93. številka. Ljubljana, nedeljo 23. aprila. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po prazntcih, ter velja po poŠti prejcman za a v s t r o - og o r sk e dežele za celo leto 16 jrld., za pol leta 8 #Id., ca četrt leta 4 jrld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo deželo toliki* več, kolikor poštnimi iznaša. —Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 g hI. 50 kr., po pošti prej uman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do * četiristopne petit-vrste G kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši št. 25—2b poleg gledališča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kohnanovej hiši. Jugoslovansko bojišče. Časnik, ki dobiva zanesljivega poročila od konzulov, poroča prav za gotovo, da od tistega časa, kar so v Hercegovini naši hrabri bratje vstali in orožje zgrabili, da si narodno svobodo privojujejo in turškega nasilnega in krvniškega gospodarja iz dežele za-pode, poslala je Tučija celih 40.000 mož svoje vojske v Hercegovino. Ali denes je te vojske samo okolo 23.000 mož. Torej celih 17.000 turških mož je mrtvih, t. j. bili so v bojih od vstašev ubiti, ali pa so, mraza nevajeni Azijati, na mrzlici in druzih boleznih poginili, posebno ker vedno lakoto trpe. To dovolj kaže, da je turška država tako močno gnjila, da bi trebalo le odločnega ravnanja od strani Srbije in velika srbska slovanska država se na Balkanu ustvari. — Tako velikanske izgube vojakov, kakor jo, imajo Turki dosodaj, Se velika Avstrija v sojski leta 18G6 ntf imela. Isti list pravi, da vstašev v Hercegovini ni j več v orožji nego 4500 mož, to se ve, če se Crnogorci ne štejejo. Od teh je velitelj Lazar Sočica 1100 možem, pop Bogdan Zi-munič 850, Drago Obren 350, Trifko Vuka-lović 300, pop Melentije 300, katoliški župnik Ivan Mušić 10U0, Peko Pavlovič, prvi vodja vstašev in najhrabriji mož ima sedaj 450 mož, izbrane vstaške vojske, a s početkom jih je imel 800, drugi so mrtvi in ranjeni za domovino; — in nek namesto v boji palega vojvode Maksima Bačeviča izvoljeni vojevod ima 1300 Banjanov. Tujcev je še nekoliko. Tako piše vladni naš list, a verjetno je, da je število vstašev večje. Vrhovni poveljnik turške vojske v Hercegovini telegratira svojej vladi v Carigrad, da je bila njegova vojska 14.000 vstašem na-sprosti preslaba, utrujena in da jej je zmanjkalo streliva, vstaši so bili močnejši Tri dni v starem Rimu. (V Ijubljanskej čitalnici govoril prof. Fr. VViesthaler.) (Dalje.) Krog i krog tega zidovja so vrste sedežev zn imonituiše stanove (podium) s cesarsko ložo v sredini. Nad podijem pa se v koncentričnih krogih stopnjema vzdvigujejo v tri nadstropja vrste sedežev. "Ravno obhajajo v na-polneno gledišče vstopivši gladijatorji celo areno ter pozdravljajo v cesarskej loži sedečega i od svojega dvora obdanega Nerona z besedami : „ave imperator, morituri te salutant!" (Zdravstvuj cesar, v smrt idoči te pozdravljajo.) Kako so lepo opravljeni i urejeni ! Njih orožje je ličnejše kakor navadnih vojakov i obstoji v obče iz sulice, krivega, srpu podobnega bodalca, rimskega meča, in dobro utrjeni, za to se je on odrekel temu, v Nikšiče prodreti, ampak je zopet nazaj v Gačko šel. To se ve, da se zraven tega še zlaže, da je malo izgube imel itd. — Ali užo to je veliko, da taki lažnjivci kakor so Turki (in naši njih nemškutarski prijatelji iz zagovorniki) sedaj popolnem priznavajo moč in premoč jugoslovanskega vstanka, ki je sedaj nepremerno veliko politično važnost zadobil. Sovražniki Slovanstva in evropska diplomacija so se dosedaj popolnem zaračunali. Sicer res nemški in nemškutarski časniki, glasila naših protivnikov, ki sebi in družim ljudem lažejo, da so liberalni, psujejo in grdo ono vrle hrabre slovanske junake s grdimi primki vovčji tatovi (HammeIdi ebe), lovski psi llusije (llusslands Sch\veisshunde) — glej „Neue Freie Presse" od četrtka — pa s tem Nemci in nemškutarji samo dokazujejo svojo surovo srce in mi ne razumemo kako more kak rojen Slovenec, Kranjec, Štajerec v politiki hoditi in glasovati s temi ljudmi. Iz Bosne prihajajo nova poročila o zmagah tudi tamošnjih vstašev. 6000 Turkov je napalo vstaše pri Rizovcu 15. apr. ali bili so nazaj vrženi in tepeni in gonjeni. Umeknili so se v Banjaluko, in le 1800 jih v Novi pri-beglo. Vstaši so dobili več Bto pušek, streliva in konj. — Turki so ustrašeni. Pa tudi srditi, kajti „D. Z." poroča, da so v glavnem mestu Sarajevu zažgali nad 100 krščanskih hiš. Sedaj ko se spomlad začenja, bode vendar tudi v Bulgariji slovanska revolucija poknila. Bulgarski odbori v Bukureštu močno na to delajo. Mej ftuščukom in Balkanom se je zbrala neka vstaškačeta, ki papo mnenji „Pol. Corr." nij štela črez 120 mož. Organizirala in pomnožila se bode v Balkanu. Vendar mora položaj krasnokinčane čelade z vizirom i lepega, majhnega, okroglega ali štirioglatega ščita. Desni nadlaket i desno roko kakor tudi stegna prepletajo jermeni, piščali pa so od golenjakov pokrite. Kakor vidimo, so vsi gladiatorji v več vrst razdeljeni! Spredaj korakajo različni pešci, izmed kterih se posebno odlikujejo tako zvani „retiarii," ki so le malo cenjeni, go-loglavi i brez orožja; le trizob (tridens) i mrežo nosijo v rokah, ktero imajo svojim nasprotnikom črez glavo Vreči. Njim slede jezdeci (andabatae) na nmnidskih konjih i kot zad* nji se peljejo „essodarii" na svojih britan skih vozovih (essedae). Ako se ozremo zdaj po občinstvu, vidimo v podiji razven cesarja i dvora njegovega šu mnogo dostojanstvenikov, senatorjev, vitezov i celo vestalke, — na galerijah pa prosto moško i žensko ljudstvo, ktero se je danas tukaj v ravno tako ogromnem številu sešlo, kakor včeraj v dirjavnici. resen biti, ker turški glavar je nujno v Cari-gmd javil, da mu je treba več vojske. Ali kje bi jo v Carigradu vzeli. Hrvatski „Obzor" piše: To dni je bila razposlana posebna komisija, da bi preiskavala, kako prav za prav se je godilo s streljanjem Turkov na avstrijske vojake. Ta komisija je tedaj videla, da je stvar v resnici taka-le: Jedna kompanija regularno vojske pod poveljem jednoga častnika je podila pri Topoli semkaj bežeče kristijanje, mej tem, ko je takraj prevoza, B mož pešpolka nadvojvode Krasta pod poveljem jednega korporala stražilo. Ko so turški rediti do Une došli, razpostavili so se kot „plonklerji" ter začeli na bosonske begunce, kakor tudi na avstrijske vojake stresati. Naši vojaki klicali so jim, naj re streljajo, a zastonj je bilo vse, opaziti se pa mora, da je tu Uua veliko ožja kot zagrebški Jelačičev trg. Avstrijski vojaki so si poiskali takoj zavetja, katerega so tudi obilo našli, mej tem, ko je na turškej strani samo ravnina, ter so potem tudi začeli na Turke streljati. Na našej strani iz-streljan i h. je bilo 45 krogel), katere 90 8 Turkov usmrtile in 3 ranile. Še več izgube bi bilo na turškej strani, a neki avstrijski vojni oddel pod poveljem jednega Iejtenanta, kateri je ravno obrežje patroliral, privabljen je bil po streljanji, ter je hitel takoj na oni kraj, in ko je poveljnik uvidel, kaj se tu godi, za-povedal je takoj streljati. Ko je turški poveljnik to zapazil, zapovedal je takoj svojej vojski, naj nazaj maršira. Take reči si pusti Avstrija od gnjilih Turkov delati. Bosenskili pribežnikov na Hrvatskem je do 15. pretočenega meseca: vkupaj 542G družin z 8257 družin s 33.879 dušami. Od toga dne pak do 12. aprila, namreč, odkar je An-drassv svoje propalo reforme svetu razglasil, Vse ima glave z venci okinčane. Vse je v slo-vesnej, bolej obleki, izvzemsi najvišjo pokrito vrsto sedežev, ktero so samo revni ljudje (pul lati) v svojih umazanih togah zaseli. Kaj pa je to ? Črez celo nepokrito gledališče se jamo nakrat rudeča, magična luč razširjati i ob jednein padajo na nas lepo po žafranu dišeče kapljo vode! — Ker je vročina uže visoko stopinjo dosegla, so na dano povelje v tretjem nadstropji postavljeni cesarski mornarji črez celo poslopje rudečo jadrovino potegnili — ta je tedaj uzrok čarobne te prikazni, od todi izvira tudi hladilna voda. Zdaj vidimo cesarja iz svoje lože znamenje k začetku dati, tuba zadoni i 10 od svojega predstojnika peljanih gladiatorjev stopi v areno. Njihovo orožje se najprej pred cesarjem preiskava, na to narede reditelji boja palicoj v pesek kroge, kterih boritelji no smejo prestopiti. V vsakega stopita dva gladiatorja z golimi oštrinu pribeplo je iz nova 1287 družin z 8259 dušami, tako, da se je število v hrvatskej slavonskoj krajini zatočili h bosenskih beguncev do 12. aprila pomnožilo na 6713 družin z 41.773 dušami. Poslednji čas jih je največ pribeglo v dvorski kotar, bosenskega okrožja i to 658 družin s 4669 dušami, v ogulinski kotar pak 331 družin s 2320 dušami, potem v trakovički in zavaljski kotar 77 družin s 393 dušami in 58 družin s 341 dušami. Deželni zbori. Deželni zbor goriški, (Konec.*) To predlogih finančnega odseka se potrdijo proračuni in računski sklepi nekaterih od deželnega odbora oskrbovanih zalogov. Zdaj slede še poročila peticijskega odseka: Nekaterim dijaškim društvom na Dunaj i in v Gradci, dalje posameznim visoko-šolcem in posebno dijakom višjih kmetijskih šol se dovole podpore. Tolminskemu cestnemu odboru odmeni zbor 3000 gld. podpore za 1. 1877 in sicer 2O00 gld. za ono kraj Idrijce. Deželnemu odboru se naroči, naj se za to poganja, da prevzame država brambina dela ob Soči, Teru in Vipavi v svojo režijo in v tem smislu se priporoči tudi peticija občin Farra in Villanova za silno potrebno obrambo Sočnih bregov v tamkajšnji okolici. Ko je končan dnevni red in so s tem rešeni vsi predmeti sedanje sesije, sklene glavar zborovanje s prav lepim govorom, v katerem kratko in točno razloži zborovo šestletno delovanje, kaj se mu je posrečilo in kaj ne in kako ga je vlada podpirala in zavirala. Preobširno bi bilo tu cel govor priobče-vati, za to naj navedemo samo jako pomenljive besede, koje zadevajo vlado: Po pravici moramo priznati, da je vlada pogostoma našim nameram ustrezala, tako ke-dar je šlo za dosego podpore našim ljudskim šolam in pomoči za izdelavanje novih cest na goriškej strani naše dežele, tako, ko nam je dovolila ob času draginje posojilo, da smo lehko z delom preskrbeli ubozemu ljudstvu potrebnega živeža. Nehvaležni bi bili, ako bi ne pripoznali velikodušnosti kmetijskemu mi-nisterstvu, katero je tako mogočno podpiralo našo kmetijsko šolo in vsako drugo kmetijsko početje v tej deželi. Na drugej strani nas •) Glej štev. 89. meči. Pazimo na par, ki je nam najbližji! Uže vidimo, kako se bliščeča meča v zraku križata, mah na mah, udarec za udarcem pada na odmevajoča ščita. Kriki ljudstva izpod-bujajo zdaj tega zdaj onega borika. Uže sta oba ranjena. Kar zavih ti jeden silnoj močjoj svoj meč ter udari ž njim po ščitu nasprotnikovem tako, da ta razlomljen na vse strani odletava. V tem trenotku izgine tudi v telesu težko ranjenega meč, da se le še njegov držaj vidi. Ob jednem slišimo glasove „ferrum recipe" (izderi meč) ij strašno ploskanje ljudstva! Oboje velja zmagalcu. Zdaj vzdvigne v luži svoje krvi ležeči ranjenec desnico z raztegnjenim palcem proti cesarskej loži, v znamenje, da za milost prosi. Imperator da znamenje pomiloščenja. Z milotožnim pogledom mu izrazi še premagani gladiator svojo zahvalo, potem pa ga vzdvignejo i odnesejo. Taki ali pa še strašnejši prizori ponavljali se bodo pri vseh parih i če se tudi rimljansko oko še nij pa hudo boli, da se je izpodrsnila jedna naj-iskrenejših želj našega prebivalstva. Ne zdi se mi tu primerno, razvijati tužno, a nam uže vsem dobro znano zgodovino predt-lske želez -nice, koje izvršitev je zdaj — tako se vsaj bojim — za dolgo časa odložena. Gotovo je, da tega nij kriva samo vlada, tudi ne ona najhuje ; vendar pa treba opaziti, da so trenotki v katerih bi bila menj omahljivo postopaje leliko dosegla zidanje iste železnice, katero je ona sama želela, kakor so je tudi pred časom na moč zahtevati interessi cele države in posebno prvo njeno trgovsko mosto, od kogar jo denes najhuje zagrizeno izpodriva; in zares čudno je bilo gledati prizor, ko je vlada sama pomagala trgati lastni železnični program, v katerem je bila tretjikrat sprejeta Predelska črta. Še bolje so opravičene naše pritožbe zoper oskrbništvo javnega uka. Na prošnjo, da bi se v srednjih šolah več prostora odkazalo deželnim jezikom, se nij vlada čisto nič ozirala. Pa ne zadosti. Ivo so v drugi deželi slovesno odpirali vseučilišče dovoljeno, da bi praznovali stoletno nje združenje z Avstrijo, pobrali so naši deželi, katera se uže skoro štiri stoletja sodeležuje osode iste monarhije drugo učilisče, sicer nižje vrste, pa nam vendar jako ljubo, ter je premestili drugam, akopram nij za take zavode po vsem Primorskem nikjer sposobnejšega kraja od Gorice. Kar moramo pa bolje od vsake druge stvari obžalovati je to, da vlada ne ne ha lomiti naše deželne postave o šolskem nadzorstvu, katerej postavi očivi-dno nasprotuje dognano premeščenje deželnega šolskega svetovalstva zvunaj dežele, ker prihaja od take strani, od katere bi se moglo najmanje pričakovati, po g uhlji v izgled, da se ne spoštujejo več postave, ke-d ar postanejo nepriležne, akopram nas uče v najbolj cvetečih političnih organizmih nabrano skušnje, da se morajo, kakor je proglasil predsednik Grant, celo najslabše postave vestno izpolnjevati, ker se po tem načinu najgotovejše doseže, da se popravijo. Toda vse te različnosti mnenj naj nas nikar ne vznemirijo. Vlade in njih oblike so samo človeške ustanovitve, tedaj podvržene zmotam, kakor so tudi — da to dostavim — držvaljani sami in njih zastopniki. Svoj govor sklene nazdravljajo njegovemu veličanstvu F. J. I. Poslanci odzdravljajo s trikratnim Živio! nasitilo krvi, mi je imamo gotovo zadosti, tem bolj, ker nas nihče ne more zagotoviti, bode li cesar vsem zmaganim gladiatorjem tako milostljiv, kakor je bil ravno odnesenemu, ali pa je bode krutim zmagalcem prepustil, da jim pred očmi zbrane množice glave odsekajo. Ker tedaj nehčomo videti, kako se taka trupla z v prsi zasajenimi kavlji skozi „smrtna vrata" (po rt a Libiti ne ns i s) vlečejo i potem v mrtvašnici (spoliarium) orožja i obleke oropajo i zakopljejo, prepustimo surovo ljudstvo groznemu veselju njegovemu ter si raji v prostej naravi v čistem, od človeške krvi neoskrunjenem zraku strahu i groze malo oddahnimo! Popoldan nas čaka zopet nova i sicer zadnja slovesna veselica — predstava v gledališču (theatrum Pompeji), ktero je Pom-peius Veliki na južnem koncu Martovega polja sezidal; to je največje v mestu, kajti ono obsega nad 22.000 sedežev. Uže njegova zvunanja oblika z njenimi dvovrstnimi arkadami, slo- KonČno se še starosta poslancem Dettori v svojem in svojih tovarišev imenu iskreno zahvaljuje predsedniku za izvrstno vodstvo zborovih opravil. Predsednik odvrne nekoliko srčnih besed in na to se zbor razide. Politični razgled. V Ljubljani 22. aprila. Na IPiintij* so se zbrali nekateri usta-voverni nemški spodnje Avstrije državni poslanci v privatnem shodu, da se o dnevnih vprašanjih pogovore. Hečeio še večji shod sklicati in na noge postaviti se zarad ni ini-sterskih dogovorov. Ali bode to demonstracija zoper terjanja Magjarov, ali pa morda bodo dali ministerstvu odvezo, da sme omehčati se, ako je sicer v nevarnosti da pado. Poslednje se nam zdi bolj verjetno, kajti nemško-ustavoverna stranka žrtvuje vse, moralo, zakon in materijalne koristi države, da le sebe na krmilu in na vladanji ohrani OjftorSki ministri so se vrnili in se posvetujejo z glavarji svojo stranke o točkah, zavoljo katerih se nij mogel doseči sporazumele s cislejtanskim ministerstvom. Ministri se bodo do ponedeljka odločili in svojo odloko povedali kralju. Yii*kgJ«» d r/,uvc. ltti*r.i „Golos" piše članek v katerem pravi, da je silno potreba, da Avstrija in Rusija ostaneti prijazni si. Ruski list zavrača tist duh necih nemških časnikov, kakor je „N, Fr. Pr ki bi radi nas z Rusijo zaratili. Mi pristavljamo in ponavljamo, Avstrija uže zarad tega ne more s slovansko Rusijo voje-vati, ker mi Slovani v Avstriji nečemo Magja-i-oin in Švabom kostanja iz ognja vleči iu ne kože na prodaj imeti. Na FfMiifoifcpm so nekateri želeli videti ufce ščuvanje proti katoličanstvu. Zlasti nemški kancelar Bismark bi bil rad svoj „kul-turkampf" sovraženim Francozom oddal. A nij videti, da bi šlo. Poslanec Tirard je nasvetoval naj Francija ne bode več pri papežu diplo-matično zastopana, ker papež itak nij več posvetni vladar. Ali minister vnanjega Decazes je v odseku rekel Francozi so katolišk narod in za to hočejo zastopani biti pri glavi katolicizma. — Sicer poslanika pri papeži morda res treba nij, a če ga narod hoče držati, in ker bi razdražbe nastale, bode Tirard padel kar je prav, ker Francozom nij treba še cerkvenega boja, ki bi le njih in našim sovraž-nikoin Nemcom ljub in koristen._ Občni zbor društva »glasbene matice" dne 18. aprila 1876. (Konec.) Blagajnik na dalje obžaluje, da udje odpadajo, da posebno gospodje duhovniki in uei- povji i stebrovi mika naše oči. Od znotraj pa je popolnem dirjavnici podobno, le da je v polokrogu zidano; spredej na vprek mu je pridjan nepokrit oder, ki svojoj dolgostjoj po-lokrogov premernik daleč presega; za gledališčem pa najdemo velikansko slopovje (porti-cus) z vodometi i krasnimi logi (c u r i a P o m-pei i). Tu sem dere ljudstvo, kadar jame med predstavo deževati. Celo gledališče ima dvojno nadstropje ; od spodaj navzgor se polokrog čim dalje bolj razširjuje. Sedeži v pritlejši (cavu-e a, o r c h e s t r a) so leseni i blazinami pokriti. Njih prve vrste zavzemajo kakor v cirku cesar : se svojim dvorom, senatorji, vestalke i vitezi, v nadstropjih pa sedi drugo občinstvo. Nam je Servilius sedeže preskrbel; pregledavši vstopnice (tesserae), ktere imajo zaklinek, vrsto i , številko naših sedežev zaznamovano, pelje nas billeter (designator) v prvo nadstropje; tu se . vsedimo na blazine, koje so nam Servilijevi • sužnji seboj prinesli. (Konec prih.) telji tožijo, da potrebujejo cerkvenih na-pevov. Gos p. Zabred izrazi svoje začudenje, da nekateri udje tožijo, da premalo dobijo od -društva, glasbena matica izdava še dosta preveč, ker mnogo izdanega gradiva se še nij porabilo po deželi. Totreba je, da se poiščejo uzroki, zakaj, da tako počasi napredujemo v muzikalnem izobraženji na deželi. Naj bi se izdalo več gradiva za šole, da v mladih srcih vzbudimo veselje za glasbo. Gos p. Stegnar opravičuje odbor, ter naznani, da se je zmirom za šolske potrebe poganjal, da jo tudi gosp. Wei*s v Colji poslal društvu navod k ^petji za ljudske . šole, toda njegovo delo nij bilo za porabo. Glede na to pa, da se bodo izdale Nedvedove šolske pesni, se bodo zadostilo omenjenej želji, kakor se tudi pripravljajo dobri in lehki četvero-spevi za izdavanje. Gosp. Zabred obžaluje, da je po Kranjskem premalo pevskih zadrug, katere bi od matice izdana dela ljudstvu prepevalo, ker učitelji se prav malo brigajo za muzikalno iz-gojitev naroda in se odtegujejo delovanju na tem polji, kar pa nij krivda glasbene matice. Udje dovolj dobodo od društva, naj se le tudi porabi tvarina. Gosp. Drenik želi, da bi bili vsi udje tega mnenja, kakoršnega je gosp. predgovornik, da bi vsi imeli domoljubje pred očmi in ne zahtevali samo materijalno zadostovanje. Društvo res ne da veliko udom, vendar je upanje, da ako se bode malo več izdavati začelo, tudi število društenikov naraste. Gosp. Ravnikar opravičuje dosedanje delovanje odbora in prizna težave, ki se ne dajo najedenkrat odpraviti, kajti delavnost glasbene matice bi se mogla na tisoč stranij raztegniti, da bi ustregli vsem terjatvam, kar pa nij mogoče, ker so naše denarne okoliščine jako skromne. Naj se tedaj apelira na domoljubje, naj ne bodo udje presanguinični, naj počakajo, da se razvije počasi naše delovanje, ker to je pri vsacem društvu, da od začetka ne napreduje tako hitro. Gosp. Zabred nasvetuje, da bi se delalo na to, da se spravi prav kmalu pevska zveza na noge, da pokažemo svetu, kaj da zamoremo. Pevska zveza bi morala izlete na-pravljati, da se tfudstvo za glasbo vzbudi. Po nasvetu gosp. prvosednika se izvolita za pregledovalca računov gospoda Jeločnik in Skale. Gosp. Čenčič priporoča odboru, da bi skrbno pregledal Nedvedove šolske napeve, predno se dajo v tisk, da ne bodo kake napake se urinile, katere ovirajo pri poduku. Gospod prvosednik zagotovlja, da se bode zbirka šolskih napevov vestno pregledala, da bode ustrezala našej mladini. S tem je bilo zborovanje končano, v odbor so bili izvoljeni za prvosednika gosp. Franjo Ravnikar, za podpredsednika gosp. Andrej Praprotnik, za blagajnika gosp. Franjo Drenik, za odbornike gosp.: Anton Stockl, Alojzij Steinmetz, Pater Angelik Hribar, Anton Fbrster, Dragotin Žagar, Josip Šulc, Vojteh Val en ta, Feliks Stegnar, Anton J en ti v Ljubljani; za vnanje gosp.: Anton Hribar v Gorici, J. Miklošič v Mariboru, dr. Benj. I pa ve c v Gradci, Franjo •Grbic v Zagrebu, Josip Nolli v Zagrebu, Matija Žušteršič v Krškem, Matija Ž v a n u t v Trstu, Ivan Mrcina v Prošeku. Domače stvari. — (G. Karel Kljun,) stolni kaplan in od narodne slovenske stranke izvoljeni mestni svetovalec v Ljubljani, je na nagloma prestavljen v Zagorje. Znano je. kako smo mi z njim stali prej. Tem odločnejša je torej naša beseda, če moramo reči, da v sedanjih izpre-menjenih razmerah, ko je nehalo mejsobojno razpiranje in smo vsi Slovenci izpoznali, da nam je složno in z vsemi močmi protiviti se nemškutarstvu in vse drugo na stran pustiti, to premeščenje čudno kritiko vzbuja v vseh slovenskih krogih. G. knezoškof slovenskej stranki nikakor nij usluge naredil. Sedaj ima naša slovenska stranka jednega uda v mestnem zboru menj. To škodi. Govori se, daje g. škof g. "VVidmanu na ljubav to storil. A mi tega ne moremo verjeti. Kdo je politi "-no neodvisen če knezoškof ne V Slovenski narod od njega celo pričakovati sme, da naš Strosmajer postane nikar pa, da bi z vlado proti svojim zjodinje-nhn somirodnjakom kaj podvzel. — (Nemškutarska nesramnost v. Ljubljani.) Glasilo tukajšnjih privandranih Nemcev in renegatov našega rodu, ,,Laibacher Tagblatt" od četrtka, imenuje vse slovensko občinstvo v gledališči ,.l»l«ic1o Gaf-feru (neumna zijala). — Sicer smo pa mi domačini v deželi menda sami krivi, da si upa list, čegar uredniki so iz tujega v našo slovensko domovino pritepli se, tako nesramno insultirati nas. Mej Italijani, Fraucozi in drugimi narodi bi se Nemec ne upal tako o domačem deželnem ljudstvu govoriti. Sicer je to tudi kazinski „Anstand*" in nemška kultura. — (D e n e s je slovensko gledališče) in sicer benetica igralca g. Franjo Sclnnidta. — (Konce rt v L j u bij an i.) Gg. Foer-ster in Gerstner nameravata dati še z drugimi umetniškimi močmi dne 2!). t. m. koncert, v katerem se bode razen petja in gosel igralo na novi koncertni h ar mo ni um, ki je iz c. kr. dvorne fabrike za harmonium (Pet. Ti t z). Ta instrument, na katerem so zadnjo dni koncertirali na Dunaji sloveči gg. prof. Bibl, Koppelhofer in Zellner, ima 6" iger s 23 registri, mej katerimi tudi p rolo n geni en t, t. j. neka naprava s štirimi vzdigači s kolenom, da se glas dalje časa vzdrži. — Gospoda koncertanta sta vsem ljubljanskim muzikalnim krogom dobro znana zato upamo, da bosta imela mnogo poslušalcev. — (V čitalnici v Črnomlji) se na-pravlja denes v nedeljo beseda z opereto „Tičnik" in z igro „Sam ne ve, kaj hoče". Končno tombola i ples. — (Delavsko izobraževalno društvo) v Ljubljani ima v nedeljo 23. aprila ob 2. uri popoludne v gostilnici pri zvezdi na poljanskem predmestji svoj občni shod. Delavci se vabijo. —• (Imena) vrlih dveh vojakov našega domačoga polka, ki sta zaporedom rešila dva utopljenca, pač zaslužijo, da se objave. Prvi, ki je rešil neko ženo, je feldvebel Janez Kremžarod 18. kompanije, drugi, kije rešil dečka, je infanterist France Korbar od 19. kompanije. — (Iz zgornjo savinjske doline) 20. aprila se nam piše: Deževje smo imeli neprenehoma ob Savinji. Vode so zelo narasle. Po včerajšnjem nalivu pa priderete uže po noči Savinja in Ljubnica grozovito. Pokrili ste strugo in proda, trgali in lomih jezove črez katere ste mnogo za žage pripravlje- nega lesa valili. Na Ljubnem nas je dra-milo iz ponočnega počivanja ; kajti donelo in bučalo je ob levej in desnej strani strahovito. Tukaj Ljubnica, tamkaj Savinja. Škode je več tisoč goldinarjev; ker vzelo je samo v Lju-benskej srenji štiri jezove. Žag bo moralo 10 stati, katero so na teh strugah. Več let uže nij bilo take povodnji. — (Zaklad.) Iz Mozirja se nam piše 20. t. m.: Včeraj so šle nekatere ženske, — mej njimi sta bila tudi dva moška — na delo. Po stezi grede, brskne jedna gredočih žensk, z njeno uže instinktivno navado ob zemljo, in glejte dvajsetica se je prikazala iz prsti. To vidoče ženske, začno dalje brskati in izkopavati in najden je bil — majhen zaklad. — V gnjili cunji zavito je bilo več dvajsetic. Ženske so hitro stegnile prste po cunji. Raztrgajo jo in v njej povit je bil poleg denarja tudi kozarček — baje blagoslovljene vode. Ženske se nijso dolgo mudile pobirati srebra in sicer je jedna nabrala 30 dvajsetic in jeden križav tolar, druga pak 27 dvajsetic, dva fanta pa 0 dv. I/tuhtati se ne more, kako je ta denar tija prišel in kdo ga je zakopal. Razne vesti. * (Obsojen izdajalec.) Iz Dunaja se poroča, da je nadlejtenaut pl. Krti na deset let ječe na tvrdnjavo obsojen. Znano je, da je bil ta nemški oficir prodal neke važne vojaške piano ali karte tujej državi. *(Čudno povračilo.) V Kohnaru je umrl nek advokat in je v svojem testamentu zapustil 100.000 frankov za blaznico (ali norišnico) tistega mesta. Pristavil je v testamentu ta razlog: „Ves ta denar sem v pravdah zaslužil, torej je to moje testamentno volilo samo povračilo tacim kakoršni so mi zaslužek dali. Začetek ob 7a8. uri zvečer. Deželno gledališče v Ljubljani. V nedeljo 23. aprila I87G. Na korist učitelja in igralci ,,Eram. društva", Franjo Schmidt-a. Prvikrat: Zmota za 30.000 forintov. Veseloigra v treh dejanjih po Julij Rosen-ovej „Ka-nonenfutter" poslovenil Franjo Schmidt. ■ ■ % Regisueur predstave Josip Kocelj. V začetka: Slavnostna (»uvertura, svira voj. godba. Osobe: Baron L j uban, minister---g. Kocelj. Kostanca, njegova sinaha--gdč. Podkrajškova. Mislinski, oskrbnik, njen varuh g. Jokovec. Ema, njegova hči — —--gdč. Namretova. Kožn;karjova, tajna svetovalka g. Odijeva. Josip, nje sin----— — g. Jeločnik. Oto Zrnec, Žurnal;st----g. Franjo Schmidt Jean, strežaj pri Kožnikarjevej g. Kaj zel. Barbika —---—--gdč Vrtnikova. Kraj dejanja: Stanovanj« tajno svetovalko Rož-nikarjeve. — Čas: Sedanjost Pri predstavi svira c. kr. vojaška godba 53. p dka pešcev nadvojvodo Leopold pod vodstvom kapelnika gospoda Czanskva. Kasa se odpre ob 7. uri — Začetek ob V«^- uri zvečer. Franjo Pr&ckl, krznar, izdeljevalec kap in zaloga klobukov, v Ljubljani, v judovskej ulici 232, priporoča svojo, za pomladno saisijo na novo bogato pripravljeno Zalogo klobukov in kap za mnogobrojno obiskovanje. P. n. kupci, civilni uradniki in vojaški stanovi zamore jo dobiti tu primerne meče, s.ibljo, kuplju, portfelje, uniformske kape, ter se zagotovljajo, da bodo postreženi a dobrim blagom iu po ceni. Tudi so sprojemajo kožuhi črez poletje z garancijo. (0o—2) Solidne osobe, katere se zavežejo prodajati lozo In drugo državne vrediiostuc papirje na obrokne plačila, sprejemajo se v vseli krajih Avstro-Ogerske monarhije s prav ugodnimi pogoji. Oni, kateri so hočejo tega posta poprijeti, ter vspesno delovati, se bodo šu ]H>Nt'bno odškndovali. Dotične ponudbe sprejema pod naslovom P. V. 375 MtaiMsemstctm 6c Vm0*r «• #•#■«//#. (89—8) Nova slika. Izšla jo v iieen velika in umetniški izdelana s ika Vodje i junaci iz ustanka u Bosni i Hercegovini: Luko PetkoviČ — Mićo Ljubihratić — Bogdan Zimoiiić — Milovan Bošković — Peko Pavlović — Lazar Sočica Mekntije Perović — Petar (Tecija) Fetrović — Stojan Kovačcvić. Sliko je litografiral A. Šibert. — Slika jo so slovanskim podpisom. — Slika je £0 contimotrov dolga a 63 centim. široka. ■nm Cena je slici 1 for_ 20 Iszr. u Naročbino so pošiljajo na ovo adreso: P. .Ja nit o v le, 11 ien III. I rngargt;aj*mc Xp. 3. Novci se pošiljajo v plačenim pismu ili po poštnej nakaznici, kakor jo koinu ljubo, tudi na listnici se lahko javi, pa se mu po poštnem povzetku pošlje. Preprodavci, koji za gotovi denar naroče naj menj 10 slik, dobivajo komad po 1 for. in franco pošiljanje. Cena jo tako nizka, da je vsak nabaviti more. Brez ove velike in umetniški izdelane slike nebi trebala, da bi bila ni jedna družina, koja se interesuje za vstanok v Bosni in Hercegovini, (93—2) Tržne cene v LJubljani 22. aprila t. I. Pšenica hektoliter 8 gld. 61 kr.; — rež 5 gld. 53 kr.; — ječmen 3 gld. 90 kr.; — oves 3 gld. 90 kr.; — ajda 5 gld. 4 kr.; — proso 4 gld. 23 kr.; — koruza B gold, 88 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 4 kr„ — fižol hektoliter '/ gld. — kr.; masla kilogram — gl. % kr.; — mast — gld. 82 kr.; — ipeh trisen — gld. 70 kr.; — spoli povojen — gld. 75 kr.; jajce po \fjt kr.; — mloka litor 8 kr.; govednine kilogram 46 kr.; — telotnine 42 kr.; — svinjsko meso 56 kr; — sena 100 kilogramov 2 gld. 80 kr.; — slame 9 gold. 45 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 9 gold. — kr.: — mehka 6 gld — kr. Le še malo časa! Ker imam v si>italskej ulici štacuno le do sv. Jurja v najemu, tedaj ono 7. maja izprazniti moram, usojam se p. n. občinstvo opozoriti, naj vsi ta kratki čas in ugodno priliko dporabijo, ker nikdar ne bode nikomu moči kupiti vrlo dobri šivalni stroj za tako uizko ccu«, kakor sedaj pri meni. Priprave za gube, druge strojne dele, Xiv. aprila 1876. (102—2) Predsednik: Sehlimvette*: ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Franc-ove esence za i življenje. i Gotovo in skusimo sredstvo proti večini boloznij z vspešnim učinkom in sicer tako, da bi morala vsaka gospodinja tako zdravilo pri hiši imeti. (53—6) Jedino pravo dobiva se pri <*al>riel l*icco!i, hkarju, na ilunujttkej centi v Ijubljatti. Op p S5 J* M > j- M M |Pfi*i&-*|| o o — O B& ... g. g. K 9r o o _ o au aH 3 .O O 0_ s ° —jeni oq ' I" If • • . S-« a f i 5 ca Ig o « K> 2 to &•£ - a. 1SSgg Iiss Samo se malo časa traje popolna razprodaja Prvega Dunajskega 27kr. manuf. bazarja glavni tt'y it. 99 bogato asortirana zaloga vsake vrste blaga, Platnene damas. brisavko in sorvijete. "/„ šir francosko in kosmanoake kre-tone, francosko jakonate in m ušli ne, bele in barvane piketo. 5/4 lir. prej ne snovi in progaste bele vrvčaste in piket barhente, ter preproge iz ščipk. :;„ in sir. snovi za obleke in diagonala. '/i šir. gladke angl. Lustres v vsakoj barvi. V» Sir. baregi in gronadini. *lt in '/4 Sir. predivno, kroas in usnjeno platno. % in n/4 Sir. angl. širting. liele hi ha r raste platnene robce, pregrinjala, nogorice, zar ratnike za gospode in gospe, trakove iz svile, rokavice, čope za preproge, ter mnogo tu ne še navedenih stvarij. m Vsak vate! komad ali par velja muiiio lev*. ■■ Ker pa razprodaja traja lo nekaj dnij, prosi za prav kmalo in mnogo obiskovanje z odličnim spoštovanjem (103—1) Prvi Dunajski 27 kr. manuf. bazar, glavni trg št. 9. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX tigj Za Kranjsko jedino in samo pravi pri podpisanemu 1 Polog originalnih Elias Howe-jevih šivalnih strojev] imam v zalogi jn«'-l jivo le jaz Originalne Singer & Graver & Backer Šivalne stroje po fabriškej ceni na debelo in drobno. Kazim tega imain vedno v zalogi tudi najboljšo inozemsko stroju po jako znižanej coni in sicer: Wli4'«'ltar »V WilM«>n, (.rcocr A llavker stev. lOj Tlu- Utlle Wauz««r (zadnje na željo amerikanske), Tn>lor, (»friuniiia, Siivoui«, Wil«o.v A <>ilil»H* KxprvH»« laiukolu, Cilinder Klanu«}, »troji za vu.aii itd. l*«»niir«'j«'iii aii užo rabljeni, in iztečeui stroji dobo se po okolščiuah s^ ve da 585 do aow/0 cunejši. so p \ tudi za 54> °/u n1»1m-jsi in manj vretiul Kol zgornji. Tedaj previtluoatt pri izbiri! Kdor todaj solidni in dobri stroj želi, obrno naj se zaupljivo na mu, jaz sem so vedno trudil z zanesljivim postopanjem ohraniti moje dobro ime. (»uruiicij&i ztiiicfelj ini. — Tudi na vplačevanje v obrokih. Ljubljana, judovska ulica štev. 228. S odličnim spoštovanjem (453-10) >SWf», ri/f«, Sitarih-c apni'titf vedno v velikej izbiri v zalogi. Franc Oetter. i>ii i>ttu