnovne., ki morajo dati že zgodaj otrokom tisto potrebno prometno vzgojo, ki jim bo pozneje mnogo pomagala pri doseganju čim popolnejšega znanja o prometnih predpisih. Naše področje obsega več ali manj zaokroženo celoto, na kateri delu je jo za izobrazbo voznikov amaterjev tale AMD Domžale. Kamnik. Lukovicu. Mengeš. Moravče. Poleg teh delujeta še tečaja v tovarni Količevo in Usnjarski šoli v Domžalah. Vsako leto gre skozi tečaje okoli 301) kandidatov zu voznike. V teh tečajih deluje kakih 15 inštruktorjev praktične vožnje in predavateljev. Ker so razdalje med posameznimi društvi dokajšnje. prihaja do razlik v izvajanju tako teoretičnega kot praktičnega programu tečajev. Prav iz teh razlogov je dalo AMI) Domžale pobudo zu občasno posvetovanje vseh društvenih instruktoriev. To pa naj bi bila stalna oblika sodelovanja za izmenjavo vseh pozitivnih izkušenj in zu odstranjevanje vseh težav. Tako se bodo lahko društva usposobila da bodo kos vedno vrč j i m zahtevam pri prometni vzgoji. Pivo posvetovanje je pokazalo, da je mnogo skupnih vprašanj, tako glede se/lian jun |h in enotnega tolmačenja novih predpisov, sodelovanja pri u v a j u u i u novih pobud iu predlogov pri raznih organih, predvsem pii komisiji za prometno varuost iu komisiji za vozniške izpite. S seje Zbora občinsko skupščine Domžale sta se 16. 11. 1963 zopet sestala zaradi obravnavanja in reševanja številnih vprašanj in problemov, ki se nujno pojavljajo in spremljajo tako razgibano življenje v občini, pa tudi zaradi razprave o doseženih uspehih, ki prav tako ne izostajujo. Seji so poleg večine odbornikov občinske skupščine prisostvovali tudi republiški poslanci Srečo RlllTAK, Stane VRHOVEC in Anton ZAKIIAJ-ŠEK. Po uvodnih formalnostih je bil predložen skupščini v obravnavanje predlog odloka o urejanju mestnega zemljišča, ki ga je pripravil svet za komunalne in stunovunjske zudovc ob sodelovanju širokega krogu drugih sodelavcev. S tem odlokom, ki ga je skupščina po temeljiti razpravi soglasni) sprejela, se bo v bodoče zagotovila ekonomska izraba gradbenih površin, ki naj bi se oddajale interesentom predvsem komunalno urejene, in sicer na podlagi licitacije. Razpis licitacije bo poleg zemljišč, ki bodo predmet licitacije, vseboval tudi druge razpisne pogoje, kot položitev varščine, izklicno ceno itd. Razpisoval«' licitacije bo stanovanjski sklad, pri katerem bodo dobili interesenti tudi potrebne katastrske in zazidalne podloge, medtem ko ostane postopek za izdajo odločbe o zazidljivosti zemljišča oziroma ožje lokacije, predložitev načrtov v pregled in izdajo dovoljenja za graditev, po-popolnomn enak kot doslej, to je v pristojnosti gradbenega organa skupščine občine Domžale. Skupščina jc nato ugotovila, da v dosedanjem odloku o dopolnilnem proračunskem prispevku iz. osebnega dohodka delavcev in uslužbencev niso bile posebej omenjene tudi nekatere obratne oziroma poslovne enote, katerih matična pod-ietia imajo sedež v drugi občini. Zaradi tega je prihajalo do nejasnosti glede plačevanja dopolnilnega proračunskega prispevka in so samo nekatere obratne oziroma poslovne enote odvajale ta dopolnilni proračunski prispevek občini. Z dopolnitvijo ndlokn. ki jo je skupščina sprejela, bo v bodoče ta nejasnost odnndln S sprejeto dopolnitvijo bo odslei tudi o morebitnih oprostitvah plačila dopolnilnega proračunskega pri- skupščine spevka odločala občinska skupščina. Za naslednjo točko dnevnega reda sta analitika ione Lazink in 1'rane Dragan pripravila poročilo o realizaciji proizvodnje zu devet mesecev tekočega leta in to na podlagi podatkov službe družbenega knjigovodstva. V poročilih jc bilo ugotovljeno, da so rezultuti, ki so jih podjetja v tem obdobju dosegla, dokaj ugodni in pozitivni, li uspehi in dosežki pa se bodo do konca letu še izboljšuli, saj se že ob primerjavi rezultatov v mesecih oktobru in novembru lahko ugotovi, da vlagajo organizacije veliko truda za ooljše rezultate do koncu letu iu to kljub, v glavnem slabim pogojem zn sodobno poslovanje 1 Saj so, na primer, osnovna sredstva podjetij v celoti Izrabljena nad 50 "/o, izrabljenost opre-inc pa je še večju iu z.uiišu sedanju vrednost le še 36 odstotkov. Na slabem so podjetja tudi glede obratnih sredstev in bi jih morale gospodarske organizacije imeti vsaj trikrat več kol pred petimi leti. Zaradi tukega stanja osnovnih sredstev bo nujno najti instrumente, na podlagi katerih bi se zagotovilo obnavljanje osnovnih sredstev v taki višini, kot se obrabijo. Občinska skupščina pa bi mogla k izboljšanju le Situacije prispevali le s takim priporočilom, du bi se sredstva, ki jih posamezne gospodarske organizacijo ustvarjajo z amortizacijo, akumulirala v okviru občine na posebnem računu in bi se tuko v večji vsoti lahko sproti vlagala pri eni ali dveh organizacijah, ki so na tem, da Ia sredstva lahko takoj realizirajo. Na ta način bi bila sredstva naložena še po današnji vrednosti, kajti doslej ni nobena gospodarska organizacija v stanju, da bi sredstva amortizacije sproti vlagala v osnovna sredstva, pač pa, jih mora akumulirati, da nabere določeno višino in šele nato z njo nadomesti določen predmet. To akumuliranje v okviru podjetja pa povzroča izgubo gospodarski organizaciji, saj so se v času zbiranju teh sredstev gibale in dvigale tudi cene. Predloženi načrt o zbiranju sredstev amortizacije v okviru naše občine je torej gospodarsko utemeljen in bi bilo po realizaciji tegn predloga izdelati le še podroben načrt, kdaj bi katera organizacija nrišla na vrsto. Do tedni na bi bila vsn ta sredstva naložena pri banki. l'o obruvnavi nadaljnjih po-duuvov o strukturi investicij, o izvozu, o finančnem obsegu proizvodnje, o giounju osebniti dohodkov itd. so odborniki pu-trditi poročilo in priporočilu iznesena v razpravi m sklenili, naj se podu, ,iu naliza in problematiku pripravi tudi o vpra-šunju kmetijsivu m gozdarstva. Za naslednjo točko dnevnega redu jc komisiju zu potrjevunje progrumov gospodarskih organizacij zu proliud na 42-urni tednik prii>oročilu skupščini, du bi gospodurska organizaciju Papirnica količevo prešla na 42-urni delovni teden. Iz dokumentacije, ki jo je podjetje predložilo v ta namen, je ugotovljeno, du so podani ekonon. ski pogoji za ta prehod, i uvedbo četrte izmene in še boljšimi organizacijskimi ukrepi bo podjetje kljub skrujšu-iicmu delovnemu čusu doseglo večjo produktivnost in s tem večji celotni in čisti dohodek, povcčul se bo osebni dohodek pu tudi odvajanje v lastne in družbene sklade podjetja bo večje. Podobne uspehe pri skrajšanem delovnem času bo ustvurilo tudi podjetje iuduplu-ti, ki je že pridobilo pogoje, da skrajša delovni teden na 43 in, in podjetje »Vutu«, ki imu trenutno možnost zu 46-urno tedensko delo. V razpravi so odborniki skupščine predvsem Ugotavljali prednost, ki jo imajo pri prehodu na 42-urni delovni teden gospodarske organizacije, kjer v materialni osnovi prevladuje strojni del nad živim delom. Podjetja z večjim živim delom, to je delovno silo, bodo pri tem naletela na večje težave. Skupščina je nato navedenim trem gospodarskim organizacijam odobrila skrajšano delo v smislu predlogov podjetij in komisije. Skupščina je nuto na predlog sveta zu kmetijstvo in gozdarstvo določilu zu nosilca po-družbljcne gozdne proizvodnje nu območju občine Domžale Gozdno gospodarstvo Ljubljana z njenim obratom v Domžalah. Z istim sklepom se na (jii Ljubljana prenese tudi vse gospodarjenje z gozdovi v družbeni lastnini na območju občine in tudi vsa gozdna gospodarska dejavnost, ki jo je doslej opravljala kmetijska zadruga Lukovica, s čimer se bo seveda zmanjšal zadrugi tudi obseg njenega poslovanja. Ta sklep je nujno nnrekovalo pospeševanje gozdne proizvodnje, saj je ugotovljeno, da daje gozdarstvo precejšnji narodni dohodek, vloge v to dejavnost pa so bile minimalne in je tudi še vsa gozdna proizvodnja na zašla ie-lih konceptih, Prenos le dejavnosti na specializirane gospodarstvo bo v sam režim gozdne proizvodnje vnesel mnogo več sistematičnega in načrtnega delu; kmetijska zadruga pu se bo morala oprijeti svojegu osnovnega programa delu. zaradi katerega je bila ustanovljena in bo morala širiti svoj vpliv na območju občine. Nato so odborniki obravnavali poročilo sveta za finance o uporabi proračunske rezerve v letu 1963 in poročilo o dosedanjem delu kmetijskega poskusnega centra Juble 1er poročilo o gradnji zdravstvenega doma. Pri obravnavi zadnjega poročila so odborniki ugotovili absolutno nujnost gradnje zdravstvenega doinn in se nuto predvsem zadrževali pri iskanju sredstev zn to gradnjo, ki naj bi se pričela spomladi 1964. leta. Nato je skupščina sprejela odločbo o oprostitvi pristojbin za ceste zn motorna vozila nekaterih podjetij oziroma organizacij komunalnega značaja, kot: stanovanjske oziroma krajevne skupnosti, zavod za komunalno izgradnjo Domžale potujoči kino Domžale in vse enole prostovoljnih gasilskih društev Domžale in gasilska motorna vozila enot gospodarskih organizacij in zavodov, ki imajo organizirano službo po predpisih o varstvu pred požari. Svet zn turizem in gostinstvo je pripravil skupščini predlog zu določitev območju, nu katerem se smejo tistanuvljuti privatna gostišču. Ker pa moru imeti vsak sklep, sprejet v tej smeri, zu posledico predvsem čim bolje urejeno gostinstvo in turizem, je skupščina odločila, da svet svoj predlog v še popolnejši in konkretnejši obliki ponovno predloži skupščini v obravnavo. Po potrditvi sklepov sveta zn finance v šestih premoženjsko pravnih zadevah je skupščina nn predlog komisije zn volitve in imenovanja sklepala o naslednjih imenovanjih: 1. Kot soustanoviteljica Komunalne banke Ljubljanu je skupščina v UO te ,..inke ime-novulu svojegu zastopnika, m sicer Iva SONCA, direktorjn Papirnice? Količevo. 2. Ker je potekla mandatna dobu dosedanjemu upravnemu odboru Delavske univerze je skupščina skle lila, nnj bi novi upravni odbor sestavljali naslednji člani: predsedniki Vido Bajec, direktor Invalidskega podjetja »/lato polje«, Domžale člani: Kaj ko Kadmclič, tajnik občinskega sindikalnega svetu Milan Flerin, ravnatelj 1. osnovne sole Domžale Jože 1'etcK, uslužbenec Zavarovalnice Mengeš Jernej Lenič, predsednik občinskega odbora SZDL Domžale Jane/. Slrojnn, občinski komite ZKS Domžale Slavko Mutičič, ZRI Dom/ali Mirko 1'ožek, Vata, Vir Mitju Zupančič, Melodija Mengeš Marija Vclkovrh, I osnovna šola Domžale Ciril (Jrilj. Združena kemična industrija Domžale šlefmi Horvat, skupščina občine Domžale Karel Kiišur, upravnik Dl) 1 )omžale 3. Po lavilnikn Arboretuma Volčji potok sodeluje pri upravljanju /uvoda tudi občina Domžale, Kol zastopnika je v navedeni upru/ni odbor skup- ščina imenovala inž. Lada Si-mončiču, ki /e od lanskega leta Sodeluje pri razvoju nuve-dene kulturne ustanove kot čli.....prav nega odbora. 4. Ker je potekla mandatna doba elunom skupščino in Upravnemu odboru Zavarovalnice Doinžale-kamnik je komisija zn volitve in imenovanja pripruviln predlog zu člane nu-vedenc skupščine, ki naj jili imenuje skupščina občine Domžale, in sicer: Avgust Orclick, Prane Koglič. Ivan Deržič, Miha Brinšek, Alojz. Kunstelj. Ivo Petcrcn, Frane llostnik, Janez Kralj, Franc Lavrač, Andrej Burgar. Lovro Majcen. Konrad Vnvpo-tič, Abdiilnh Boguuič. 5, V upravni odbor gozdnega sklada je skupščina imenovala naslednje člane: predsednik: inž. Lado Simončič, iz Mengša člani: Janez Jemo, iz. Trzina inž. Komnu Celarc, GG obrat Domžale Alberl Krž.un, Mlinoslroj I >omzale Franc Burkeljca, Prilesje Martin Klopčič, Zavod za ko-in u u a 1111 > izgradnjo Domžale referent zu gozdarstvo pri občinski skupščini 0. Ker doslej ni bila tudi od struni občinske skupščine imenovana m potrjena komisija za pomoč oškodovani m po potresu v Moravčah, predlaga komisija zu volitve in imenovanja naj bi to komisijo sestavljali: predsednik: Srečko Berlot, šolski upravitelj iz Moravč člani: Jože Ololani. Moravče Janez Vresk, profesor iz Moravč Miha Brinšek, KB Domžale Albin Pavlin, uslužbenec občinske skupščine Domžale Milan Rugrlj, i/ Domžal Ahduluh Boguuič. i/ Domžal skupščina je nato razpravljala še o poročilu predsednika komisije za izdelavo občinskega stu t li t a in predsednika komisije za statute gospodarskih organizacij. Iz poročila prvega je bilo ugotovljeno, da je delo na občinskem slalulu že tako napredovalo, da bo že v teko- čem mesecu osnutek statum pripravljen za širšo razpravo. Predsednik komisije za statute gospodarskih organizacij pa je ugotovil, da nekutere gospodarske organizacije sploh še niso pričele z izdelavo osnutka. V zvezi s tem je sprejela skupščina predlog komisije, du se za izdelavo osnutkov statutov gospodarskih organizacij postavi rok Ji. 12. 1963. za družbene službe pa 31. '. 1964, ker bo na ta način tudi komisiji za potrjevanje statutov omogočeno, da bo do meseca aprila 1964 lahko pregledala in potrdila statute V»eh organizacij. Pred zaključkom seje je predsednik skupščine seznanil odbornike z glavnimi predlogi in principi, ki jih je sprejela Stalna konferenca mest v Zagrebu v zvezi i. vprašanjem izpopolnjevanju sistema stanovanjske graditve in uporabe stanovanj. Ker pa je vprašanje gradnje stanovanj Ir vzdrževanja stanovanjskega fonda obsežno in 'implicirano, je skupščina sklenila, naj bi se sestal klub odbornikov občinske skupščine in razpravljal o tem. AVTO SERVIS NA NOVI POTI Obrtno podjetje Avto-servis se je predlanskim in lani znašlo v zelo težkem položaju. Težavnim delovnim pogojem in razdrobljenosti prostorov se je pridružilo še slabo finančno poslovanje v upravi podjel j a, pojav i nediscipline na delovnih mestih in celo osebno izkoriščanje — v rednem delovnem času so delali nekateri /ase, prikazovali pa ure podjetju. Vodilno osebje le je pogosto menjavalo, kalkulacije /a popravilo avtomobilov so bile Večkrat napačne, saj so nastale celo skoraj polmilijon-ske izgube zaradi napačnih predračunov. Avtokleparski in kolarski obrat na Viru je dedoval v izredno slabih in popolnoma neprimernih prostorih, ki so onemogočali vsakršno organizacijo dela. pregled nad proizvodnjo, večjo kvaliteto in s tem Judi večje osebne dohodke. Avtomobili so stali nu dežju, zato so naročniki izgubljali zaupanje v kolektiv, imeli pa so tudi znatne stroške prav zaradi tega — ponovno čiščenje je včasih trajalo (udi po cel dan. Tako so potem poslovno leto 1962 zaključili z bilančno prikazano izgubo 2.040.000 din, ki pu je bila dejansko še precej večja. Zaradi nereda v finančnem poslovanju še sedaj niso /nam vsi upniki oziroma dolžniki. V takem položaju je bil preti 13 meseci nujen sklep tedanjega ObLO Domžale o uvedbi prisilne uprave. Besnici na ljubo je treba povedati, da se tudi takoj po uvedbi prisilne upruve ni stanje izboljšalo, šele v zadnjih mesecih so se izmotali iz težav, sedaj plačujejo dolgove — deloma iz last-n!h sredstev, deloma s pomočjo občinske skupščine. Sredi oktobra je podjetje končno prešlo na redno poslovanje. Pripomnili je treba, da kljub vsemu ni bilo rešeno bistveno vprašanje: prostoril S 1. aprilom 1964 bodo-izgu-bili prostore na Viru in je tako na kocki vprašanje obstoja podjetja. Rešitev je samo v novih prostorih! Zato so v sedeni-lelnein planu in načrtu Za leto 1964 predvideli nujno /graditev novega modernega nvto-servisa >ri bencinski črpalki v Domža-uh. V dvoranskem objektu, ki bo dolg 49 in širok 36 metrov, bodo dobili prostore vsi dosedanji obrali. Tu bodo lahko delali v primernih pogojih, ki so nujni za nadaljnjo rast lega sicer zdravega kolektivu. V svetli dvorani bodo lahko na krožni poti popolnoma obnovili avtomobil. Lakirali in spekli jih bodo v dveh posebnih komorah. Spodaj bodo tnpetniškn in mizarska delavnico ter mehanična delavnica z več servisi. Sredi pritlične dvorane bo tudi skladišče — in upravni prostori. Mimogrede: s sklepom kolektiva se jim je pridružil tudi TOMOS servis Domžale, tako da jc podjetje sposobno zagotoviti res popoln remont vseh .vrst avtomobilov. Tak objekt je sicer tudi v domžalske občini zaradi naglega rozvoja niotorizacijc, ceste Ljubljnna-Maribor ter ne nazadnje z zgraditvijo žičnice na Veliko planino, nujen. Sedaj se mnogokrat lastniki Tičkov« za drage denarje mučijo na servis v Tolmin. Novi avto-servis pa bo lahko vsaj zaenkrat zadovoljil sedanje potrebe. CelOtha investicija bo znašala predvidoma po načrtih Slovcni-ju-projekto 100 milijonov, v prvi faci pa 70 milijonov. Bruto produkt, ki je planiran zn letos nn 53 milijonov, se bo dvignil v končni fazi nn 220 milijonov. Za leto 1964 pa pred- videvajo 100 milijonov bruto proizvodnje pri 57 delavcih in vajencih, ki so se navdušeno oprijeli tega načrta. G-lavni problem, ki sedaj tare kolektiv, je lastna udeležba pri najetju potrebnega kredita, ki bi ga odplačali v desetih letih. Poskušajo najti razumevanje pri občinski skupščini in pri delovnih organizacijah naše občine, da bi jim pomagale pri življenjsko važnem vprašanju! Upajo na najboljše! Mislimo, da je v interesu vseh občanov izgradnja tega objekta, ki bo zagotovil obstoj Avto-servisu in njegovemu kolektivu. Maketa modernega »Avtoservisa« ob bencinski črpalki v Domžalah. Monlnžnn hišica v levem spodnjem kotu jc že postavljena Za praznik JLA je bil ob bencinski črpalki v Domžalah odprt nov. moderno urejen turistični in gostinski objekt: Bife Turiste, ki ga je zgradilo Turistično društvo Domžale. Novi objekt nudi občanom vse gostinske in turistične usluge. Ko se peljete mimo, se ustavite ob njem in si ga oglejte! Proslave ob Dnevu republike v Domžalah in okolici Dvajsetletnico rojstva naše Socialistične federativne republike Jugoslavije smo v domžalski občini tudi letos lepo proslavili. Da so proslave tako lepo uspele, ima velik delež glasbena šola. bre/. katere si kvalitetnih proslav sploh ne moremo več predstavljati. S proslavami se je pričelo že v torek 26. XI. v kino dvorani v Mengšu, kjer pa jc moral kvalitetni program po himni, ki jo je odigrala mladinska godba glasbene šole, govoru in izvajanju mešanega mladinskega pevskega zbora lovarne »Melodija« iz Mengša zaradi prekinitve električnega toka odpasti. Res škoda, kajti velika dvorana je bila skoraj popolnoma zasedena. Isti program bo prav zaradi prekinitve električnega toka izvajan nn dan armije, prav tako v kino dvorani v Mengšu. Skupne, z recitatorji mladinskega aktiva tovarne »Indu-plati« iz Jarš, je glasbena šola pripravila tudi tu program v proslavo republike. Nastopil je klavirski trio, tercet harmonik ter salonski orkester z uspelo \Vebrovo uverturo. Poleg skupin sta nastopila še solista na harmoniki G .brič :n Tratnik ter baritonist l.ap. ki je zapel Simonittijevo pesem »Naše gorice«. Prvič se nam je predstavil tudi na novo osnovani domžalski vokalni oktet, ki je zapel Mihclčičevo »Nebo žari« in Ku-harjevo »Tam na Pugled gori«, za konec je pa sledil še sprejem cicibanov jarške šole v pionirsko organizacijo. Prireditev je lepo uspela. Podjetje »Indu-plati« je šnli za nastop dalo de- narno nagrado, glasbena šola pa se prav a takimi nastopi želi čimbolj približati širokemu krogu občanov. Na predvečer praznika je glasbena šola sodelovala pri proslavi v kino dvorani v Domžalah, ki je bila zasedena do zadnjega kotička. Tu je nastopil godalni orkester, salonski orkester, h a rtnon ika rsk i zbor in mladinska godba. Poleg solista na harmoniki iu baritonista je nastopil še vokalni oktet in recitatorji. Poslušalci so nastopajoče nugradili s priznanjem, kajti podobne kvalitetne prireditve že dalj časa ni bilo. Nerazumljivo p~ je bilo zadržanje nekaterih mladincev in domžalskih mladink, ki so prireditev v počastitev našega največ- jega praznika izkoristili v svojo zabavo in s tem motili one, ki so sledili programu, Tako počel je je v redno k r i t i ko. Poleg teh prireditev, jc šola Sodelovala tudi pri raznih internih proslavah z več an manj sodelujočimi, tuko pri otvoritvi nove šole v Radomljah, kjer je salonski orkester spremljal otroški in mladinski pevski zbor šole, na proslavi v Tehniški usnjarski šoli v Domžalah, na proslavi osnovne šole v Mengšu, ki jc bila v kino dvorani, na proslavi, ki lo jo pripravili mengeški cicibani, pri proslavi 40-letnicc Tovarne sanitetnega materiala Domžale, ki je bila združena s proslavo dneva republike, na proslavi v Moravčah, na interni proslavi 30-letnice podjetja »Irak« Mengeš, v Lesnoindustrijskem podjetju Radomlje, v »Melodiji« v Mengšu ter pri interni proslavi občinske skupščine Domžale. Predvsem je pozdraviti veliko število mladih izvajalcev, ki so v tako kratkem času naštu-diruli težak program, saj nastopi na centralnih proslavah zahtevajo dosti vaje, ta «e pa pridobi le po 'aljšem vežbanju. Za začetek, po dva in pol mesecih pouka. kar razveseljiv uspeh. Povsod, kjer je bilo treba, je šola s svojim programom popestrila prireditve. Ce bo šola tudi v bodoče šla po lej poti, si bo pridobila še večji krog simpatizerje" in prijateljev glasbe. Kaj nam pripravlja dedek Mraz za slovo od leta Hitro se približuje čas, ko bomo pregledali delovne uspehe v letu 1963 in se veselili nad doseženim. Pri tem pa ne smemo pozabiti naših najmlajših, saj mora dobršen del našega truda veljati prav njim. Skromno novoletno veselje zn predšolske iu šolske -troke , riprav-Ija dedek Mraz, ki ima že redne sestanke s svojimi ledenimi možmi in snežuki, — odborom za novoletno jelko. Vztrajno jin. pomagajo delovni kolektivi. Ki bodo s svojo finančno in materialno podporo omogočili j redvidene prireditve. Dedek Mraz bo obiskal vse šole, ki mu bodo pripravile, sprejem s kratkim, vese"i:i kulturnim programom. Prinesel bo darilca za predšolske otroke ter kolektivna darila za šole, knr bo skromen prispevek za nabavo lovih učil in tehničnih pripomočkov pri pouku. Poskrbel bo tudi za kino predstave po vsej domžalski občini, da bodo tudi otroci iz najoddaljc-nejših krajev lahko preživeli nekaj prijetnih '>ric ob najnovejše.n otroškem barvnem filmu »Stari Rumcnko«. Pozabil pa tudi ne bo na oba Domova počitka, tj. v Domžalah in v Mengšu, l icr so ga dosednj stnnovnlci vedno prav prisrčno sprejeli. Urej-no bo tudi centralno »Novoletno sejmišče« v Domža' h nn prostoru gostišča »Pošta«, ter v Mengšu pred kino dvorano. Ta dva sejma bosta zaživela v četrtek dne 26. decembra in prenehala na staro lelo zvečer. Tudi sem bo prišel dedek Mraz s svojim posebnim sprei....tvom v ponedeljek in torek 30. in 31. decembra ob 16. uri. Želeti je, da bi si vse te prireditve ogledalo čimveč otrok in odraslih iz vse naše komune in da bi drug drugemu želeli srečno in uspehov polno novo leto 1964. Organizacija dedka Mraza je tudi letos v rokah SZDL in Zveze prijateljev mladine občine Domžale, Vzemimo si za zgled... Nedaleč od Domžal je vasica Dragomflj. znana po ribogojnici iu dobrih gostiščih, kamor zahajajo tujci in domačini. Dragomelj pa ima tudi svojo šolo. ki jo vodi nadvse priden Crosvetni delavec Pavel Peter-a Prav tn se je zgodilo letos ob zaključku šolskega leta. da so nainilajši Dragomeljčnni pokazali, da se nče poleg vseh drugih predmetov v šoli tudi o preventivni. požarnovarnostni službi, kar je redek primer na naših šolah Kij vse so se naučili so pokazali ob zaključku letošnjega šolskega leta pred komisijo, ki je bila sestavljena iz članov upravnega odbora domačega gasilskega društva in članov občinske gasilske zveze iz, Domžal. Kar 2" pionirjev je moralo odgovarjati na 42 vpra- šanj, ki niso bila lahka in bi delala preglavice tudi odraslim članom društva. Vsi brez izjeme so odgovarjali točno in jasno. Za svoje pravilne odgovore so prejeli od domačega društva lepe nagrade. Nagradila pa jil bo tudi občinska, gasilska zveza. Prireditev se je vršila v lepo okrašeni šolski veži. prisostvovali pn so ji tudi domačini. Vso pohvalo za uspešno izvedbo prireditve zasluži prav gotovo Pavle Peterka, domače društvo in seveda mladi pionirji. Zvedeli srno tudi, da so se taki nastopi vršili na tej šoli že nekaj let sem. Želeti bi bilo. naj bi se tudi na drugih naših šolah počasi zgi-bali in začeli posnemati Dra-gomeljčane. Novoletno sejmišče dedka Mraza tudi letos navdnšuje naše naimlaiše Stanje in problemi mladinskega prestopništva v občini v letn 1963 Zaradi nenehnega naraščanja mladinskega prestopništva v letu 1963, ki se je glede na preteklo leto v prvih usmili mesecih povečalo za 18°/o, jc občinska skupščina na svoji zadnji seji razpravljala o teli problemih in sprejela tudi ustrezne sklepe. Ce statistično primerjamo mladinski) prcstopništvn v letu 1962 in v prvih osmih mesecih 1963 vidimo, da je bilo na področju postaj Ljudske milice Domžale. Lukovica in Moravče v lanskem letu izvršenih 158 kaznivih dejanj, v prvih osmih mesecih letošnjega leta pa 178. Struktura letošnjih kaznivih dejanj je naslednja: — kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje 103 — vlomi, tatvine 22 — vlomi v avtomobile 4 — poškodbe .nje stvari 12 — tatvine motornih vozil 8 — druga kazniva dejanja 29 Iz gornjih ugotovitev sledi, da je bito največ kaznivih dejanj zoper družbeno iu zasebno premoženje. ( e pa pogledamo storilce teb ka'.nivih dejanj pa lahko vidimo, da so to v prvi vrsti dijaki in študentje ter vn- jenci. Ugotovljeno je, da naj-\ ečji odstotek predstavljajo sicer /e polnoletni delinkventi, vendar .so to študentje, ki ne študirajo redno in se potikajo po vseh krajih v občini brez redne zaposlitve. Ta ugotovitev je še toliko bolj točna zaradi tega. ker obravnava letošnjih delinkvenlov knž.e, da so bile organizirane posebne skupine, ki so izvršile celo vrsto kaznivih dejanj, zaskrbljujoče je tudi to, da jO pri letošnjih kaznivih dejanjih sodelovalo kar 30% otrok. Ta podatek kaže. da moramo iskati vzroke za kazniva dejanja s strani otrok predvsem v družinski vzgoji in v pogojih, v katerih živijo otroci. MLADOLETNIŠKA 1)111 ZBA V letu 1963 je obstajala na območju občine mladoletniška skupina, v kateri je bilo 6 m"u-doletnikov in 2 mlajša polnolet-nika Ta skupina je v teku 6 mesecev izvršila 17 kaznivih dejanj in i" predvsem vlome v avtomobile in poslovne fer dru-ge prostore in sodelovala pri tatvinah mnogih vozil. Skupina je bila odkrita in predana sodišču, prestopniki pa so bili kaznovani. Ce malo širše analiziramo prestopnike, ki so jih obravna- vale postaje Ljudske milice, skrbstveni organi občino in občinsko sodišče, lahko ugotovimo, da izhajajo prestopniki predvsem i/, družin, kjer je pomanjkljiva domača vzgoja, alkoholizem, neurejene drii/inske razmere itd. Izgleda, da mnogi starši pustijo otrokom preveč prostega časa in da ta prosti čas vpliva tudi na večanje mladinskega kriminala. Socialna analiza kaže. da izvira preko —O"/<» mladoletnikov iz popolnih družin, neznatno pa je število mladoletnikov brez enega ali obeh rediteljev in pa s strani nezakonskih otrok. NezapOSfe nost roditeljev je zelo redka, redki pa so tudi primeri slabili stanovanjskih razmer, Ce smo v prejšnjih letih lahko ugotavljali, da so bile slabe stanovanjske razmere osnova mladinskem« kriminalu, sedaj lahko ugotavljamo, da večina mladoletnikov izhaja iz socialno dobro preskrbljenih družin in to iz takih, ki so na videz ludi notranje [trejene. Kavno zaradi tega se vse bolj odpira vprašanje, kje so vzroki za iz-tirjnnje mladoletnikov. Verjetno ne gre tukaj samo za subjektivne vzroke, ampak da moramo iskali vzroke v objektivnih zunanjih okolnoslih: neprimerna, zanemarjena ali pomanjkljiva vzgoja, neprimerni zgledi v družini, prezaposlenost roditeljev, opuščeno nadzorstvo, negativni vplivi slabih filmov, šiind literatura, preobilje prostega časa in neorganizirano (rosenje prostega časa ter slaba družba. K vsemu temu pn moramo dodali Še pogoje današnjega življenja in psihološki vpliv dobe, katere nagli utrip življenja vnaša v človeka nemir, zaradi katerega teži po zunanjih užitkih in ceni zgolj zunanje in materialne strani življenju. Za nobenega od naštetih vzrokov ne moremo trdili, da jc absoluten, ker za vsakega lahko naštejemo nešteto primerov, ko kljub obstoju takih razmer ni prišlo do ,'jstirjanju mladoletnikov. Z« to lahko trdimo, da so ti vzroki med seboj tesno povezani in se izražajo v neprilagojenosti mladoletnika, Odpirajo se mnoga vprašan ju, ki neposredno zadevajo ne samo mladinski kriminal ampak sploh ponašanje mladine na javnih cestah in pri izživljanju. Izraziti primeri nekulturnega izživljanja mladine so bili v preteklem letu pri organizaciji mladinskega plesa v Grobljah. a opažajo se lahko vsak dan v naših gostinskih lokalih in na drugih javnih mestih, (.re za vprašanje prostorov, kjer bi mladina lahko prebila več svojegu prostega časa pri organiziranem i' Iu s katerega koli področja, Istočasno pu se odpira tudi vprašanje same vzgoje mladine v družinah, ki zaradi prezaposlenosti staršev ni takšna, kol bi morala bili. Vprašanje hore legalis bi moralo biti aktualno tudi v H (Ji občini in to še prav zaradi tega. ker 30 odstotkov otrok, ki so .lili zajeti v mladinski kriminal, predstavlja tako številko, 0 kateri bo treba še mnogo razmišljati. Gre za pohajkovanje šoloobveznih otro*! po 20. uri po javnih lokalih, gre za obiskovanje večernih kino predstav in za izživljanje šolske mladine v mladinskem plesu. Tudi to so vzroki, ki se ob stalnem razvoju lahko izrodijo v mladinski kri minul iu tem vzrokom bo potrebno tudi s strani samfh prosvetnih ustanov posvetiti več pozornosti. Vprašanje obiskovanja javnih lokalov s strani mladoletnikov in točenje alkoholnih pijač mladini pa je tudi vprašanje, ki ga bo treba čimprej pričeti reševati. Naša mladina je vredna dediščine, ki ji jo izroča naša družba. V nešteto delovnih nalogah je opravičila to zaupanje. Toda če ugotavljamo, da je na nepravi poti del te mladine, moramo sloriti vse, da tudi ta del mladine v čim večjem številu povrnemo moralno ozdrav-ljenega v družbo, v kateri bo dostojno živela. To pa je naloga nas vseh, predvsem pa tistih, ki se ukvarjajo z. vzgojo in problemi mladine. Poiskati bo treba oblike dela. ki bodo mladino zaposlile v prostem času in ji nudile tudi zdravo zabavo. KORISTNA POVEZAVA Dne 11. XII. je bil v društvenih prostorih AMD Domžale zelo koristen sestanek vseh zastopnikov AM društev na območju domžalske izpitne komisije za voznike motornih vozil, vseh njihovih učiteljev praktične vožnje in zastopnikov izpitne komisije. Predstavnik te komisije. Miro Varšek, je v več ur trajajočem razgovoru z nad 30 udeleženci sestanka podrobno obrazložil zahteve pri izpitu iz praktične vožnje. Splošno mnenje • oeh jc, da bo mogoče s takimi sestanki sproti uspešno reševati vse težave in tako prispevati k splošni prometni vzgoji občanov. Potrebo za take sestanke je pokazal že prvi posvet društvenih učiteljev praktične vožnje pred pol leta. Za zadnji sestanek pa je dala pobudo sama izpitna komisija. Zaslužni Jubilej Ivan Verbič iz Loke pri Mengšu roj. 28. VIII. 1907 je bil med okupacijo v NOV in v internaciji. Iz Internacije se je vrnil 15. V. 1954. V podjetju se je zaposlil ie ob njegovi ustanovitvi in Je v njem ostal vse do upokojitve. Bil je marljiv in vesten delavec, vzor vsem ostalim v podjetju. Pod njegovim nadzorstvom si je pridobilo precejšnje število mladih delavcev kvalifikacijo, vzgojil jih je v dobre in disciplinirane delavce in čuvarje splošne ljudske imovine. Kljub njegovemu rahlemu zdravju je bil v podjetju vesten, marljiv in je vložil vse svoje sile za njegov uspeh. Vedno je razumel težkoče, s katerimi se je podjetje srečevalo in vedno jc bil pripravljen pomagati in svetovati. Vsi člani njegovega kolektiva mu želijo še mnogo zdravih in lepih let. Radio klub v novih prostorih Domžalski Radioklub ¥U3-CAB že vrsto let uspešno deluje pri tehničnem izobraževanju mladine. Od prvih začetkov z nekaj detektorji in zvočniki pred petnajstimi leti do danes, ko so — recimo — sami zgradili moderno 50 W UKV primopredajno aparaturo, 100 VV kratkovalovni oddajnik in vrsto drugih aparatur, je dolga pot, polna uspehov, pa tudi neuspehov. V klubu dela sedaj več kot 50 članov, med njimi je precej pionirjev in telegrafistov — vojnih obveznikov. Pozimi so se znašli v težavah zaradi prostorov, vendar so jih spomladi s pomočjo ObO SZDL in krajevne skupnosti Domžale končno dobili. V njihovo preureditev so vložili več sto delovnih ur, ki pa so se jim bogato obrestovale. Kljub težavam s prostori in pomanjkanju sredstev niso zanemarili drugega dela. Lspešno so sodelovali z, raznimi akcijami v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. Tako so na UKV prenašali šahovski dvoboj med šolami. Maja so skupno z drugimi jugoslovanskimi radioamaterji prenašali radijsko Titovo štafeto. Junija so učinkovito poma- gali pri izvedbi volitev v republiško in zvezno skupščino s tem, da so iz oddaljenih hribovitih predelov občine s štirimi UKV primo-predajniki sproti poročali o rezultatih volitev občinski volilni komisiji v Domžale, kar je bil gotovo edinstven primer v Sloveniji. Občinski politični forumi so jim izrekli za to sodelovanje vse priznanje. Pripravljali so se tudi za tradicionalno julijsko tekmovanje jugoslovanskih in tujih radioamaterjev — Tesla memo-rial. Anteno so postavili vrh Menine planine, od koder so v prejšnjih letih dosegli že lepe uspehe — med drugim 13. mesto v Evropi na septembrskem UKV Kontestu, katerega so se udeležili tudi letos. Posebej je treba omeniti, da so se nekateri domžalski radioamaterji zelo izkazali pri pomoči Skopju v tistih najbolj kritičnih dneh takoj po potresu. Iz Skopja so vzdrževali noč in dan zvezo z drugimi kraji Jugoslavije z amaterskim oddajnikom. Jeseni so pričeli z dvema telegrafskima tečajema in s strokovnim tečajem iz radiotehni-ke. Posebej nameravajo organizirati pionirske tečaje za grad- izredni občni zbor Občinske gasilske zveze v Domžalah Prejšnji mesec je bil y kinodvorani Induplati izredni občni zbor Občinske gasil, zveze Domžale. Navzoči so bili vsi delegati, zbor pa so obiskali kot gostje tudi predstavniki množičnih organizacij, zastopnik Okrajne gasilske zveze, zastopnik občinske gasilske zveze iz Kamnika. Po podanih poročilih se je razvila živahna debat... Iz. poročil je razvidno, da zveza šteje danes 26 prostovoljnih gasilskih in 13 industij-skih društev s 1078 člani. 141 članicami, 14t mladinci, 12 mladinkami, 158 pionirji in 384 drugimi člani.Zveza ima danes 1 višjega častnika, 29 častnikov. 86 podčastnikov. Razveseljivo je bilo poročilo o porastu mladine v gasilskih vrstah. Težave pa so z vodilnim kadrom zlasti v operativi, kjer ga manjka. Kulturno-prosvetna dejavnost je močno razvita v GD Ihan. Trojane. Studenec in Pšata. V teh društvih imajo dramske sekcije in pevske zbore. Prav našteta društva imajo tudi največ članic. Zelo aktivne ženske desetine so v Ihanu, vtovarni Rašica v Moravčah, Vata-Vir. Papirnica Količevo in Induplati Jarše. Iz poročila poveljnika je bilo razvidno, da je bilo v naši občini vsega 22 po- žarov z ocenjeno škodo 7,9 milijona dinarjev. Obvarovano je bilo zaradi hitre in učinkovite akcije gasilcev 28,584.000 din ljudskega premoženja. Požarno-preventivna služba je v domžalski občini lepo urejena. Zato skrbi več posebnih požarnih komisij. V bodoče bo treba pristopiti k pregledu požarnovarnostnih naprav. Za teden požarnovarnostne službe je bilo organiziranih več predavanj o požarni preventivi zlasti v industriji in gospodinjstvu. Tudi po šolah so bila taka predavanja. Pionirji so si ogledali gasilske domove in vaje. Dalje je bilo iz poročila razvidno, da so v zvezi bile med letom razne proslave in obletnice, od katerih je treba omeniti razvitje prapora Občinske gasilske zveze. 30. obletnico obstoja GD Loke pri Mengšu. 40. obletnico obstoja GD Vir. razvitje prapora v GD Krošnja. GD Jarše je dobilo novo motor-ko nn prikolici in GD Loka pri Mengšu novo črpalko. Enako tudi GD Mengeš. Na izrednem občnem zboru je bil v glavnem izvoljen dosedanji upravni in nadzorni odbor z dosedanjim predsednikom Martinom Andrejka na čelu. njo amaterskih t ru nsislorsk i h sprejemnikov. Pozimi so pripravljeni sodelovati tudi s športniki pri organizuetji večjih tekmovanj i prenosi STA K P -CILJ po UKV. Iako sodelovanje bi bilo vsekakor zelo koristno. Organizirali so in še bodo tudi poljudna predavanja i/, radijske in televizijske tehniko po šolah. Podobna predavanja nameravajo organizirati tudi za širši krog ljudi v sodelovanju z Delavsko univerzo. Pospešiti pa bodo morali delo vojnih obveznikov — telegrafistov, ki zadnje čase ni ravno najboljše. Za v bodoče pa sc pripravljajo na poskuse v gradnji iz teleko-mandne tehnike. Člani Radio klnbn pošiljajo s Trojice pozdravni telegram na Vojsko. 5 KYZ Kdo bo plačal popravilo mostu? Krajevni odbor SZDL Prc-serje dokaj uspešno opravlja svojo nalogo kljub temu. du ostaja še vedno vrstu vprašanj nerešenih. Prvenstveno se je odbor v tem letu bavil z izvedbo volitev. Člani odbora so spontano pristopili tudi k nabiralni akciji za pomoč prizadetih po potresu v Skopju in izvedli v vasi akcijo vpisa ljudskega posojila za obnovo Skopja. V pristojnost odbora SZDL spada tudi skrb za komunalne naprave med katerimi je tudi javna razsvetljavu. Več govora kot o kvaliteti razvetljave je bilo o plačilu računa za zamenjavo treh žarnic, ki je znesel 5 tisoč in nekaj sto din. Tovariš Trojanšek nam ie dal o tem telefonično zadovoljivo tolmačenje namreč, da je v račun zajeto tudi delo pri popravilu avtomatske ure za prižiganje in ugašanje javnih svetilk. Predlog predsednika krajevnega odbora SZDL tovariša Janeza Bartola, da se priporoči na ustreznem mestu v odobritev prošnja zu dodelitev štipendije prosilcu Zupanu. Zal smo s prošnjo bili povsod neugodno sprejeti ter poslani od enega naslova do drugega toliko časa, da zadeva sicer ni bila od nikogar odklonjena, tod tudi nikjer sprejeta. Na sestanku volivcev izražena želja po novem trgovskem lokalu je bila s strani odbora sprejeta pozitivno. Takoj je bil formiran odbor, ki naj pripravi potrebno dokumentacijo in najde investitorja Preko poletnih mesecev je bilo veliko storjenega in sc je z deli že pričelo. Investitor je Trgovsko podjetje »Napredek« iz, Domžal. Prebivalci Preserij in bližnje okolice bodo tako dobili v doglednom času moderen trgovski lokal, v katerem bodo na samopostrežni način lahko kupili prehrambene predmete, v posebnem oddelku lokala pa tifdi meso in mesne izdelke. Celotni prottdr trgovine je podkleten za potrebe skladišč. Del kletnih prostorov je namenjen tudi za vodovodni material, katerega ima odbor vodovodne skupnosti na zalogi. Odbor SZDL Preserje je realiziral tudi svoj sklep, dn se na vseh cestnih vpadnicah v vas postavijo |>r<.....'Ini znaki, ki dovoljujejo le maksimalno hitrost vožnje 40 km/h. Pri organizaciji različnih akcij pomagajo občani s precejšnjo mero razumevanja. Vso pomoč nudi tudi tovnrna Induplati Jarše, žal pa smo naleteli vse doslej na precejšnjo mero nerazumevanja pri kolektivu LIP Radomlje, čigar obrat se nahaja v središču vasi Preserje. Za zadovoljstvom spremlja odbor SZDL tudi napredovanje del pri gradnji nove šole v Novih Hojah. Pouk na šoli se je pričel z tO-dnevno zamudo, ko se je gradnju šole še nadaljevala. Otvoritev šole je bila v nedeljo 24. novembra. VBtaianje ureditve mostu preko Mlinščice v vasi Preserje (pri nekdanji elektrarni) ic sprožilo več diskusij. Izkazalo se je namreč, da most uporabljajo predvsem ljudje, ki niso iz vnsi in zato prav gotovo niso pripravljeni prispevati k njegovi ureditvi. Odbor se jc zato odločil, da naroči popravilo mostu, da gn bodo lahko varno Uporabljali pešci in kolesarji. Vozniki vpreg pa se bodo morali posluževati daljše poti preko boljših mostov. Gotovo je. da je bilo dosedanje delo plodno. Vprašanj in nalog je rlosti. zakar so bili tudi številni sestanki, na katerih je odbor o Stvareh razpravljal. Sestajanje odbora bo sedaj lažje, ker se vršijo sestanki v dnevni sobi stanovanjskega bloka Preserje 89. Zu uporabo prostora jc odbor odobril zn pospravljanje hišniku nagrado 500 din za vsako sejo. Začetek izobraževanja kadrov Delavska univerza Domžale in o izdelavi statutov, in Izobraževalna komisija ob- Anketa 41 slušateljev, izvede- činskega sindikalnega sveta sta na v času seminarja, kaže da bo organizirali v Izoli seminar z potrebno take seminarje pre- družbrno-ekonoiiiskega področ- nesli tudi v gospodarske orga- ja z naslovom »Sindikalna šola«, nizarije, ker bi to teinntiko 1110- Ta seminar je bil namenjen rali poznati vsi Člani snmou- mlajšim kadrom iz gospodar- pravnih organov, če hočemo skih organizacij, ki delajo *V vplivali nn nadaljnji kvalitetni samoupravnih organih in sindi- razvoj teh orgnnov. knlnih podružnicah. Program Isli slušatelji bodo spomladi seminarja je v prvi stopnj! ob- absolvirnli nadaljnjo stopnjo, segal organizacijo, poslovanje katere program pn Zajema od- in ekonomiko delovnih organi- nos: komuna — podjetje, ob- zarij in Izdelavo stnlutov. Slu- činsko gospodarstvo in družbeni šatelji so v 6 predavanjih in v standard. Osnovni namen sc- razpravali poslušali in razprav- mina rja pn je bil. začeti s sisfe- ljali o najvažnejših problemih, matično vzgojo kadrov nn druž- ki se pojavljajo v podjetjih, beno-ekonomskem področju. Za- Največ razprav je bilo o delitvi četek je uspel in sedaj je po- dohodka gospodarskih organi- trebno začeto delo samo nada- zarij. o planiranju proizvodnje ljevnfi in razširiti. Dijaški avtobus v Črnem grabnu Skrb prosvetnih organov za za razliko od lanskega uvedel našo šoloobvezno mladino niso več novih postajališč, da ni tre- le prazne besede, marveč de- ba otrokom čakati na nevava- janja! rovanih avtobusnih postajah ob Preden smo začeli tudi v ces« I. reda. kjer neprestano domžalski občini izvajati šol- prez. nevamost. Pristaja ob soško reformo, to se pravi, da 'ah Črnega grabna, nalozi 100 smo pričeli s postopnim prešo- učencev in jih pripelje prav lanjem učencev višjih razreoVv pred solo na llrdo. od tam pa sedanjih podružniŠkih Šol na »0 llri spet domov. Pri tem centralne srno govorili staršem bo tudi ostalo, saj je občina ze tudi o prevozu.. Nekdaj so se sklenila pogodbo s podjetjem otroci iz. Cmega grabna vozili SAP. trenutno nujnižjim ponud-na Brdo s kolesi, drugi spet z nikom. rednimi avtobusi, stroške pa so Ugodnejšega prevoza si pač v celoti krili starši. Kasneje se no (j mogli misliti. Občinska je to spremenilo. Lansko leto ic skupščina je s tem v celoti iz-prevzelo prevoz podjetje Ljub- polnila obljubo staršem ter Ijana-trnnsport. Dva redna av- uresničila svoj načrt, ki doka-tobusa sta jih zjutraj pripelja- zuje, kaj vse je družba pri-la do Lukovice, opoldne pu jih pravljena žrtvovati, da bo sloje posebni avtobus odpeljal do- lierni otrok, naj si lio ludi iz mov. Prevoz je bil povezan z nQj^,kntnejše hribovske vnsi-velikitni stroški, ki so breme- ce n.^p 0b,-.jnri doložc-n enake nili občinski proračun, le manj- jzobraz.be in oborožen z znu-si del t. j. 25% so krili starši njem> ki ga bo terjalo n.je-vozačev. p,, življenje, dolžnost staršev Letos smo si prizadevali pre- pa je. da redno pošiljajo otroke voz še izboljšati, upoštevajoč v šolo. doma pn jim omogočijo, pri tem predvsem zdravje in da sc bodo lahko skrbno pri-varnost učencev ter se odločili, pravljali nn pouk in res uspeš-da bo prevažal učence v obe no končali tudi vse višje ruzre-smeri posebni avtobus. Ta je de osnovne šole. V tihem so pričeli v Domžalah z grndnjo novega poštnega poslopja. Dela hitro potekajo in temelji so že zabetonirani. Drugo leto bo poslopje gotovo Konec novembra je ob obisku v Jugoslaviji obiskal Domžale in fnrmo bekonov v Ihanu predsednik Državnega sveta LB KOMU ni je (iheorghe (Jlicorghiti Dej s spremstvom. Odlično razpoložen se je ustavil nu trgu pred spomenikom in se fotografiral s pionirji, ki so mu izrekli dobrodošlico Oškodovanci po potresu v Moravčah Ob nedavnem pobiranju najprej prostovoljnih prispevkov za oškodovance po potresu v Skopju, pozneje pa ob vpisovanju ljudskega posojila za isti namen, je bilo na Moravškem pogosto vprašanje, kaj je bilo storjenega za tiste, ki so bili oškodovani ob potresu v naši občini, ki je |>ovzročil 19. maja letos precejšnjo škodo zlasti na Moravškem, O tem smo v i.a-Šem časopisu /<• pisali. Kljub temu pu bo pruv, če damo še nekaj dodatnih pojasnil. Zc nekaj dni po potresu so si težje prizadete kraje ogledali občinski funkcionarji, da bi I ogledom na kraju samem storili primerne ukrepe. Kot najprimernejše je bilo sklenjeno, naj krajevni odbor SZDL Moravče naroči vsem oškodovancem, da prijavijo škodo v pisarni te organizacije, lemu pozivu se je odzvalo SI oškodovancev. Mnogi pa so svojo "