PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorsi.
M.	dnevnik


Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena i.200 lir - Leto XLVIII. št. 149 (14.240)
Trst, torek, 30. junija 1992
Polemike v vrstah KD po »izključitvi« nekaterih znanih imen iz Amatove vlade
Po imenovanju novih ministrov danes še program Amatove vlade
Ministrski svet bo danes imenoval še vladne podtajnike - For lani zagovarja Amatove izbire - Segni pogojuje pozitivni glas s sprejetjem obvez vlade v zvezi z referendumi
Izdelali
kompromisni predlog za volitve v Sloveniji
Seznam ministrov	
Predsednik vlade	Giuliano Amato (PSI)
Zunanje zadeve	Vincenzo Scotti (KD)
Notranje zadeve	Nicola Mancino (KD)
Pravosodje	Claudio Martelli (PSI)
Proračun, gospodarsko načrtovanje in izredni posegi za Jug	Franco Reviglio (izvedenec-PSI)
Finance	Giovanni Goria (KD)
Zaklad in javne službe	Piero Barucci (izvedenec-KD)
Obramba	Salvo Ando (PSI)
Šolstvo	Rosa Russo Jervolino (KD)
Javna dela	Francesco Merloni (izvedenec-KD)
Kmetijstvo in gozdarstvo	Giovanni Angelo Fontana (KD)
Prevozi in začasno za trgovsko mornarico	Giancarlo Tesini (KD)
Pošta in telekomunikacije	Maurizio Pagani (PSDI)
Industrija, trgovina obrtništvo in začasno za državne udeležbe	Giuseppe Guarino (izvedenec-KD)
Delo in socialno skrbstvo	Nino Cristofori (KD)
Zunanja trgovina	Claudio Vitalone (KD)
Zdravstvo	Francesco De Lorenzo (PLI)
Turizem in javne prireditve	Margherita Boniver (PSI)
Kulturne in naravne dobrine	Alberto Ronchey (izvedenec)
Okolje	Carlo Ripa Di Meana (izvedenec-PSI)
Univerza in znanstvene raziskave	Alessandro Fontana (KD)
Ministrstva brez listnice	
Sodelovanje z Evropo in za deželna vprašanja	Raffaele Costa (PLI)
Civilna zaščita	Ferdinande Facchiano (PSDI)
Socialna vprašanja	Adriano Bompiani (izvedenec-KD)
Mestna področja	Carmelo Conte (PSI)
RIM — Po nedeljskem imenovanju novih ministrov prve Amatove vlade čaka ministrskega predsednika danes še imenovanje podtajnikov (tudi teh bo precej manj kot v prejšnjih vladah), s tem pa bo poglavje »vlada« žaok-roženo. Po zaprisegi podtajnikov predsedniku vlade se bo ob 18. uri sestal senat, v katerem se bo začela razprava o zaupnici novi vladi. Kako bo potekala razprava, se bodo danes dogovorili predsedniki senatnih skupin, pred tem pa bo Giuliano Amato predstavil programske smernice nove vlade. Vladni program bo Amato predstavil tudi poslanski zbornici, kdaj se bo začela razprava na Monteci-toriu, pa še ni bilo dogovorjeno.
Ob teh tehničnih zadevah pa je včerajšnji dan minil v znamenju komentarjev o Amato vi izbirah pri sestavi nove vlade in predvsem v zvezi z nekaterimi »izključitvami«, med katerimi je najbolj
odmevna nedvomno Andreottije-va, brez ministrskega fotelja pa so ostali še nekateri zelo znani obrazi, kar je največ razburjenja povzročilo med demokristjani, saj nekateri očitno niso mogli preboleti dejstva, da se niso znašli na Amatovem seznamu.
Tajnik KD v odstopu Forlani pa je tudi včeraj odločno zagovarjal idejo o nezdružljivosti funkcij ministra in parlamentarca, glede izključitev nekaterih doslej »nepogrešljivih« imen pa je Forlani dejal, da so mnogi govorili, da se mora Amato ravnati po 92. členu ustave, ki mandatarju daje avtonomijo pri izbiri vlade, »potem pa so mnogi na te besede pozabili.« Forlani je še dejal, da so ostali zunaj »nekateri prijatelji, ki so delali napake.« Ta izjava je naletela na takojšnjo reakcijo andreotijevca Pomicina,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
LJUBLJANA — Komisija za ustavna vprašanja slovenskega parlamenta je včeraj izdala kompromisni predlog za volitve v državni zbor, državni svet in za predsednika republike. Kot je znano slovenska ustava predvideva kot najvišje zakonodajno telo državni zbor, v katerem bo 90 poslancev. Volitve pa bodo nekaka kompromisna mešanica proporcionalnega in večinskega volilnega sistema. V državnem svetu pa bo 40 svetnikov, 22 predstavnikov lokalnih interesov, po 4 predstavniki delodajalcev in delojemalcev, 4 bodo predstavljali kmete, obrtnike in samostojnih poklicev in 6 pa negospodarske dejavnosti. Ustavna komisija ni sprejela predloga Demosa oziroma poslanca Starmana, da bi morali vsi kandidati predhodno podpisati izjavo, da niso na noben način sodelovali z nekdanjo službo državne varnosti.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Alžiriji grozi izbruh krvave državljanske vojne?
Islamski fundamentalisti ubili alžirskega predsednika Budiafa
ALŽIR — V uniformo specialnih oddelkov alžirske vojske preoblečeni atentator je včeraj v Kulturnem domu v Anabi (600 km vzhodno od Alžira) z rafalom iz brzostrelne pištole ubil alžirskega predsednika Mohameda Budiafa (na sliki AP). Po uradni verziji naj bi šlo torej za osamljenega atentatorja, kar pa je v nasprotju s trditvami očividcev, ki navajajo, da so pred in po usodnem rafalu drugi atentatorji zagnali ročne bombe med množico pred častno tribuno, tako da je več mrtvih in ranjenih. Nekateri celo navajajo, da je v Anabi prišlo do pravih oboroženih spopadov med varnostnimi silami in islamskimi fundamentalisti, ki so" terjali na desetine mrtvih in ranjenih. Teh vesti ni mogoče preveriti, vsekakor pa v Alžiriji vlada izredna napetost. Sestal se je visoki državni svet, ki je proglasil sedemdnevno žalovanje, še poostril izredno stanje in ukinil ustavne svoboščine. Resnici na ljubo so te delno ukinili že 11. januarja letos, ko je predsednik vlade Ahmed Gozali ukazal vojski, naj
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Težave s slovenščino na preturi
NA 6. STRANI
□ □ □
Košarkarji
Slovenije
premagali
Italijo
NA 8. STRANI
Srbi so se ustrašili
Srbske sile so včeraj umaknile svoje tanke in drugo oborožitev s sarajevskega letališča	NADALJEVANJE NA 2. STRANI	(Telefoto AP)
Krvoločna sekta v Braziliji »bogu« darovala kri otrok
BRASILIA — Brazilska policija je pred kratkim razkrinkala afrob-razilsko versko sekto, ki je pri svojih mračnjaških obredih uporabljala kri otrok. Za zdaj še ni znano, koliko otrok je bilo »žrtvovanih« bogu Oxumareju (božanstvo, ki je pol leta moški, drugo polovico pa ženska), zanesljivo pa so ugotovili, da so na grozovit način ubili vsaj tri otroke.
Tako se je 25. maja zbralo šest članov krvave sekte, ki jo vodi svečenik-čarovnik Edmilson Bar-bosa, da bi pozdravili impotentnost kmečkega težaka Joaa Silve, ki naj bi ga napadel zli duh. Mračnjaški obred je potekal na
enem od pokopališč v brazilski prestolnici, na njem pa so uporabili dva litra krvi neke 12-letne deklice, kateri je 4 dni prej Silva sam preprezal grlo, medtem ko je bila na poti v deset kilometrov oddaljeno šolo, neki drugi član sekte pa jo je potem še posilil.
Brat Joaa Silve pa je policiji priznal, da je na enak način pred letom dni ubil neko petletno deklico, neki drugi »črni svečenik« te krvoločne sekte pa je priznal, da je leta 1989 pri obredu uporabil kri štiriletnega otroka. Vsi otroci so izginili brez sledov, tako da se je v Brasilii že začelo govoriti o »pošasti.«
Po presenetljivem Mitterrandovem obisku v bosanskohercegovskem glavnem mestu
Grožnje OZN so bile tokrat uspešne
Srbi deblokirali sarajevsko letališče
LJUBLJANA — Sinoči je na sarajevskem letališču pristalo prvo francosko letalo s humanitarno pomočjo za Sarajevčane. Zdravila in hrano bodo raztovorili šele danes, ko bodo poskrbeli za nemoteno in pošteno delitev pomoči med prebivalstvom.
Nedeljski spektakularni prihod francoskega predsednika Francoisa Mitterranda na sarajevsko letališče in v porušeno Sarajevo je očitno vplival na odprtje sarajevskega letališča, a tudi na tok včerajšnjega razpravljanja in sklepanja v Varnostnem svetu OZN, potem, ko je potekal 48-urni ultimat srbskim silam v BiH, da deblokirajo srajevsko letališče. Po prvih neuradnih poročilih naj bi Varnostni svet OZN na svoji zaprti popoldanski seji razpravljal o novi resoluciji v zvezi s položajem v BiH, ki jo je predložila Francija in ki v bistvu še vedno poskuša brez dras-tičnejše mednarodne vojske intervencije z dodatnim pritiskom na srbske sile doseči deblokado sarajev-ksega letališča. Po teh informacijah naj bi srbskim silam varnostni svet omogočil še dodadnih 60 ur za popolni umik topov in drugega težkega orožja iz 30 km območja letališča in za njegovo izročitev v nadzor OZN poslali bataljon (približno 1000 vojakov) iz sestava sil OZN na Hrvaškem, ki bi zavaroval neposredno okolico letališča. Tik pred sejo varnostnega sveta naj bi srbske enote začele umikati orožje s samega letališča, to pa seveda ni dovolj in na to je opozoril poveljnik sil OZN v Sarajevu general MacKenzei tudi generalnega sekretarja OZN Butrusa Galija.
Včeraj so srbske enote spet nadaljevale obstraljevanje več delov Sarajeva. Zelo ostri spopadi so potekali v Jajcu in v Stolcu, kjer so uporabljali tudi letala. Zunanji minister Bosne in Hercegovine Silajdžič je dejal, da v Banja Luki izvajajo srbske sile vse hujši teror nad muslimanskim prebivalstvom.
Tudi včeraj je bil v središču največje pozornoti nenadni obisk predsednika Francije Francoisa Mitterranda v Sarajevu. Povsod po svetu in na območju nekdanje Jugoslavije Mitterrandovo potezo označujejo kot izjemno pogumno- in spodbudno dejanje, hkrati pa v tem vidijo tudi željo Mitterranda in Francije po prestižu pri reševanju bosansko-hercegov-skega problema. Nekateri komentatorji celo manigujejo, da se je Mit-terrand odločil za to tvegano potovanje, da bi odvzel iniciativo iz rok ameriškega državnega sekretarja
Jamesa Bakerja, ki je konec tedna Evropski skupnosti tudi očital preveliko počasnost in neodločnost pri ukrepih v zvezi z Bosno in Hecego-vino. Vsekakor pa je francoski predsednik ves čas izrecno insistiral na humanitarni razsežnosti svoje misije in se je tudi izogibal kakršnihkoli političnih ocen.
Francoski predsednik Mitterrand se je za pot v Sarajevo odločil takoj po vrhu evropske dvanajsterica v Lizbonu. V petek ob 21.20 uri je nje-ovo letalo nepričakovano pritalo v plitu, ker so mu njegovi piloti in njegova varnostna služba odsvetovali direktni nočni polet v Sarajevo, pri čemer je sicer prvotno vztrajal francoski predsednik. Predstavnika hrvaškega predsednika Tudjmana in hrvaških^ oblasti - zunanji minister Zdenko Škrabalo, predstojnik urada hrvaškega predsednika Hrvoje Sara-nič sta tako predsednika Francije pozdravila šele čez kakšno uro po njegovem prihodu v Split in sicer v hotelu Bellevue, kamor se je Mitterrand z letališča pripeljal v belem kombiju sil OZN in v spremstvu novega šefa opazovalne misije ZN v Splitu, francoskega diplomata Cas-tella. Predsednik Mitterrand se je v hotelu, v katerm prav tako do poslednjega trenutka niso vedeli za njegov prihod, pozno v noč nefor-
malno pogovarjal s predstavniki hrvaških oblasti.
V nedeljo zgodaj zjutraj še vedno ni bilo jasno, kako bo francoski pre-edsednik odpotoval v Sarajevo. Kot možnost so omenjali prevoz z avtomobili ali pa s helikopterji (ponoči sta iz Francije na splitko letališče prispela dva posebna helikopterja). Končno je - po mnogih telefonskih pogovorih s Sarajevom in Parizom (verjetno pa tudi z Beogradom) padla odločitev za pot s helikoterji. Predsednikov helikopter, ki ga je spremljal še en helikopter z varnostniki, se je spustil na sarajevsko letališče v Butmirju malo pred enajsto uro. Na letališču so predsednika Francije takoj obkrožili oboroženi pripadniki sil OZN, prvi pa ga je pozdravil poveljnik sil OZN v Sarajevu general Leviš MacKenzie, ki je pozneje za francoskega predsednika dejal, da je »hraber«. V oklepnem vozilu enot OZN se je potem predsednik Mitterrand odpeljal skozi porušeno in od nočnih napadov še vedno gorečie Sarajevo do zgradbe predsedstva Bosne in Hercegovine, kjer ga je pričakal predsednik predsedstva Bosne in Hercegovinre Alija Izetbegovič, s katerim je takoj^začel politične pogovore. Med kosilom, ki ga je Izetbegovič priredil francoskemu predsednik je v nesporedno bli-
žino zgradbe predsedstva padlo nekaj granat. Francoski predsednik si je zatem v spremstu predsednika Izetbegoviča ogledal sarajevsko državno bolnico, porušene sarajevske ulice, v ulici Vase Miškina pa se je poklonil spominu 20 Sarajevčanov, ki so padli kot žrtve srbskega topovskega napada, ko so čakali v vrsti za kruh. Predsednik Francije Mitterrand se je v Sarajevu srečal tudi s predstavnikom Hrvatov v BiH Stje-panom Kljujičem in predstavnikom Srbov Karadžičem. Ko se je vrnil na letališle, ga je tam čakalo novo neprijetno presenečenje. Pripadniki srbskih enot, ki so stacionirani na letališču, so začeli z obstreljevanjem okoliških naselij, tako da se je moral s spremstvom zateči v eno izmed letaliških zgradb. Končno je predsednik Francije v nedeljo ob 17.10 vendarle poletel s sarajevskega letališča. Predsednik Mitterrand je potoval v Sarajevo prav na Vidov dan, ki je največji praznik Srbov in na obletnico Principovega sarajevskega atentata na porestolonaslednika Ferdinanda, ki je povzročil prvo svetovno vojno.
Mnogi menijo, da je bil to zadnji Mitterrandov poskus, da prepriča Srbe, da popustijo in da tako prepreči mednarodno oboroženo akcijo proti njim. (NIA)
Italija bo prevzela skrb za begunce v štirih slovenskih zbirnih centrih
LJUBLJANA — Že polovica vseh bosanskih Muslimanov je morala zapustiti svoj dom, je na včerajšnjem tretjem delovnem sestanku o beguncih poudaril predstavnik BiH Itez Aganovič. Na zasedanju je bilo prisotnih nekaj desetin držav in vse osrednje svetovne humanitarne organizacije. Bosanski predstavnik pa je svojemu poročilu dodal tudi grozljive podrobnosti. V treh mesecih je bilo v bosanski vojni pobitih preko 50 tisoč ljudi, preko 150 tisoč pa jih je v koncentracijskih taboriščih ali v zaporih in nečlovšekih okoliščinah. Prebivalcem grozi lakota, bolezen in smrt, zato so bosanski Mu-limani in Hrvati prisiljeni v največji eksodus po drugi svetovni vojni.
V uvodnem poročilu je slovenski predsednik vlade Drnovšek poudaril odgovornost mednarodne skupnosti za humanitarno pomoč in za konec vojne. Obsodil je namene velikosrbskih sil, da razkosajo BiH in se polastijo delov hrvaškega ozemlja, tako da bi uresničili svoj sen o »veliki Srbiji«. Taka politika pa vodi k neizbežnemu širjenju krize na območje Sandžaka, Kosova, Vojvodine in širše.
Predsedujoči, slovenski notranji minister Igor Bavčar, pa je v zaključnem govoru na tiskovni konferenci
poudaril pomembnen napredek dosežen pri mednarodni humanitarni pomoči. Navedel je pobude različnih držav in med njimi tudi Italijo, ki je včeraj sprejela celotno oskrbo za 2.164 beguncev v štirih slovenskih zbirnih centrih: v Postojni, Radovljici, Škofji Loki in Kočevju. Med temi begunci je 1.144 otrok.
Mnogo beguncev je sedaj že v Nemčiji, menda kar 200 tisoč v Švici, 45 tisoč v Makedoniji, glavnina pa je seveda na Hrvaškem in v skladu z obsegom prebivalcev rekordno število v Sloveniji.
Igor Bavčar je zato pudaril izredno dragocen prispevek držav na bilateralni ravni ali nesporedno pomoč, ki jo pošiljajo v BiH. Toda zastavlja se finančno vprašanje in finančno breme, ki postaja iz dneva v dan bolj nezdr-žno. Sprejeli so tudi posebne deklaracije o vračanju beguncev in posebno pozornost posvetili sestanku evropskih držav v Bruslju, kjer so govorili o finančni pomoči.
V razpravo je posegel tudi predstavnik islamske organizacije za pomoč, ki ima sedež v Savdski Arabiji in ki se je včeraj obvezala, da bo prevzela skrb za 10 tisoč beguncev na Hrvaškem, s Slovenijo pa bodo sklenili poseben dvostranski sporazum. (NIA)
Vidovdanska manifestacija proti Miloševiču
• Po imenovanju
NADALJEVANJE S 1. STRANI ki je dejal, da je Forlani tajnik v odstopu in »s tajniki v odstopu on ne polemizira.« Protesti so prišli tudi od Marinija, Prandinija in še nekaterih, Andreotti, ki je tudi ostal brez ministrskega stolčka, pa ni hotel povzročati polemik in je bil zato mnogo bolj diplomatski.
Voditelj »pakta o referendumih« Segni pa je včeraj Amata seznanil, da je njegov glas (in ostalih »refe-rendumcev«) ob glasovanju o zaupnici odvisen od obveznosti, ki jih bo vlada prevzela v zvezi z referendumoma o volilnem zakonu in neposrednih volitvah županov. Nova imena v vladi je pozitvno ocenil tudi predsednik poslanske skupine zelenih Rutelli, čeprav je tudi dejal, da za zdaj to še ne pomeni, da gre »za alternativo, prenovo in prebroditev partitokracije.« Za Rutellija nova vlada predstavlja »prehod od starega političnega režima v novo demokratično obdobje, ki pa se še ni začelo.« Negativno pa je stališče predsednika senatorjev SKP Libertinija. Zanj gre za »drugorazredno vlado, ki ima nalogo, da počaka na vstop DSL v večino in izvede korenite reze na področju zdravstva, pokojnin, zaposlovanja in plač.« Libertini je še dejal, da bo ta vlada morda trajala sedem, osem mesecev, v katerih naj bi opravila vse te naloge in nato prepustila mesto pravi vladi.
• Kompromisni
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Na osnovi včerajšnjega dogovora ustavne komisije pričakujejo, da bo slovenski parlament čez štirinajt dni pričel razpravo o volilnem zakonu in da bo mogoče to razpravo končati in z ustavno zahtevano dvotretjinsko večino odobriti volilni zakon in še letos razpisati in izvesti volitve na osnovi nove ustavne ureditve.
Volilna mrzlica pa ostaja vedno bolj vroča. O tem po eni strani pričajo dokaj ostre polemike okrog Janševe knjige. Po drugi strani pa so na tretjem kongresu nekdanje kmečke, sedaj Ljudske stranke že izbrali znanega geologa Stanka Buserja za kandidata te stranke za predsednika Republike Slovenije. Stanko Buser je bil kot podpredsednik ljubljanskih Zelenih izvoljen v družbeno politični zbor in v ljubljansko mestno skupščino. Kasneje je prestopil v Ljudsko stranko, ki ga je na nedeljskem kongresu kandidirala za predsednika republike. Kandidaturo je sprejel in ugotovil, da je državna osamosvojitev Slovenije uspela, sedaj pa je treba ta proces zlasti na duhovni ravni nadaljevati in zaključiti. (NIA)
• Ubili Budiafa
LJUBLJANA — Najmanj 150.000 Srbov je v nedeljo na mirnem mitingu v Beogradu zahtevalo odstop Slobodana Miloševiča in sedanje srbske vlade.
Protestni shod v Beogradu je Srbsko demokratično gibanje (ki združuje večino opozicijskih strank) napovedalo že pred nekaj tedni, ko je predsedniku Miloševiču postavilo nekajdnevni rok za njegov odstop in mu zagrozilo, da bo sicer organiziralo protestni zbor, ki bo trajal vse dotlej, dokler ne bo zapustil oblasti. Po prvotnem programu bi moral biti shod že prej, vendar so ga iz različnih predvsem pa simboličnih razlogov predstavili na zadnjo nedeljo, ko so Srbi praznovali Vidov dan v spomin na zgubljeno kosovsko bitko na Gazimestanu pred 603 leti. Srbi so ta svoj poraz spremenili v nekakšen mističen datum, ki naj bi jih - kljub vsemu - navdihoval v upanje in samozavest. Zato tudi ni čudno, da je prav režim Slobodana Miloševiča pred tremi leti organiziral
pompozno proslavo obletnice tega poraza, ki je na Kosovem polju zbrala nekaj sto tisoč Srbov. Tedaj je Slobodan Miloševič pred naj višjimi civilnimi in vojaškimi voditelji tedanje Jugoslavije in njenih republik oznanil, da se Srbija v zagotavljanju svojih pravic in pravic Srbov po Jugoslaviji ne bo odrekla niti vojaškim sredstvom. Le redki so takrat dojeli, da je to pravzaprav Miloše-vičeva vojna napoved za uresničitev njegovih sanj o »veliki Srbiji in vseh Srbih v eni državi,« ki so se zdaj krvavo potrdile v številnih vojnah na nekdanjih jugoslovanskih tleh.
Miloševič, ki so ga prav množična zborovanja Srbov za nekaj časa spremenila v mit, verjetno niti v sanjah ni pričakoval, da bo že tri leta po veličastnem slavju na Gazimestanu in po seriji impozantnih mitingov njemu v čast širom po Srbiji, doživel, da bo stotisočglava množica v centru Beograda vzklikala proti njemu in zahtevala njegov odstop. Na zboru proti Miloševiču so go-
vorili patriarh srbske pravoslavne cerkve Pavle, prestolonaslednik Aleksander Kardjordjevič, predsednik Srbske stranke obnove Vuk Draško-vič in vodja Demokratičnega gibanja Srbije (DE-POS) akademik Matija Bečkovič. Vse govore so prevevali (za razliko od podobnih mitingov, ki so Srbijo pretresali v zadnjih letih) miroljubni toni. Vsi so obsojali vojno in Miloševičevo politiko.
Včeraj dopoldne je delegacija Demokratičnega gibanja Srbije obiskala predsednika Srbije Slobodana Miloševiča in ga seznanila z zahtevami z včerajšnjega zborovanja. Slobodan Miloševič za zdaj očitno še ne misli na odstop, vendar pa so nekateri člani delegacije poznene pripovedovali novinarjem, da je tokrat vendarle svoje goste tudi poslušal in ni vodil monologa. Očitno še vedno samozavestni Miloševič naj bi tudi menil, da lahko šele preverjanje razpoloženja volivcev odloči o tem ali bo nadaljeval ali zapustil predsedniško funkcijo. (NIA)
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT Sežana -Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Mon-tecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel,-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT	čjfljl
Tiska EDIGRAF	54^
Član italijanske veze časopisnih založnikov FIEG
Milanski pretor razveljavil odlok o odpustu 500 delavcev Maseratijevega obrata v Milanu
MILAN - Delavci Maseratija iz Milana so včeraj blokirali železniško progo na milanski postaji Lambrate (na sliki AP) v znak protesta proti napovedanemu zaprtju tovarne v Milanu.
Včeraj pa je milanski pretor zaradi protisindikalnega obnašanja razveljavil odločitev vodstva Maseratija o zmanjšanju števila zaposlenih za 500 delavcev. To odločitev je pretor sprejel po pritožbi sindikata, ker je podjetje začelo postopek za odpust, ne da bi pred tem sindikalnim predstavnikom pojasnilo okoliščine, zaradi katerih je prišlo do viška delovne sile. Kljub tej odločitvi pretorja pa so se delavci Maseratija odločili, da nadaljujejo z blokado tovarne.

NADALJEVANJE S 1. STRANI
prevzame oblast v državi in vzpostavi red. S tem »ustavnim državnim udarom« so v bistvu preprečili drugi krog alžirskih političnih volitev in s tem neizbežno zmago islamskih integralistov. Sledila je krvava represija proti verskim skrajnežem, večino njihovih voditeljev so pozaprli, islamsko stranko prepovedali in se nadejali, da so Alžirijo rešili islamskega fundamentalizma. 72-letnega Mohameda Budiafa so odpoklicali iz izgnanstva v Maroku in ga postavili na čelo državnega sveta. Temu je v zadnjih treh mesecih uspelo nekako pomiriti strasti, saj je pričel z dosledno moralizacijo alžirskega državnega in upravnega aparata, s tem pa je odvzel dobršen del netiva islamskim fundamentalistom, ki so prav po zaslugi korupcije in pokvarjenosti prejšnje oblasti želi svoje politične uspehe. Še več, kot star revolucionar in eden od ustanoviteljev Alžirske osvobodilne fronte v boju proti francoskemu kolonializmu je dobro vedel, da z zapori ne bo spremenil prepričanja ljudi. Prav zato je prejšnjo soboto odložil sojenje proti voditeljem Islamske fronte, ker se je po vsemu sodeč hotel z amnestijo rešiti islamskih voditeljev, s tem da bi jim odvzel »mu-čeniški sijaj«.
Rafal v Anabi je pokončal upanje, da bi lahko alžirske oblasti na relativno neboleč način onesposobile verske skrajneže. Sedaj se je vsa zadeva do skrajnosti zapletla, saj na alžirskem političnem prizorišču ni osebnosti, ki bi lahko preprečila skoraj neizbežni obračun med vojsko in laičnim1 silami ter islamskimi fundamentalisti.
Pobuda mil'ovnili^združenj, ACLI in ARCI
Odhod »Štafete za mir« v nekdanji Jugoslaviji
»Ustavimo vojno in pomagajmo žrtvam nasilja«. To je osnovno geslo »Štafete za mir« v nekdanji Jugoslaviji, ki je v nedeljo dopoldne krenila iz Trsta. V naslednjih dneh bo obiskala še druga mesta v severni in srednji Italiji, njena zadnja etapa pa bo Rim, kjer bo 9. julija zaključna manifestacija. Udeležbo na tem srečanju so že napovedali najvidnejši voditelji CGIL, CISL in UIL ter vsedržavni tajnik DSL Occhetto. Pobudo zanjo so dali Združenje za mir, ACLI in ARCI, štafeto pa so podprle številne druge organizacije, med njimi tudi nekatere stranke. S to štafeto hočejo njeni pobudniki sensibilizirati javnost o posledicah vojne v nekdanji Jugoslaviji, da pa zadeva nima samo simboličnega značaja priča dejstvo, da vzporedno s to pobudo zbirajo tudi sredstva za pomoč beguncem. V ta namen so odprli tudi poštni tekoči račun št. 790420008 (Solidarnost z državljani bivše Jugoslavije).
Deželni koordinator Združenja za mir Gianfranco Schiavone je ob odhodu štafete komentiral, da se je naše mesto na to pobudo odzvalo z mešanimi občutki. Največ konkretne solidarnosti je prišlo iz vrst tukajšnjih zdravnikov, manj pozornosti pa so - je dejal Schiavone - pokazale mestne lekarne. ACLI, ARCI in Združenje za mir delujejo vsekakor v tesnem sodelovanju z ministrstvom za priseljence in tudi z mednarodnimi organizacijami, ki se v prvi osebi ukvarjajo z nudenjem pomoči nesrečnim beguncem.
Na sliki (foto Križmančič): pred odhodom štafete z Borznega trga.
Zrelostne preizkušnje prešle v drugo fazo
Na višjih srednjih šolah so se začeli ustni izpiti
Zrelostni izpiti na slovenskih višjih srednjih šolah so se s tem tednom že prevesili v drugo polovico. Potem, ko so pretekli teden kandidati pisali nalogo v slovenščini in takoimenovano »strokovno« drugo nalogo, in potem, ko so profesorji njihove izdelke popravili in ocenili, so sedaj na vrsti še ustni izpiti. Na nekaterih šolah so se izpraševanja kandidatov začela že v soboto, drugod včeraj, na nekaterih šolah pa bodo prvi ustni izpiti stekli danes.
Ustni izpiti potekajo tudi letos v že vrsto let ustaljeni obliki. Kandidat izbere za prvi kolokvij enega izmed štirih predmetov, ki jih je za ustne izpite na posameznih šolah določilo ministrstvo za
šolstvo, nato pa mora maturant odgovarjati še na vprašanja iz drugega predmeta, ki mu ga določi ocenjevalna komisija. Ob koncu je na vrsti še pregled (in seveda morebitna poprava) obeh pisnih nalog, s čemer je zrelostni izpit dejansko zaključen.
Prvi kandidati, ki so stopili pred ocenjevalno omizje, so bili dokaj napeti, kar je bilo tudi povsem predvidljivo. Toda že po prvem vprašanju so se sprostili in v bolj ali manj sproščenem ozračju (kar je bilo seveda odvisno predvsem od znanja posameznikov) nadaljevali izpit do konca.
Na sliki (foto Magajna): utrinek z včerajšnjih ustnih zaključnih izpitov na znanstvenem liceju France Prešeren.
Danes zapade rok za oddajo davčnih prijav
Danes se izteče rok za oddajo davčnih prijav za leto 1991, zato davkoplačevalce še enkrat obveščamo, da bodo obrazce sprejemali v občinskih izpostavah od 8.15 do 12.30, v anagrafskem uradu Občine Trst (Trg Grana-tieri 2) pa tudi od 16. do 20. ure.
Na osrednji tržaški pošti (Trg V. Venelo) bodo priporočene pošiljke z davčnimi obrazci sprejemali vse do 21. ure, kasneje pa bo zamudnikom na voljo še poštna služba v železniškem poštnem uradu v Ul. Flavio Gioia 3.
Po dolgem času je bila zadnja nedelja na meji spet taka, kakršnih smo vajeni
Takšnega prometa, kakršnega so preteklo nedeljo doživeli na mejnih prehodih pri Rabojezu, na Plavjah, pri Lazaretu in pri Korošcih, že dolgo nismo videli. Nepregledne vrste izletnikov so hitele proti Istri, živahno je bilo tudi na Fernetičih, medtem ko je bilo na Pesku sorazmerno mirno. Najdaljša je bila vsekakor vrsta vozil pri Rabojezu, kjer so se tržaškim nedeljskim izletnikom pridružili mnogi dopustniki iz notranjosti Italije in številni tuji turisti, predvsem Nemci in Avstrijci, ki so se očitno prepričali, da je v Sloveniji
mirno in se torej odločilil za letovanje na slovenski Obali ali pa v bližnji hrvaški Istri.
Promet čez bloke je bil izredno tekoč, tak, kakršen bi v sodobni Evropi moral biti pravilo. Tako italijanski kot slovenski mejni organi niso delali ovir, le bežno so pogledali dokumente, ko se je vrsta podaljšala, pa so opustili celo te rutinske preglede.
Prometu in krasnemu sončnemu vremenu primerno so bile dobro zasedene vse plaže. Mnogi so si pripeljali s seboj tudi čolne, kolesa in raznovrestno drugo opremo.
Nova pomembna razvojna etapa v tradicionalni lesni in oblikovalni dejavnosti družine Doljak
Družina Doljak je pred dnevi v Nabrežini proslavila novo etapo v svoji tradicionalni lesno-oblikovalni dejavnosti. Svojo daleč znano Galebjo Bor je namreč spojila s trgovino in z lesno delavnico. Obiskovalce, ki prestopijo prag obnovljenih prostorov, sprejmejo sloveči izdelki Bogomile Doljak, ves ostali prostor pa je prevzela Lesnina s svojo trgovino iakov, barvil, orodij in vsega, kar Potrebuje mizar, in z urejenim skladiščem, kjer ni razstavljen samo les, temveč tudi vrsta dokončanih izdelkov. V novem posloplju ob Doljako-vi hiši pa je našla prostor delavnica obdelovanje lesa, tako v indus-
trijske namene kot po željah in potrebah posameznih odjemalcev.
Bili smo med številnimi gosti, ki so delavno družino Doljak - očeta Alberta, mamo Bogomilo in sinova Petra in Pavla - pozdravili s cvetjem in dobrimi željami. Med gosti pa so bili tudi predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in devinsko-nabrežinske občinske uprave. V imenu obrtne sekcije SDGZ je navzoče, predvsem pa Do-ljakovo družino pozdravil direktor združenja Vojko Kocijančič, ki je podčrtal pomen združitve dveh podjetij - trgovine in proizvodnih prostorov - ki bosta s skupnim imenom
»Lesnina Bor« v čast obrtni sekciji, kraju in vsem, ki ljubijo les in kraš-ko tradicijo. Kocjančič je družini Doljak čestital za program, ki si ga je zadala in ji zaželel obilo uspehov.
V	imenu devinsko-nabrežinske občine je spregovoril župan Rino Caldi. Pohvalil je družino Doljak, ki ni nikogar spraševala, kako in kaj, temveč se je lotila dela, ki ga bo prav gotovo tudi zmogla. Svoj delež sta začetku te dejavnosti dala gospodar Albert in mama Bogomila, ki je les in njegovo obdelavo dvignila na visoko stopnjo umetne obrti. Sedaj jima po tej poti sledita sinova Peter in Pavel, pripravljena, da uresničita to, kar so njihovi pradedje verjetno samo sanjali.
Nekaj vzpodbudnih besed je povedala tudi odbornica za kulturo v devinsko-nabrežinski občinski upravi Vera Tuta-Ban, ki je izrazila prepričanje, da bo imelo novo podjetje uspeh, saj je že dosedanja dejavnost potrdila kvaliteto njegovega delovanja. V imenu Doljakove družine pa se je vsem zahvalil sin Peter, posebno zahvalo pa je namenil tistim, ki so družini konkretno pomagali uresničiti njene načrte, in med katerimi posebej izstopa nabrežinska Hranilnica in posojilnica.
V	novem podjetju je zaposlena vsa Doljakova družina. Trgovina »Lesnina Bor« je odprta vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Magajna): družina Doljak v svoji »Lesnini Bor«.
Vsa gostišča ob obali so bila odprta in zasedena do skrajnih zmogljivosti, tako da so mnogi gostinci morali poklicati na pomoč rezervne natakarje, da so lahko zadovoljili želje vseh gostov. »Takega navala gostov že dolgo nismo imeli,« so nam povedali v nekem gostišču v Strunjanu. »Prodali smo vso zalogo rib, pa tudi ostalih jedi, ki smo jih imeli na zalogi.«
Razpoloženje je bilo torej povsod tako, kakšnega smo bili dolga leta vajeni ob tem času in ki se je lansko poletje zaradi desetdnevne vojne v Sloveniji tako žalostno in nepričakovano prekinilo. Tudi v večernih urah so bile kolone avtomobilov izletnikov, ki so se vračali proti Trstu zelo dolge, na vseh mejnih prehodih pa so imeli res polne roke dela.
»Da bi bilo le še naprej tako,« je razumljiva želja vseh gostincev, pa tudi mejnih organov, saj vse kaže, da se je strah pred vojno in vojnimi dogodki vsaj na območju tik za mejo povsem razblinil. Počitnice so tu in ljudje si želijo ponovno na plaže, ki so zaenkrat kar čiste, in v gostišča, založena z vsemi dobrotami, ki jih morje v tem času tako
radodarno nudi.
N. L.
POPRAVEK
V sobotni številki Primorskega dnevnika se je v prispevku o taborišču v Gonarsu v predzadnji odstavek vrinila pomenska napaka. V italijanskih taboriščih je po neuradnih podatkih umrlo okrog osem tisoč in ne osemsto ljudi, kot je bilo zapisano, kar je sicer razvidno iz nadaljnjih podatkov, (j.k.)
Pričakovanje za priziv na TAR
Ali bo Trst sploh dobil novi upravi?-
Kdaj bo Trst dobil novo pokrajinsko in občinsko upravo, če jo bo seveda sploh dobil pred iztekom časovnega roka dveh mesecev, ki ga določa zakon? Vprašanje je vse prej kot retorično, posebno ob dejstvu, da se pogajanja med strankami sploh še niso začela, statut občinske uprave pa bo začel veljati šele 22. julija. Veliko pričakovanje vlada tudi za razsodbo deželnega upravnega sodišča (TAR), ki bi se moralo pred koncem julija izreči o prizivu Severne lige zoper sodelovanje gibanja Lega Giuliana na upravnih volitvah. Bossijevi somišljeniki so namreč prepričani, da je bil volilni simbol tega gibanja nezakonit in od tod zahteva po razveljavitvi občinskih in pokrajinskih volitev.
Pokrajinski svet se bo vsekakor sestal v ponedeljek, 6. julija, ko se bodo stranke začele vsaj pogovarjati o programih novih uprav. Dnevni red bodo določili načelniki svetovalskih skupin, ki se bodo zbrali v petek na seji, kateri bodo prvič lahko prisostvovali novinarji. Datuma občinske seje pa še niso določili.
Iz Rima je prišla vest, da je bil nekdanji poslanec Cuffaro izvoljen v vsedržavno tajništvo Stranke komunistične prenove. Cuffaro, ki je tudi tržaški občinski svetovalec, bo odgovarjal za organizacijska vprašanja SKP. Danes popoldne ob 18. uri se bo v Sesljanju sestala skupščina Kraške gorske skupnosti, ki ima na dnevnem redu celo vrsto upravnih zadev. Med drugim bodo vzeli v pretres osnutek deželne uprave, ki predvideva močno ozemeljsko krčenje KGS. Ta ustanova naj bi po novem pokrivala le ozemlje zgoniške, repentabrske in na-brežinske uprave.
ki.
SLOVENSKO ^STALNO. GLEDALIŠČE
Sergej Verč - Boris Kobal
IME MU BO JUST
Režija Sergej Verč
Igrata POLONA VETRIH in BORIS KOBAL
Predstavi na prostem: danes, 30. t. m., ob 21. uri v Gorici na gradu

SLOVENSKO - STALNO. GLEDALIŠČE
PREDSTAVE NA PROSTEM
Carlo Goldoni
PREBRISANA VDOVA
Režija Meta Hočevar
PREMIERA
V PETEK, 3. JULIJA, OB 21. URI v Bazovici - trg pred župniščem
PONOVITVE: v soboto, 4. julija, ob 21. uri na Opčinah - Prosvetni dom □ v nedeljo, 5. julija, ob 21. uri v Barkovljah - Kulturno društvo D v ponedeljek, 6. julija, ob 21. uri v Križu - Ljudski dom

Danes, 30. junija, ob 19. uri bo na
FESTIVALU KOMUNISTIČNEGA TISKA
na javnem igrišču v Ul. Flavia
(pred občinskim stadionom)
govoril sen. STOJAN SPETIČ _________na temo:------------------------
»SLOVENSKO MANJŠINSKO VPRAŠANJE V NOVIH RAZMERAH«
Vljudno vabljeni!
Tudi včeraj so delavci škedenjskega obrata stopili na ulico
»Železarna mora še živeti«
Delavci škedenjske železarne nadaljujejo boj za ohranitev obrata, delovnih mest in tudi za perspektive tržaškega gospodarstva, ki šo vse prej kot rožnate. Včeraj so v spremstvu svojih sindikalnih voditeljev znova stopili na ulice in glasno opozorili someščane, da je železarna, če ne bo prišlo do bistvenih novosti, na robu stečaja in torej zaprtja. Delovno mesto bi takoj izgubilo 750 delavcev, (za njih so neformalno že zaprosili za vpis v dopolnilno blagajno), zaprtje škedenjskega obrata pa bi povzročilo verižno krizo v srednjih in malih obratih, ki so na ta ali oni način življenjsko vezani z železarno. Za rešitev tovarne bi bilo v teh težkih razmerah najbrž odločilno imenovanje izrednega komisarja na osnovi tako imenovanega zakona Prodi, ki predvideva posebne finančne podpore za krizne sektorje. Za ta poseg pa je v prvi osebi pristojna le vlada, Amatov kabinet pa še čaka na parlamentarno zaupnico. Imenovanje stečajnega upravitelja bi v tem trenutku nasprotno odprlo pot dokončnemu zaprtju obrata.
Predstavniki tovarniškega sveta in sindikalni voditelji so se včeraj ves dan ukvarjali z zapleteno afero med železarno in ustanovo ACEGA, ki ji vodstvo obrata dolguje skoraj štiri milijarde lir. S tem v zvezi je prišlo do dveh dolgih srečanj z občinskim komisarjem Ravallijem, pogajanja pa do večernih ur niso obrodila konkretnih rezultatov. ACEGA je sicer pristala na vsaj začasno debloka-
do bančnih računov škedenjske tovarne, kar bi omogočilo izplačevanje mezd, v zameno za to pa je zahtevala neke vrste premoženjska jamstva, ki pa jih železarna najbrž v tem težkem trenutku res ne more nuditi. Na srečanju z Ravallijem je padlo več predlogov za premostitev težav, situacija pa je na splošno videti zelo zapletena in zelo težka.
Delavci so se zjutraj zbrali na poslednji skupščini, od vodstva pa niso dobili nobenih zagotovil, ne o izplačilu mezd kot tudi ne o perspektivah obrata. Zato so se odločili, da se v sprevodu znova podajo v mestno središče. Večja skupina delavcev se je zbrala pred županstvom, kjer je takore-koč »v živo« spremljala srečanje s komisarjem, njihovi kolegi pa so s cestnimi bloki ustavili promet po nabrežju in po sosednjih ulicah. Mesto je bilo zaradi tega skoraj cel dan paralizirano, sindikalni protest pa je potekal brez vsakršnega incidenta, čeprav med delavci raste napetost, kar je popolnoma razumljivo, saj trenutno žal ni videti izhoda iz krize.
O skoraj brezupnem položaju škedenjskega obrata je tekla beseda na popoldanskem srečanju med predstavniki Zveze industrij-cev, tovarniškim svetom in sindikalisti CGIL, CISL in UIL. Tudi tukaj je padlo več predlogov, konkretnega pa še ni ničesar. Za zaposlene v škedenjskih plavžih bo danes vsekakor spet dan boja.
sHllrel
			a c
:*f W . v \ i .	■ aTsfflBHi		Sl^i
			|J§gfT
			fcr -
Delavci škedenjske železarne so včeraj z manifestacijami po mestnih ulicah spet opozorili na hudo krizo obrata.	(foto Križmančič)
Predstavnika DSL iz protesta zasedla pisarno predsednika Acege Skodlerja
Načelnik svetovalske skupine Demokratične zveze v občinskem svetu Roberto Treu in Gianni Menegazzi, ki v okviru DSL odgovarja za vprašanja industrije, sta včeraj dopoldne iz protesta zasedla urad predsednika podjetja Acega Giuseppeja Skodlerja. Politična predstavnika zahtevata od Acege oziroma od njenega predsednika, naj formalno prekliče sklep o zamrznitvi bančnih računov škedenjske železarne. Kot znano, dolguje družba »Altiforni Ferriera di Servola« podjetju Acega skoraj štiri milijarde lir zaradi neporavnanih računov v zvezi z dobavo vode, električne energije in plina. Vodstvo Acega se je za sedaj vsekakor odločilo, da od železarne izterja dolg v višini skoraj milijarde lir.
Tradicionalno letovanje v priredbi dijaškega doma S. Kosovel
Vesel odhod množice mladih počitnikarjev na zeleni Ptuj
Včeraj zjutraj so se z Oberdanovega trga odpeljali na letovanje na prelepi Ptuj udeleženci letošnjega počitnikovanja, ki ga tradicionalno prireja dijaški dom Srečko Kosovel (na sliki - foto Magajna). Okrog sto mladostnikov od 7. do 17. leta spremlja 15 vzgojiteljev in spremljevalcev prizadetih, letovanje pa vodi vzgojiteljica Sonja Babič. Slovo od staršev je bilo tako v mestu kot na sežanski železniški postaji, kjer so prestopili na vlak, zelo veselo, saj mlade počitnikarje na Ptuju čakajo izleti po zeleni okolici, ogled znamenitosti tega starodavnega mesta, družabnosti in seveda športne dejavnosti in igre na igriščih ptujskega dijaškega doma. Vrnitev je predvidena za 13. julij, vmes pa bomo o poteku letovanja seveda še kaj zapisali.
Pri Sv. Ivanu našli razstrelivo in ročni bombi
Agenti tržaškega letečega oddelka so v nedeljo našli v Boš-ketu pri Sv. Ivanu večjo zalogo razstreliva in dve ročni bombi. Policisti, ki jim je poveljeval načelnik letečega oddelka tržaške kvesture Lorito, so na območju Bošketa izvedli širokopotezno akcijo. Potem ko so izvedeli, da so neznanci v gozdiču pustili razstrelivo, so vse območje zaprli za promet in ga dodobra prebrskali. Iskanje je bilo uspešno, saj so v grmičevju odkrili plastično vrečko, v katerem je bilo skrito razstrelivo.
Preiskovalci sklepajo, da gre za pošiljko, ki so jo tihotapci pretihotapili iz območja bivše Jugoslavije, eksploziv pa naj bi bil namenjen kriminalnim organizacijam z italijanskega Juga.
S tem odkritjem so policisti zadali nov udarec tihotapcem z orožjem, ki so se v naših krajih razbohotili po razpadu bivše Jugoslavije in vojni, ki mu je sledila. Zaplenjeno razstrelivo in ročni bombi so policisti predali sodstvu.
V nedeljo srhljiva prometna nesreča Ladislava Kobca pri Banih
Smrt voznika v plamenih peugeota
Ladislav Kobec
Pokrajinska cesta, ki pelje od Bazovice proti Opčinam, je bila v noči med soboto in nedeljo spet prizorišče strahovite, srhljive prometne nesreče. V avtomobilu, ki je zavozil s ceste in treščil v drevo, je v plamenih umrl 45-letni Ladislav Kobec, ki je stanoval v naselju Girandole pri Briščkih.
Nesreča se je pripetila v nedeljo približno ob 2.30 zjutraj. Kobec se je ob tisti uri peljal v svojem peugeotu 405 v smeri proti Opčinam. Smrt ga je čakala v zasedi v bližini križišča s cesto, ki vodi na trbiško cesto. Tu je peugeot iz še nepojasnjenih vzrokov zavozilo s ceste in treščilo v eno od obcestnih dreves. Takoj po trčenju so avtomobil zajeli plameni. Nesrečni Kobec je ostal
vkleščen v pločevini. Ogenj je izbruhnil tako silovito, da so plameni zajeli celo drevo, ki je začelo goreti.
Na kraj nesreče so kmalu prispeli openski gasilci, ki so imeli mnogo dela, predno so pogasili ogenj. Za voznika, na žalost, ni bilo več nobene pomoči: preminil je v plamenih.
Izvide o nesreči so izvedli karabinjerji. Njihovo delo ni bilo lahko, saj so morali ugotoviti istovetnost voznika. To so lahko storili le na podlagi evidenčne tablice peugeota. Avtomobil je bil las žene Ladislava Kobca, Milvane Čuk; šele po njenem posredovanju so lahko ugotovili ime nesrečnega moškega.
Sporočamo žalostno vest, da I nas je zapustil naš dragi mož, brat in stric
Pavel Mokole
Pogreb bo danes, 30. junija, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Tržiču v slivensko cerkev.
Žalujoča žena Ivanka, sestra Marija in ostalo sorodstvo
Sesljan, Slivno, 30. junija 1992
Dotrpela je moja zlata mama
Mila Svetlič vd. Godnič
Hčerka Neva
ostalo sorodstvo in prijatelji
Pogreb bo danes, 30. junija, iz Gra-deža v nabrežinsko cerkev ob 12.45.
Posebna zahvala vsemu bolniškemu osebju v Gradežu in Tržiču.
Sesljan, Nabrežina, Pietrasanta, 30. junija 1992
Le predi, dekle, predi, in tanko nit naredi...
Zbogom
teta Mila
Zdaj si v neznani domovini in v mojih spominih.
Tanči
Nabrežina, 30. junija 1992
t
Za vedno nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona
Frančiška Čač vd. Zobec
Pogreb bo jutri, 1. julija, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bor-štansko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sin Srečko z ženo Marčelo, vnukinja Nives, pravnuka Aljoša in Mateja ter ostalo sorodstvo
Boršt, 30. junija 1992
-|- Naše drage mame in none
Ide Husu vd. Masi
ni več med nami.
Žalostno vest sporočajo sin Aldo z Luciano, vnuk Giorgio in vsi sorodniki
Pogreb bo jutri, 1. julija, ob 12. uri na pokopališču v Barkovljah.
Barkovlje, 30. junija 1992
t
Za vedno naju je zapustil mož in papa
Ladi
Njegova Milvana in njegov Aron
Trst, 30. junija 1992
t
Ni več med nami
Ladi Kobec
Neusmiljena usoda Te je iztrgala od nas. Vedno boš živ v naših srcih.
Žalujejo: mama Anica, papa Danilo, sestra Lily, svak Cesare, nečaki Roby, Mauro in Clio ter ostali svojci.
Dan in uro pogreba bomo javili naknadno.
Trst, 30. junija 1992
Topel objem moji sestrici, Aronu in ostalim svojcem.
LADI
vedno boš ostal v našem spominu
Sonja z VValterjem in Janom
Mama Zora in tata Genjo sta ob Milvani in njenem Aronu v tem težkem trenutku.
S sestrično Milvano in Aronom globoko sočustvujejo
bratranci iz Nove Gorice
Ob tragični izgubi Ladija Kobca izreka svojcem najgloblje sožalje
Lovska družina Žavlje
30. 6. 1989	30. 6. 1992
Tri leta so že minila, odkar nas je zapustila naša draga
Marija Kosmač
Z ljubeznijo in žalostjo v srcih se je spominjajo
mož Rudi, sin Branko, hči Vesna
Boršt, Verona, 30. junija 1992 ____
gledališča		razna obvestila		mali oglasi		včeraj - danes		kino
FESTIVAL OPERETE ROSSETTI
Danes, 30.t.m„ ob 20.30 ponovitev Stolzove operete POMLADNA PARADA. Dirigent Albert Eschwe, režiser Filippo Crivelli. Ponovitev v četrtek ob 20.30.
V sredo ob 18. uri peta predstava operete ZBOGOM, MLADOST. Dirigent Guerrino Gruber, režija Mario Licalsi.
Prodaja vstopnic pri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od
9.00	do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Avditorij Muzeja Revoltella Nocoj ob 18. uri bo v dvorani Avditorija Muzeja Revoltella na sporedu koncert sopranistke Silvie GAVAROTTI in pianista Paola LONGA.
koncerti
Grad sv. Justa
Jutri, 1. julija, ob 21. uri bo na sporedu koncert ameriške skupine SCREA-MING TREES.
Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti.
The Blackbirds
bodo nastopili v soboto, 4.7.92 ob 22. uri v CC Klubu v Izoli (Simonov zaliv).
razne prireditve
ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi v petek, 10. julija, ob 21. uri prijeten večer na dvorišču osnovne šole Miroslav Vilhar v Cerovljah. Zabavali se bomo ob ogledu veseloigre Gospa ministrica v izvedbi dramske skupine iz Štandreža. Vljudno vabljeni! V primeru slabega vremena nastop odpade.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča, da imajo vsi začasni suplenti, ki nimajo plačanega poletja, pravico do doklade za brezposelnost. Prošnjo na zavod INPS morajo predložiti s službenim listom v teku 68 dni od zadnjega dne službovanja na šoli. Obrazce in informacije dobite na sedežu SSŠ. Urnik: ob torkih in četrtkih od 11.30 do 13.00, ob sredah od 15.30 do
16.30	in ob petkih od 16.00 do 17.00.
Ravnateljstvo poklicnega zavoda Jože! Stefan v Trstu sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 92/93 od 9. do 12. ure do vključno 3. julija.
Na liceju France Prešeren je v teku vpisovanje za šolsko leto 1992/93 do petka, 3. julija 92. Tajništvo je odprto od 10. do 12. ure.
Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč beguncem iz BiH. Zbrana sredstva bodo izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom številnih beguncev. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine ter Hranilnica in posojilnica Nabrežina.
Za 12. mladinski raziskovalni tabor »Bardo 92« se dijaki in univerzitetni študentje lahko prijavijo pri: NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1, Odseku za zgodovino v Trstu, Ul. Petronio 4 in Slovenski ljudski knjižnici D. Feigla v Gorici, Ul. Croce 3.
Zveza slovenskih kulturnih društev Trst obvešča, da bodo uradi od 6. julija 92 odprti po poletnem urniku, in sicer: v ponedeljek, sredo in petek od 8.30 do 15.30; v torek in četrtek od 8.30 do 15.30 in od 16.00 do 18.00.
Zveza slovenskih kulturnih društev Trst - do 10. julija je možna rezervacija abonmajev za gledališko sezono 92/93 Primorskega dramskega gledališča -Nova Gorica. Informacije in prijave vsak dan razen ob sobotah, tel. (040) 635626.
Do 10. julija bo v gostilni Gruden v Šempolaju likovna razstava gojenk prof. Georgea Gabina z univerze v Bostonu.
Sklad Mitja Čuk prireja tudi letos KROŽEK LATINŠČINE za srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni ali pedagoški licej. Vse informacije dobite vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) med 8.30 in 13.30 do 13. julija letos v uradih Sklada, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289.
Dom na Brdini vabi na dvodnevni tečaj vzhodnih zdravilnih pritiskov (masaže, akupresura, refleksna masaža stopal in japonska masaža šiatsu). Tečaj bo v četrtek, 2., in petek, 3. julija, od 18. do 21. ure v Domu na Brdini na Opčinah. S seboj prinesite trenirko in blazino za na tla.
Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa se bo v okviru sezone še enkrat sestal in sicer danes, 30. t. m., ob 19. uri v motelu Nanut v Gorici. Vabljeni vsi predstavniki tržaškega, goriškega in videmskega področja.
Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da je novi naslov tržaškega sedeža Ul. Carducci 8, II. nadstr., tel. 765633 in 636727, fax 369392.
SK Brdina priredi 3., 4. in 5. julija v Zgoniku Smučarski praznik. Zabaval vas bo ansambel Happy Day.
Športno združenje Gaja organizira do S.Julija na športnem objektu na Padričah »Šport in zabavo« z nogometnim in odbojkarskim turnirjem. Zabavali vas bodo ansambli Happ-y Day, Lojze Furlan, Zvezde. Vabljeni!
M
ORVIOI/3
OTROŠKE IGRAČE
OBVISI
Trst - Ul. Ponchielli 3
SUPER izbira - kakovost - cene
OSMICO je odprl Miro Lovriha, Dolina 233.
OSMICO je odprl Karlo Mulič, Veliki Repen št. 50. Toči belo vino in teran.
NUDIVA INŠTRUKCIJE iz latinščine, matematike ter finančne matematike. Tel. na št. 310954 od 13. do 15. ure.
DAJEM V NAJEM stanovanje - spalna soba, velika kuhinja, kopalnica in majhno dvorišče - za 1 ali 2 osebi, v okolici Doline. Tel. na št. 228390.
LJUBITELJU ŽIVALI podarim luškane-ga 20 dni starega psička. Dunja 225603.
NUDIM inštrukcije iz matematike in knjigovodstva. Tel. na št. 229267.
ČEBELAR Anton Maar iz Boršta 4, tel. 228949, razpolaga z akacijevim medom.
PRODAM fiat tipo 1.4, november 89, si-vometalizirane barve, s priključkom za prikolice, informacije ob večernih urah na tel. št. 225025.
PRODAM alfo 33, 1300, letnik 89, prevoženih 50 tisoč km. Tel. na št. 200093 ali 200318.
PRODAJALKA s prakso išče delo v pekarni ali slaščičarni. Tel. po 19.30 na št. 225068.
IŠČEM rabljeno moško kolo po ugodni ceni. Tel. na št. 51853.
PRODAM fiat 600, letnik 67, v dobrem stanju, s triletnim tehničnim dovoljenjem. Tel. na št. 200140.
IŠČEM zaposlitev kot hišna pomočnica ali za nego starejše gospe. Tel. na št. 200252 ob večernih urah.
PRODAM mladiča kraškega ovčarja z rodovnikom. Tel. na št. 211468.
IŠČEM delo v gospodinjstvu dvakrat -trikrat tedensko. Tel. na št. 213282.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz latinščine, slovenščine in italijanščine. Tel. (040) 225017.
DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Tel. in fax (040) 522250.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. na št. 229234.
KEMIJSKI inženir nudi lekcije iz matematike, kemije in fizike. Tel. na št. 229234.
Danes, TOREK, 30. junija 1992 EMILIJA
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 5.03 in zatone ob 21.00.
Jutri, SREDA, 1. julija 1992
ESTERA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,1 stopinje, zračni tlak 1019,9 mb ustaljen, veter 12 km na severovzhodnik, vlaga 39-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 20,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giovanna Pisacane, Carolina Giandon, Monica Sulligoi, Sara Pagliaro, Valentina Luče, Gabriele Loc-chi, Noemi Flak, Ikta Devi Ramkirit, Si-lene Brandi, Nicole Gallinucci, Carlotta Valentini, Michele Milazzi, Eugenio Dreolin.
UMRLI SO: 83-letni Mario Felluga, 95-letna Lucia Tulliach, 84-letni Ermenegil-do Ferluga, 60-letni Mario Radoicovich, 79-letni Ermanno Lenarduzzi, 91-letna Antonietta Vissi, 97-letna Giovanna De-martin, 77-letni Mario Michelato, 60-letni Giorgio Baldasseroni, 61-letni Vinicio Fragiacomo, 93-letna Giustina Kralj, 81-letna Rosalia Colarich.
Letos Vaju osrečim s poljskim, živobarvnim cvetjem, sonce vprašam zlate žarke, od morja si sposodim modre valove...
Vama je premalo?
Poletje zaprosim še za vse ostalo!
30.6.1992
Marija
ARISTON - 21.30 II padre della sposa, r.
Steve Martin.
EKCELSIOR - 18.45, 20.30, 22.15 Cosi fan tutte, r. Tinto Brass, i. Claudia Koli,
□ □
EKCELSIOR AZZURRA - 18.30, 20.15,
22.00	II cuore nero di Pariš Trout, i.
Denis Hopper.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Bestialita bi-Transexual Gay 2, □ □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Parenti serpenti, r. M. Monicelli.
NAZIONALE III - Zaprto zaradi popravil.
NAZIONALE IV - 17.45, 22.15 Gran Canyon, il cuore della citta, i. Kevin Kline, Steve Martin.
GRATTACIELO - 17.30, 19,00, 20,30,
22.15	Piccola peste torna a iar danni.
i. Michael Oliver.
MIGNON - 17.00, 22.15 I 600 giorni di Salo, r. Renzo De Felice.
LJUDSKI VRT - 21.15 Atto di forza -total recall.
EDEN - 15.30, 22.10 Anal selvaggio tur-bo scatenato, porn., □ □
CAPITOL - Zaprto zaradi popravil. LUMIERE - 20.00, 22.15 II silenzio degli innocenti, i. Jodie Poster, ,Anthony Hopkins
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 Tacchi a spillo, r. Pedro Almodovar, i. Miguel Bose.
Dariju in Bernardi čestita ob rojstvu prvorojenke
VALENTINE
KD Krasno polje
menjalnica
29. 6. 1992
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI
MILAN
TRST
Ameriški dolar..... 1150,40	1135.—
Nemška marka.......	756,46	748.—
Francoski frank....	225.—	221.—
Holandski florint ...	671,27	662.—
Belgijski frank....	36,759	35,50
Funt šterling...... 2195,10 2190.
Irski šterling..... 2017.	1990.—
Danska krona.......	196,96	193.—
Grška drahma.......	6,223	5,50
Kanadski dolar.....	963,95	940.—
Japonski jen ......... 9,212	9,10
T-„,= x,A,,rrc	FIXING BANKOVCI
TUJE VALUTE	MILAN TRST
Švicarski frank.....	839,77	830.—
Avstrijski šiling... 107,459	106.- -
Norveška krona......	193,32	191.
Švedska krona.......	209,39	206.
Portugalski eskudo .	9,075	8.
Španska peseta ....... 11,981	11,30
Avstralski dolar....	859,20	820.
Jugoslov. dinar ....
ECU.................. 1550,10
Slovenski tolar.....	14,25
Hrvaški dinar.......	—	4,50
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele!.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
7.50
10.05
11.30 12.00 12.25 12.35
13.30 14.00
15.25
17.05
18.00
18.10
18.40
19.40
19.50
20.40
21.30
23.30
24.00
0.30
1.05

RAI 1	j
Aktualno: Unomattina, vmes (8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1
Film: Sui mari della Cina (pust., ZDA 1935) Nan.: E' proibito ballare Variete: Unofortuna Vreme in dnevnik 1 Nan.: La signora in gial-lo (i. A, Lansbury) Dnevnik 1 in Tri minute Film: II lupo della Sila (dram., It. 1949, r. Duilio Coletti, i. A. Nazzari) Mladinski variete: Big! Koncert godbe italijanske mornarice Dnevnik 1
Nanizanka: Blue jeans Dok.: Atlante DOC Aktualno: II našo di Cleopatra Vreme in dnevnik Dok.: Kvarkove posebnosti (vodi P. Angela) Film: Domani accadra (pust., It. 1988, r. Daniele Luchetti, i. Margherita Buy, Paolo Hendel), vmes (22.45) dnevnik Aktualno: To je RAI 1 Dnevnik in vreme Rubrika opolnoči Film: La notte brava
RAI 2_______________
7.00	Nanizanke in risanke
9.20	Nanizanka: II dottor Do-
ogie Howser
9.45	Film: II bandolero stanco (kom., It. 1952)
11.15	Aktualno: Galatheus
11.30	Kratke vesti
11.35	Nag.: Lassie, 12.10 L'ar-ca del dottor Bayer
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Nad.: Stagioni, 14.35
Santa Barbara
15.20	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
15.35	Film: Perdono (kom.)
17.30	Aktualno: Salviamo la Terra
18.20	Športne vesti
18.35	Nan.: II commissario Koster - L'attentato
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: II pistolero (vestern, ZDA 1976, r. Don Siegel, i. John Wayne, Lauren Bacall)
22.10	Aktualno: Lezioni di mafia (vodi A. La Volpe)
23.15	Aktualno: Pegaz
23.55	Dnevnik,vremenska napoved in horoskop 0.05 Košarka
1.00	Film: Gli anni luce
|	RAI 3	[
7.00	Sat News
11.00	Šport: tamburello, 11.40 kolesarska dirka po Ba-zilikati
12.00	Film: I due Foscari (zgod., It. 1942)
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20	Koncert: Sergiu Celibi-
dache izvaja Simfonijo št. 4 op. 90 v A-duru Ita-liana (Mendelssohn-Bartholdy)
15.10	Šport: polo, 15.40 triatlon, 16.05 ameriški foot-ball, 16.40 avtomobilizem
17.00	Film: L arbitro (kom., It. 1974, i. Lando Buzzanca)
18.45	Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
19.55	Varieteja: Blob cini-
co TV, 20.05 N on e mai troppo tardi
20.30	Variete: Cirkus
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Profondo Nord - Milano, Italia
23.40	Nanizanka: Delvecchio 0.30 Dnevnik, pregled tiska in vreme
0.55 Film: Andromeda
f	TV Slovenija 1	|
9.20	Spored za otroke: Zgodbe iz školjke
10.05	Nekoč je bilo življenje: Telesna straža
10.30	Skrivnostno življenje strojev: Avtomobil
11.00	Sedma steza
11.30	Prisluhnimo tišini
11.45	Angleščina
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
16.05	Napovednik
16.10	Film: Rimska cesta (Fr,-It. 1968, pon.)
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.10	Spored za otroke: kviz Koliko poznamo biblijo?
19.10	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.00	Žarišče
20.30	Osmi dan
21.20	Novosti založb: Od obzorja do obzorja
21.35	Nad.: Deklica M
22.15	Dnevnik, vreme in šport
22.40	Poslovna borza
22.30	Napovednik
23.00	Sova, vmes nan. Brez žensk menda ne gre, Gabrielov ogenj ter Glasbeni utrinek - Car-men (G. Bizet)
0.30 Video strani
TV Koper
16.00	Ponedeljkov športni pregled
18.00	Informativna oddaja: Studio 2, vmes (18.25) Slovenska kronika
19.00	TV Dnevnik Vsedanes
19.30	Nad.: Rayanovi
19.55	Agencija Rockford
20.40	Film: Belle Le Grand (dram., ZDA 1951, r. Altan Dwan, i. Vera Ralston, John Carroll)
22.30	TV Dnevnik vsedanes
22.40	Arhitektovi nasveti
22.55	Nanizanka: Agencija Rockford
TV Slovenija 2
15.30	Video strani
15.40	Sova, vmes nan. Gabrielov ogenj in Star Trek
17.20	Svet poroča
18.00	Regionalni programi, Slovenska kronika
19.00	Nad.: Modro poletje
19.30	TV dnevnik BIH
20.05	Orion
20.30	Glasba, show in cirkus
21.30	Omizje
23.30	Svet poroča
0.10 Tenis: četrtfinale Ž (iz Wimbledona)
1.10	Video strani
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Trst je klical; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.00 New Age; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?; 11.40 Melodije; 11.35 Kantavtorji; 12.00 Nepozabne odrske sanje; 12.30 Slovenska lahka glasba;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 S festivalov; 14.30 Dobrodošlo, poletje!; 15.00 Nadaljevanka: teci, teci, kuža moj!; 15.30 Hit Parade; 16.00 Nazaj k naravi; 16.20 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Macbeth; 18.35 Instrumentalna glasba;
19.20	Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika in napovedi; 8.40 Minute za smeh; 9.35 Turistični napotki; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Premiere; 22.00 Zrcalo dneva;
22.20	Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
CANALE S_______________
6.30	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanke: Arnold, 9.30 Love Boat - Gopher, amore mio, 10.30 La fa-miglia Bradford, 11.30 I Robinson
12.00	Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi)
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI
14.00	Aktualno: Forum
15.00	Nan.: Starsky e Hutch -Lo strangolatore di Las Vegas
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Variete: Il TG delle va-canze
20.35	Aktualno: Affari di fa-miglia (vodi Rita Dalla Chiesa), 22.00 Le piu bel-le scene da un matrimo-nio (vodi D. Mengacci)
22.30	Variete: Il TG delle va-canze
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
1.35	Spored non stop
RETE 4_________________
8.30	TG 4 vesti
9.00	Nadaljevanke: Una don-na in vendita, 10.00 General Hospital. 10.30 Marcellina
11.00	Nan.: Teneramente Licia
11.25	Risanke
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.50	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.55	Nad.: Sentieri, 14.20 Maria, 15.20 Io non čredo agli uomini, 15.55 Ines, una segretaria da amare (i. V. Camara), 16.25 Tu seiilmio destino
17.30	TG 4 vesti
17.50	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.20	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	TG 4 vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Cristal, 20.00 Glo-ria, sola contro il mondo
21.30	Film: Bye Bye Baby (kom., It. 1988, r. Enrico Oldini, i. Luca Barbares-chi, Brigitte Nielsen)
23.30	TG 4 nočne vesti
23.45	Variete: Buonasera
0.45 Pregled tiska
1.05	Nočni spored
ITALIA 1______________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
9.05	Nan.: Il mio amico Ricky
-	Un viaggio avventuro-so, 9.45 La časa nella pra-teria - Danze di primave-ra, 10.45 Hazzard
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.15	Film: I barbieri di Sicilia (kom., It. 1967, i. Franchi-Ingrassia)
16.00	Nanizanke: Adam 12 - L'-inganno corre sul filo,
16.25	Giustizieri della citta - Difetti in famiglia,
17.30	T.J. Hooker - Le minorenni, 18.30 Riptide
-	Un vecchio amico
19.30	Odprti studio in šport
20.00	Variete: Mai dire TV
20.30	Glasbena oddaja: Festi-valbar 92 (vodi Gerry Scotti)
22.30	Film: La časa (srh., It. 1990, r. Clyde Anderson, i. GeneLeBrock)
0.30 Odprti studio in pregled tiska
0.50 Studio šport in vreme
1.05	Nanizanke non stop
ODEON________________
13.00	Risanke in nanizanke
15.30	Nadaljevanka: Viviana (i. Lucia Mendez)
16.15	Film: La nave bianca (vojni, It. 1941, r. Roberto Rossellini)
18.00	Nad.: Veronica, il volto deli'amore (i. V. Castro)
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Casalingo superpiu
20.30	Film: L'incidente (dram., ZDA 1967, r. Joseph Lo-sey, i. Dirk Bogarde, Stanley Baker), sledi dosje Il tempo e la passione
23.15	Candid camera: Olrait
23.30	Film: Il caso Paradine (dram., 1948, r. A. Hitchcock, i. Gregory Pečk)
TMC____________________
8.30	Nanizanki: Batman - L'e-nigma e risolto, 9.00 Ai confini dellArizona
10.00	Rubrika: Ženska TV
11.45	Variete: Kosilo z Wilmo
12.30	Nan.: Get Smart - Viva Smart
13.00	TMC News in šport
14.00	Variete: Amici mostri
15.05	Risanke: Snack
15.30	Rubrika: Ženska TV
17.30	Film: L ultimo degli in-difesi (dram., ZDA 1980, i. Henry Fonda)
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.35	TV film: Scarlatto e nero (dram., It.-VB 1983, i. Gregory Pečk, 1. del)
22.20	Variete: Out-Officina (vodita Umberto Smaila, Giobbe Covatta)
23.20	Nočne vesti
23.45	Film: Un pošto per ripo-sare (dram., ZDA 1986, r. John Korty, i. John Lit-gow)
1.35	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI____________
10.45	Telefriuli non stop
15.00	Nan.: Adorabili creature
16.00	Kratke vesti
16.05	Risanke in nanizanka
18.05	Nadaljevanka
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Zelena dežela
20.00	Nan.: Adorabili creature
20.30	Variete: Vernice fresca
21.30	Dok.: Avventura
22.00	Rubrika: Šport in šport
22.45	Nočne vesti
23.30	Dok.: Zgodovina Italije"
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu; 9.00 Souvenir d'Italy; 9.15 Z roko v roki; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče;
12.00	Tropicana; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.50 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej;
8.45	Glasbeni hiti; 9.00 Poletne turneje;
9.20	Glasbene želje; 9.45 Edi Galletti;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Sanje o počitnicah; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče;
16.20	Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Beatlesi; 17.32 Tropicana;
18.00	Discoteca; 19.00 Souvenir d'Italy;
19.45	New age; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z glasbo po željah; 16.00 Naš Kras (v italijanščini); 17.30 Paff... boom; 19.00 CT-esl la vie; 20.30 Smeh in glasba.
Na posvetu Ascom in WWF o kakovosti življenja v mestu
Razprava o prometu in parkiriščih se vedno le na ravni pobožnih želja
Nocoj poletna priredba satirične komedije
SSG na goriškem gradu Z igro Ime mu bo Just
Problem preureditve prometa in izboljšanja kakovosti življenja je tudi v Gorici že dolgo časa aktualen, vendar občasni posveti še niso rodili konkretnih sadov. Vtis imamo, da jih tudi sinočnji posvet združenja trgovcev Ascom in sekcije WWF ne bo. Povabljeni upravitelji so namreč z izjemo odbornika Breščaka povsem zatajili, kar sta v imenu pobudnikov Sergio Rovis (Ascom) in Claudio Freddi (WWF) poudarila z obžalovanjem. Freddi je tudi dejal, da je pri realizaciji mesta »po meri človeka in ne po meri avtomobila« treba rešiti vrsto problemov: na novo urediti smeri vožnje motornih vozil, parkirišča, cone za pešce, kolesarske steze, javne prevoze in še kaj. Žal pa je ob poslušanju nekaterih posegov, ki so sledili, prevladoval občutek improvizacije.
Zagotovo zanimivo je bilo izvajanje vodje občinskih podjetij za storitve inž. Mistrette, ki je v prejšnjih letih služboval v Vidmu in je predstavil tamkajšnje izkušnje z avtobusi s pogonom na metan. Ti imajo vsaj troje prednosti: onesnažujejo dosti manj, gorivo je vsaj za polovico cenejše, pogon na metan nas osvobaja odvisnosti od nafte. Metan tudi ni nevarnejši kot druga goriva, četudi je potrebno pri
gradnji garaž spoštovati strožje varnostne predpise. Prehod na metan bi torej v Gorici lahko postal aktualen ob gradnji nove postaje, izplačal pa bi se, ko bi poleg mestnih zajel tudi avtobuse APT in druga vozila krajevnih uprav.
Rovis je podal nekaj ugotovitev glede demografskega in gospodarskega propadanja mesta in obtožil občinsko upravo popolnega imobilizma vsaj od leta 1980 dalje. Kar zadeva temo razprave pa se je osredotočil na predlog o gradnji podzemnih parkirišč v centru. Zgradili naj bi jih pod Travnikom (za 560-600 vozil), pod Trgovinsko zbornico (300-350 vozil) in pod tržnico na debelo med ul. S. Chiara in Boccaccio. Za parkirišče na Travniku se je kot predsednik Ascom tudi osebno zavzel in s pomočjo načrtovalca arh. Tavasanija že septembra lani predložil občini načrt. Na odgovor še čaka in to kljub temu, da ne bi izvedba stala upravo niti liro, ker so trgovci našli tudi možnost drugačnega finansiranja. To možnost je nato nakazal prav arh. Tavasani, ko je omenil poseg zasebne družbe, ki bi dobila v koncesijo gradnjo štirinadstropnega podzemnega parkirišča in nato amortizirala inves-
ticijo z upravljanjem parkirnih mest proti plačilu.
Pozitivna plat načrta je gotovo ta, da bi Travniku vrnili vlogo trga, torej kraja, kjer se ljudje lahko srečujejo, medtem ko je danes le parkirišče. Po drugi strani pa terja poglobitev problem prometa, ki bi ga veliko parkirišče privabilo v sam center. Skupina mladih arhitektov je nato skušala ponuditi nekaj delnih odgovorov na to in druga povezana vprašanja. Ponudili so nekaj zamisli o preureditvi prometa in boljši uporabi mestnih trgov in "kotičkov". Zamisli so bile zanimive za razpravo, treba pa bi jih bilo dodatno preučiti upoštevajoč še druge povezane probleme. To je naloga občinske uprave, ki pa je sinoči kot rečeno bila skoraj povsem odsotna.
Mala matura: vsi dijaki uspešni
Vseh osemdeset dijakov tretjih razredov nižje srednje šole je uspešno opravilo zaključni izpit. Ocene so objavili že v soboto opoldne, od danes dalje (predvidoma po 10. uri), pa dijaki lahko dvignejo spričevalo, oziroma potrdilo o opravljeni nižji srednji šoli.
Nocoj ob 20.45 bo pod prireditvenim šotorom na goriškem gradu gostovalo Slovensko stalno gledališče iz Trsta s satirično komedijo Sergeja Verča in Borisa Kobala Ime mu bo Just... Gre za poletno priredbo igre, ki je doslej žela precejšnje odobravanje tako med gledalci kot pri kritiki.
Ime mu bo Just... je komedija o dveh mladih zakoncih brez prave službe, zraven tega pa je on tržaški Slovenec navezan na svoje rodno mesto, ona pa diplomirana Ljubljančanka a brez znanja italijanščine. V mestu paranoičnega sožitja dobiva ta zveza razsežnosti čudne, včasih že tragikomične idilike...
Režiser predstave je Sergej Verč, v glavnih vlogah pa nastopata Polona Vetrih in Boris Kobal. Podrobnejše informacije dobijo interesenti v uradu Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 33288).
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Sergej Verč - Boris Kobal
IME MU BO JUST
Režija Sergej Verč
Igrata POLONA VETRIH in BORIS KOBAL
Predstavi na prostem:
danes, 30. t. m., ob 21. uri
v Gorici na gradu
Vodja preture trdi, da opisani potek petkove obravnave še ne pomeni priznanja
Slovenščina na preturi: ne bo šlo zlahka
Slovenščina da, slovenščina ne. Potem ko smo v soboto - tako kot tudi oba italijanska krajevna dnevnika - objavili vest, da je na goriški preturi bilo prvič sprejeto izvajanje člena 109 novega kazenskega postopnika o rabi manjšinskih jezikov v sodnih postopkih, je s preture prišel demanti. Vodja preture dr. Lau-disio je v izjavi, ki jo je poslal samo italijanskima dnevnikoma (in ne Primorskemu dnevniku, čeprav se kronike v treh listih niso bistveno razlikovale), zanikal, da bi tistega dne pretor dr. Paolo Mulitsch formalno sprejel izvajanje člena 109, ki ga je kot pripadnik slovenske manjšine zahteval eden od obtožencev, Marko Marinčič. Pretor, piše Laudisio, je le odredil obnovitev obravnave in s tem odložil na naslednjo obravnavo tudi odločitev o izvajanju člena 109.
To je torej uradnoj>ojasnilo, ki pa ne pojasnjuje vseh vprašanj. Če so namreč vsi časopisi poročali, da je bila sprejeta vloga z zahtevo po izvajanju člena 109, si najbrž tega niso izmislili. Dejstvo je, da je pretor Mulitsch ob odložitvi obravnave poklical k sebi odvetnika Berdona in ga vprašal, kako naj se Marinčiču vroči obvestilo o novi obravnavi glede na to, da je zahteval izvajanje pravice do rabe slovenščine. To zato, da bi nova vročitev ne bila nična, v kolikor ne bi bila v skladu s členom 109. To so navzoči odvetniki, novinarji in obtoženci razumeli kot implicitno priznanje, da se člen 109
izvaja tudi v Gorici, kakor se že redno na Tržaškem. Čemu bi si pretor postavljal problem, v katerem jeziku naj bo sodni akt, ko bi zavračal izvajanje člena 109 ?
Odv. Berdon nam je po demantiju s preture potrdil, da je vse, kar smo napisali o poteku petkove obravnave, natanko to, kar se je v resnici zgodilo. »Pretorju sem pojasnil, da bi k novemu pozivu na obravnavo moral biti priložen slovenski prevod. Tedaj je posegel javni tožilec in napovedal, da bo on poskrbel v tem smislu, saj je dostavitev poziva v pristojnosti njegovega urada. Pretor je s tem soglašal. Res je, da je napovedal, da naslednje obravnave najbrž ne bo vodil on in da bo torej izvajanje člena 109 - imenovanje tolmača in zapisnikarja z znanjem slovenščine - stvar takratnega sodnika. Vendar to je le izvajanje člena o dvojezičnosti, ki ga kot takega pretor ni zavrnil, temveč ga je v pogovoru z mano in tožilcem upošteval. Ta ustni potek sklepnega dela obravnave so zabeležili tudi drugi navzoči«.
Druga dva na petkovi obravnavi navzoča odvetnika, Tarlao in Maniacco, sta nam včeraj potrdila, da sta tudi onadva tako razumela dogajanje. Nihče seveda ne trdi (in tudi časopisi tega niso objavili), da je pretor sprejel kak formalni sklep v zvezi z rabo slovenščine, saj je to zaradi sklepa o odložitvi bilo tudi nemogoče, vsi pa so njegove besede in dejanja razumeli kot izraz prepričanja, da se člen o rabi slovenščine vsekakor izvaja tudi v Gorici.
Demanti dr. Laudisia pa daje sedaj vedeti, da ni tako in da ostaja vprašanje še odprto. Kot ugotavljajo odvetniki pa je v zadevi res nenavadno, da je šef preture z demantijem tisku hierarhično zavzel neko stališče v nasprotju s tistim, kar so vsi navzoči razumeli iz obnašanja pooblaščenega sodnika. Pretor je namreč enoo-sebni in samostojni sodnik. Hierahično poseganje v njegovo sojenje bi torej bilo v nasprotju z ustavnim načelom o neodvisnosti sodnikov.
V	nastali situaciji se vsekakor postavlja vprašanje, ali bo slovenščina naposled le sprejeta v sodni postopek oz. ali ne bo v goriškem sodstvu spet prevladalo omejevalno stališče, češ da Slovenci na Goriškem nismo "uradno priznana manjšina" in torej nimamo pravice do rabe svojega jezika v sodnih postopkih. Upoštevajoč stališče javnega tožilca, ki se je na obravnavi izrekel za izvajanje člena 109 bi lahko pričakovali, da bo slovenščina prišla v postopek že ob naslednjem dejanju - vročitvi poziva na novo obravnavo, za katero je pristojno prav tožilstvo.
V	ta namen nam je Marko Marinčič napovedal, da bo vlogo za izvajanje člena 109, kakršno je že predložil na preturi, v najkrajšem času predložil tudi na javno tožilstvo pri preturi in s tem zahteval, naj se mu poziv na novo obravnavo vroči s priloženim slovenskim prevodom.
Prikupna in sposobna imitatorka pričarala »noč zvezd« na gradu
Umrl je nekdanji partizanski borec Lojze Hvalič-Veter iz Podgore
Bodi Bordo oz. Tatjana Boškin, sposobna in prikupna slovenska plesalka, pevka in imitatorka iz Ljubljane, ni razočarala sicer ne preštevilno občinstvo na nedeljski noči zvezd" na goriškem gradu. Predstavila se je z blestečim in ži-
vahnim programom, v katerem je poosebljala razne zvezde spektakla. V nekaterih točkah je bila zares prepričljiva in uspešna, tako da je kmalu ogrela občinstvo, še zlasti ko je s posnemanjem Joan Baez in njenih mirovniških pesmi opozorila na današnjo tragedijo narodov nekdanje Jugoslavije. Ob zabavi in lahkotnosti torej tudi resno in angažirano sporočilo za mir, ki ga je občinstvo sprejelo s še posebnim odobravanjem.
Na sliki (foto Marinčič) Bodi Bordo na goriškem gradu
V Podgori so se v četrtek poslovili od bivšega partizanskega borca Lojzeta Hvaliča — Vetra. Množica vaščanov, prijateljev, predstavnikov vaških društev in organizacij ter borčevskih organizacij dokazuje, da so pokojnika poznali, cenili in spoštovali.
Vojak umrl v nesreči
19—letni Danilo Motta, doma v Sirakuzi, sicer pa na služenju vojaškega roka v Krminu, je umrl za posledicami prometne nesreče, v nedeljo zvečer. Peljal se je v avtomobilu, ki ga je upravljal 20—letni Nico Poli, prav tako na služenju vojaškega roka. Nesreča se je zgodila v nedeljo, okrog 23. ure v ulici Gorizia v Krminu. Avtomobil, ki ga je vozil 20—letni Nico Poli iz kraja Castel Fiorentino je silovito trčil v drevo ob cesti. Voznik je bil laže ranjen, sopotnik 21—letni Fabio Ca-vallo pa se bo moral zdraviti dvajset dni. Na mestu mrtev pa je bil nesrečni Motta, ki je sedel na zadnjem sedežu.
Po žalnem obredu v domači cerkvi, ki ga je imel župnik g. Karlo Bolčina, sta se na pokopališču od pokojnika poslovila Stanko Kuštrin, v imenu krajanov in društev ter v imenu borčevske zveze in Zveze političnih deportirancev Silvino Polet-to. Zapeli so pevci domačega zbora A. Paglavec.
Lojze Hvalič se je rodil v Podgori 22.11. 1922 ter se izučil za mehanika. Bil je vpoklican v italijansko vojsko, prvo priložnost pa je izkoristil zato, da je odšel k partizanom.
Spomladi leta 1944 je bil hudo ranjen v Brdih ter se dalj časa zdravil v Medani, kjer je doživel tudi vpad nemške soldateske. Na srečo ga niso našli. Nekaj časa zatem pa je padel v nemško ujetništvo na območju Števerjana. Poslali so ga v Dachau. Do kraja izmučen je nepopisljivo preizkušnjo preživel ter se vrnil domov. Tudi tu ga ja čakal težka preizkušnja in razočaranje: brezposelnost. Nekaj časa je delal kot grobar, potem pa dobil zaposlitev pri podjetju Orzan in tu dočakal tudi upokojitev.
V tem času si je ustvaril družino v kateri so zrasli trije otroci.
razna obvestila
Družba se dobi jutri, 1. julija ob 19. uri na Plaču ti.
Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa se bo v okviru teoče sezone še enkrat sestal. Sestanek bo danes, 30. junija ob 19. uri v motelu Nanut v Gorici. Vabljeni vsi predstavniki tržaškega, goriškega in videmskega področja.
Kmečka zveza obvešča, da 30. junija zapade rok za predstavitev prošenj za obnovitev vinogradov oz. za posaditev novih trt (reimpianto-impianto). Do 30.
junija je čas tudi za vpis nasadov trt v posebni seznam vinogradov s kontroliranim poreklom (Albo dei vi gneti DOC) pri Goriški trgovinski zbornici.
Kmečka zveza vabi lastnike kmetijskih strojev, ki so člani UMA, da do 30. junija prijavijo zaloge preostalega goriva iz preteklega leta. Obenem bodo lahko uredili tudi za nove letošnje bone.
Združenje UNVS (veterani športa) prireja v začetku septembra 9-dnevni izlet na Sardinijo za člane in prijatelje. Informacije na tel. 32534 v Gorici ali 791096 v Tržiču.
Ravnateljstvo državne nižje srednje šole Ivan Trinko obvešča, da bodo v šolskem letu 1992/93 priredili eksperimentalni tečaj za delavce ( tečja 150 ur). Interesenti naj do 15. julija vložijo prošnjo.
izleti
SPD Gorica priredi 4. in 5. julija izlet na Spitzegel (2119 m) v Avstriji. Vodi Miran Čotar. Prijave in informacije tel. 30995.
_________prispevki___________
Namesto cvetja na grob Lojzeta Hvaliča darujeta družini Bregant - Vižintin 50 tisoč lir pevskemu zboru A. Paglavec.
čestitke
Na Tržaški univerzi je uspešno diplomirala iz jezikoslovja Barbara Ma-rassi. Novopečeni doktorici čestitajo teta Jerica, stric Mirko, Valentina in Elijana in mati Žana. Čestitkam se pridružuje družina Lutman.
______________kino________________
Gorica
VITTORIA Zaprto.
CORSO 18.00-22.00 »Le eta di Lulu«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Zadnji skavt«. SVOBODA Šempeter 20.30 »Kurba«. DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 - tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio - ul. Romana, 147 - tel. 40497.
__________pogrebi_____________
Danes, 12.00 Ernesta Bisiane iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, 12.45 Bruno Deste iz bolnišnice Janeza od Boga v Červinjano.
S srečanja skupščin treh dežel Alpe-Jadrana v Celovcu
Sloveniji je treba pomagati pri reševanju problema beguncev
Uspeh natečaja »Podobe iz Nadiških dolin«
Slikarsko tekmovanje korak k zbliževanju
Posnetek s slovesnosti nagrajevanja. V sredi predsednik Gonano
CELOVEC - Sodelovanje med tremi sosednjimi deželami na raznih področjih javnega življenja, skrb za ekološko ravnovesje in predvsem dramatično vprašanje beguncev iz Bosne in Hercegovine so bile glavne teme včerajšnjega srečanja v Celovcu med predstavniki zakonodajnih skupščin Furla-nije-Julijske krajine, Republike Slovenije in avstrijske Koroške.
Na problem beguncev je opozorila slovenska delegacija, ki jo je v odsotnosti predsednika Franceta Bučarja, zadržanega prav na mednarodni konferenci o beguncih v Ljubljani, vodila podpredsednica za mednarodne odnose pri slovenskem parlamentu Mihela Logar. Podatki, ki so jih na srečanju predstavili slovenski parlamentarci, so naravnost dramatični. Od dveh milijonov ljudi, kolikor jih je v zadnjem času zapustilo svoje domove, da bi se izognili strahotam vojne, se jih je kar 63 tisoč zateklo v Slovenijo. Te številke se seveda nanašajo samo na uradne podatke. Prav gotovo jih je še veliko več, če upoštevamo vse tiste, ki so našli zatočišče pri sorodnikih in niso uradno prijavljeni. Kakorkoli že, ti begunci predstavljajo danes kar tri odstotke vsega prebivalstva v Sloveniji. Najhujši problem predstavljajo izredni stroški, ki jih mora Slovenija prenašati za vojne begunce. V prihodnjih mesecih bo Slovenija potrebovala 43 milijonov dolarjev in brez pomoči drugih ne bo kos položaju.
Po razpravi o tej pereči problematiki je bil sprejet skupen poziv mednarodnim organizacijam, Organizaciji združenih narodov, vsem državam na svetu ter članicam Evropske skupnosti, naj vsaka po svojih močeh in možnostih prispeva k reševanju strahotnega in absurdnega konflikta v Bosni in Hercegovini in graditvi miru ter pomaga nedolžnemu prebivalstvu v hudi življenjski stiski. Zbrani parlamentarci so se tudi zavzeli za odprtje nekakšnega prehoda, skozi katerega bi lahko nemoteno pošiljali pomoč prizadetemu prebivalstvu. Ustvariti bi bilo treba tudi zaščitena
območja, kamor bi se ljudje lahko zatekli pred vojno. Eno od takšnih zaščitenih območij bi moralo biti predvsem Sarajevo. Sicer pa tragedije na Balkanu ne bo mogoče zaustaviti, je bilo posebej podčrtano med včerajšnjim srečanjem v Celovcu, dokler ne bo premagana politična linija tistih, ki so odgovorni za nastali položaj.
Dobršen del tristranskega zasedanja je bil, kot rečeno, posvečen medsebojnim odnosom. Delegacija Furlanije-Julijske krajine, ki jo je vodil predsednik skupščine Nemo Gonano, je predložila dokument, ki predvideva konkretne pobude med tremi sosedi, h katerim je treba pritegniti predvsem proizvodne in podjetniške dejavnike. Tri dežele morajo v ta namen razviti stike z izmenjavo izkušenj, da bodo lahko razvile plodnejše sodelovanje tako na političnem, kot na gospodarskem in kulturnem področju. V tem okviru je zlasti pomembno, da se uresničijo vse cestne in železniške povezave, ki jih predvidevajo mednarodni sporazumi. Dokument je bil sprejet. Glede prevozov je deželni svetovalec PSI Dario Tersar predlagal izdelavo skupnega načrta ter zagotovil zavzetost njegove stranke, da bi italijanska država na
KOPER — Pripadnik italijanske narodnosti Claudio Antonaz, Koprčan, nam je posredoval pismo, ki ga je naslovil koprskemu županu Aureliu Juriju in koprski občinski skupščini. V njem z ogorčenjem spoznava, kako počasi se obnavlja in prebuja avtentična identiteta Kopra. Najlepši dokaz za to so povsem neprimerna imena bivšega jugoslovanskega režima, ki nimajo nič skupnega z Istro, trdi Claudio Antonaz. »Piazza del duomo (Trg stolne cerkve) še zmeraj nosi ime tovariša Tita. Tistega "tovariša", ki je povzročil eksodus več kot 500 tisočih Istrano-Dalmatov, Italijanov in drugih«, ugotavlja pisec pisma in od predsednika koprske občine
tem področju zagotovila deželnim oblastem večjo avtonomijo.
Precej pozornosti so bili deležni tudi ekolološki problemi. Iz dokumenta, ki so ga v ta namen sprejeli, izhaja, da morajo skupščine treh dežel odločneje poseči s konkretnimi pobudami na področju varstva pitnih voda in ozračja v alpskem prostoru. Poglavje zase je termo-nuklearka v Krškem, ki ji je treba zagotoviti čim večjo varnost. V razpravo sta za našo deželo posegla s konkretnimi predlogi tudi Federi-co Rossi in Andrea Wehrenfennig. Zavzela sta se za realizacijo vsaj mednarodnega parka pri Trbižu ter slovensko-italijanskega kraškega parka.
Med obravnavanimi temami naj omenimo še vprašanje smerokazov, na katerega je opozorila Slovenija ter predlagala, naj sosednje dežele ne uporabljajo več na smerokazih imena Jugoslavija, temveč Slovenija. Ta predlog je posebej komentiral svetovalec SSk Bojan Brezigar, ki je poudaril, da je treba cestne oznake prilagoditi novim razmeram, saj sta med Italijo in Jugoslavijo dve novi državi vmes. Brezigar je napovedal, da bo zahteval o tem vprašanju razpravo v deželnem svetu še pred počitnicami.
zahteva odstranitev imen, ki so podpirale boljševistično ideologijo. Claudio Antonaz je prepričan, da bodo v uteho mnogim Koprčanom, razseljenim po svetu, stoletja stara imena spet kmalu v Kopru in da bodo namesto rdečih tabel z napisi ulic in trgov postavili marmornate z imeni tistih, ki so se uveljavili v znanosti, literaturi, umetnosti itd.
Aurelio Juri nam je povedal, da je spreminjanje imen ulic in trgov v pristojnosti krajevne skupnosti, v krajevni skupnosti pa nam je Damjan Vremec povedal, da so pobudo o spreminjanju imen že dali in da zdaj še zbirajo različna mnenja.
B. Š.
ŠPETER — Škofjeločan Janez Ferlan je letošnji zmagovalec 12. mednarodnega slikarskega natečaja »Podobe iz Nadiških dolin«, ki ga je z velikim uspehom in ob številni udeležbi pripravila špetrska Beneška galerija. Prvonagrajenec je za delo z naslovom »Slika na sliko« dobil denarno nagrado v vrednosti 1.500.000 lir, ki jo je podelil predsednik Deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Nemo Gonano, ki je bil prisoten na sobotni slovesnosti.
Drugo nagrado v vrednosti 1 milijona lir (podelila so jo slovenska kulturna društva iz videmske pokrajine) si je zagotovil koroški umetnik iz Podjune Rudi Benedik, ki je predstavil sliko z naslovom »Pravljica iz Clastre«. Na tretje mesto (500 tisoč lir podjetja Hobles) pa se je uvrstil Idrijčan Nande Rupnik.
Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali umetnostna kritika Lucia-no Perisinotto iz Vidma in Milko Rener iz Gorice, Alessandro Giacomelli za predsedstvo Deželnega sveta, slikarka Claudia Raza iz Trsta ter predstavnica Beneške galerije Donatella Ruttar, je posebej pohvalila še Renza Codognotta iz Codroipa, Tereso Lendaro iz Cosea-na, Janka Kastelica iz Sežane, Rudija Skočirja iz Idrije in Safeta Zeca iz Sarajeva.
Tokratna pobuda Beneške galerije je zadela v črno, saj se je natečaja udeležilo kakih osemdeset umetnikov iz naše dežele, Veneta, Slovenije, Koroške in Bosne.
Posebno številčno je bilo zastopstvo iz Slovenije in to je podčrtal v svojem nagovoru tudi predsednik Deželnega sveta Nemo Gonano, ki je izrekel posebno pohvalo prirediteljem za pobudo, ki se uvršča v prizadevanja za pospešitev prijateljstva in sožitja ob meji. Kulturni jezik, je še dejal Gonano, ne pozna meja in zato je prav, da si prav s takšnimi manifestacijami utiramo pot v nove medčloveške dimenzije, ki so nastale v tem predelu Evrope.
Špetrski župan Firmino Marinig je izpostavil delo Beneške galerije in ugotovil, da je v sozvočju s prizadevanji same občinske uprave, ki že več let podpira politiko obmejnega sodelovanja in vsestranskega razvoja.
Podobne misli je na sobotni slovesnosti izrekel tudi poslanec Tomaž Pavšič v imenu komisije za kulturo v slovenskem parlamentu. Donatella Ruttar pa je za organizatorje napovedala, da si za naslednjo izvedbo želijo številčno preseči letošnjo udeležbo, ki je potrdila, da vlada tudi med umetniki veliko zanimanje za razvoj in preporod teh
kraiev-	RUDI PAVŠIČ
Nova imena za koprske ulice?
Slavnostni koncert ob Dnevu državnosti
NOVA GORICA Ob Dnevu slovenske državnosti je Kulturni dom iz Nove Gorice organiziral 26. junija na Sv. Gori slavnostni koncert, na katerem so sodelovali komorni orkester »Pro arte« iz Ljubljane, solista Stanko Praprotnik na trobenti in Hubert Bergant na orglah, oktet Vrtnica, ki ga je pripravila Alenka Saksida in moški zbor Provox, ki ga je pripravila Tanja Kuštrin. Na sporedu so bila dela: Tam v sveti samoti na Gori za moški zbor, orgle in orkester V. Vodopivca, Corellijev Concerto grosso v G-molu, op. 6, št. 8, Tartinijev Koncert za trobento in orkester v D-duru, Moderato za trobento, orgle in godala M. Gabrijelčiča, Adagio za orgle in godala A. Albi-nonija in Suita »Holberg« op. 40. E.Griega. Kar zadeva sestavo sporeda, sta bila vključena dva skladatelja, ki se ju še posebej spominjamo ob njunih obletnicah: Tartinija ob 300-letnici rojstva in V. Vodopivca ob 40-letnici smrti. Naglasiti moramo tudi po umetniških vrednotah pomembno že zgoraj omenjano Gabrijelčičev o delo.
Koncert je bil na visoki poustvarjalni ravni. Saj je bil orkester dobro pripravljen, skladen v delovanju in prodoren v muziciranju,-posebno moram poudariti preciznost sodelovanja orgel in vključitev le-teh v skupno in nazorno oblikovanje, kar je bilo še posebej kreativno poglobljeno pri Gabrijel-čičevi skladbi in pri Albinonije-vem Adagiu, prav tako je odzvene-la, sicer preprosto zasnovana, a kar zadovoljivo instrumentirana Vodopivčeva pesem v izvedbi že omenjenih, dobro pripravljenih Pevskih ansamblov v odgovarjajo-
čem zlitju z orglami in orkestrom. Posebno je po muzikalnem občutju in spontanosti oblikovanja izstopala koncertna mojstrica v Albino-nijevem delu. Mislim pa, da je tudi njena zasluga, da so godala, posebno prve violine bile tako homogene in celota zlita ter v igri disciplinirana. Kar zadeva trobento izvrstnega Stanka Praprotnika, bi pripomnil, da je motila ostrina v visokih tonih pri Tartinijevem Koncertu in malce prehitevanje v zadnjem stavku istega dela, medtem ko se je pri Gabrijelčičevem Moderatu popolneje zvočno zlil in tudi kreativno predal logiki skupnega oblikovanja in grajenja.
In še o dirigentki: če primerjam pisanje »o mladi perspektivni« in kar je pokazala na tem koncertu, mislim, da je taka »standardna« ocena premalo, kajti pokazala je v prvi vrsti, da je rojen muzik, ki kljub svoji mladosti z bistrino duha in, rekel bi, z zrelim čustvom dojema bistvo umetnine, jo s prepričljivo zanositostjo oblikuje in odmevno posreduje. Je že osebnost, ki ve, kaj hoče. Je prodirljiva poustvarjalka samosvojih predstav; k interpretacijskim zasnovam in njihovim realizacijam pristopa individualno, iznajdljivo, svojsko, kar je bilo očitno zlasti pri glasbi Albinonija in Griega, kjer je tako-rekoč spričo toliko znanega že komaj mogoče kaj dodati. Pa je vendar zazrcalil novi nadih pristnega doživljanja, svojskega pojmovanja, nazornejše povednosti. Zaradi tega je bil celoten koncert močno odme-vemn in nam bo zaradi tega ostal tudi v posebnem spominu.
IVAN SILIČ
BTP
BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	BTP so obveznice s koriščenjem 1. maja 1992 in zapadlostjo 1. maja 1999.
■	Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 30. junija.
■	Osnovna emisijska cena znaša 93,85% nominalne vrednosti; zato je minimalna cena za sodelovanje na dražbi 93,90%.
■	Glede na ceno, s katero bodo obveznice prodane, se resnična donosnost spreminja: glede na minimalno vrednost (93,90%), je maksimalna letna donosnost
13,54% bruto in 11,83% neto.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. majem: ob vplačilu (3. julija) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS:
11,83%
V prvem srečanju kvalifikacij za olimpijski košarkarski turnir
Italija na kolenih pred Slovenijo
SLOVENIJA - ITALIJA 91:78 (37:25)
SLOVENIJA: Horvat, Golc 2, Daneu, Zdovc 17, Kraljevič, Hauptman 10, Alibegovič 17, Vilfan 20, Kotnik 25 (niso igrali Horvat, Bačar in Djurišič)
ITALIJA: Coldebella 7, Gentile 4, Vianini 6, Bosa 2, Brunamonti 8, Pittis 6, Riva 27, Niccolai 6, Rusconi 6 (nista igrala Pučka in Cantarello)
SODNIKA: Crawley (Kan.) in Mail-habiau (Fr.); PM: Slovenija 34:41, Italija 24:36; PON: Zdovc (32), Gentile (40), Coldebella (40), Golc (40), Kotnik (40); 3 TOČKE: Slovenija 5:17 (Zdovc 4:8, Hauptman 1:8, Vilfan 0:1), Italija 4:16 (Gentile 0:2, Brunamonti 1:3, Pittis 0:1, Riva 3:9, Niccolai 0:1); GLEDALCEV: 3.500.
ZARAGOZA — V italijanskem taboru so pravili, da si boljšega sporeda v finalnem delu kvalifikacij za olimpijski košarkarski turnir niso mogli želeti: najprej Slovenija, zatem Češkoslovaška in potem »veliki«; SND, Nemčija, Hrvaška, Litva. Zasukalo pa se je povsem drugače: Gam-bovemu moštvu je spodletelo že na prvem koraku, proti Sloveniji, torej ekipi, ki naj bi služila le za dobrega »sparring partnerja«.
Izkazale so se kot povsem utemeljene bojazni, ki so se med nekaterimi daljnovidnimi italijanskimi košarkarji pojavile ob razpadanju Jugoslavije: prej so imeli opravka samo z eno prvorazredno reprezentanco, sedaj pa bodo imeli še več preglavic. Seveda so mislili na hrvaško in srbsko selekcijo. Niso pa računali na malo Slovenijo, in to se jim je včeraj maščevalo.
Na poraz v italijanskem taboru nihče niti pomislil ni in tudi nepričakovan polom so si razlagali skoraj edinole s svojo slabo igro. A igra je tudi tista, ki ti jo nasprotnik omogoča. Slovenija pa je vče-
raj igrala dobro, po svojih močeh pač, vendar ni niti za trenutek zgubila glave, solidna je bila v obrambi, natančna v napadu, vodila je od začetka do konca in niti za trenutek ni dajala vtisa, da ji lahko zmaga uide iz rok.
Italijo čaka sedaj težka pot, saj mora izgubljeno nadoknaditi proti kateremu od moštev, ki veljajo za favorite (za olimpijske igre so na razpolago le štiri mesta). Če bo nadaljevala tako, kot je začela sinoči, pa ima kaj malo možnosti: plaha, s katastrofalnimi odstotki pri metu, s slabo obrambo, o čemer najbolje priča izid prvega polčasa, ki nekako spominja na minibasket. Italiji se je vrnilo upanje, ko je zaradi 5. osebne napake moral na klop Jure Zdovc, vendar se tudi tedaj nič ni spremenilo. Z izjemo Rive in na trenutke Niccolaia so vsi ostali povsem razočarali
Že sam začetek je za »azzurre« slabo obetal: prvi koš so dosegli šele v 3. minuti, ko je Slovenija že vodila s 7:0. Slovenska obramba je brez težav zaustavljala Gambovo moštvo (16:7 v 7'). Gamba je poskušal z menjavami, a zaman: njegovi so sicer delno nadoknadili zaostanek in prišli na -3, vendar so v zadnjih 6 minutah 1. polčasa zadeli vsega skupaj 3 proste mete.
V začetku 2. polčasa je Slovenija povedla s 46:30 in v 4. minuti imela že 17 točk prednosti (54:37). Tudi ko je Zdovc moral na klop, so slovenski košarkarji dokazali, da se niso slučajno uvrstili med osem najboljših reprezentanc v Evropi. In res škoda je, da si v finalni del niso prinesli dveh točk iz predtekmovanja, ki so ju izgubili prav v zadnji tekmi proti Češkoslovaški.
Prav s Češkoslovaško se bo danes pomerila Italija in priložnosti za popravni izpit v pirmeru poraza ne bo imela več, Slovenijo pa čaka tekma z nevarno
Nemčijo, katero je okrepil predstavnik NBA lige Schrempf.
»Tehnično smo bili slabi, ritem ni bil nikoli pravi, brez agresivnosti, počasni smo bili v napadu,« je povedal Gamba, »Slovenija je znala "uspavati" tekmo, mi pa smo premalo branili s skupinsko igro, preveč smo se zanašali na posameznike. Ko pa se tehnično ne "ujame" tekme, moraš to nadoknaditi s požrtvovalnostjo, a povsod sem videl le zelene majice. Izgubili smo dobro priložnost, sedaj čakam na rekacijo, do katere pa bo prišlo, kot po tekmi s Francijo.«
Riva je menil, da so se »odpovedali« skupinski igri, kar je bila največja napaka, poleg tega niso bili agresivni v obrambi in tako je ni bilo protinapada.
Kratek je bil Dino Radja, ki si je tekmo ogledal s tribun: »S tako igro si Italija zasluži, da se vrne domov.«
Jure Zdovc pa je povedal: »Slovenija in Italija imata podobno igro, z enim samim pivotom. Pri branilcih smo si na istem in tokrat smo biliv boljši mi, torej je rezultat... normalen. Skoda, da smo si možnosti zapravili z porazom proti Češkoslovaški.«
Trener Slovenije Sagadin pa je pristavil: »Obramba v prvem polčasu je bila ključ našega uspeha. Žal mi je, da proti Češkoslovaški nismo imeli istih motivacij.«
Poraz Hrvaške
V 1. kolu finalnega dela sta zmagali tudi Nemčija in SND. Nemci so se morali kar precej potruditi, preden so strli odpor Izraelcev. Schrempf je bil z 29 točkami daleč najboljši (12:17 v metih, 14 skokov, 5 asistenc), a njegovo moštvo je zmagalo šele tedaj, ko je zaigralo grobo.
Skupnost neodvisnih držav proti CSFR ni imela težav, saj je povedal brž na začetku, vodstva pa ni več izpustila iz rok. Dobro je igral predvsem Volkov.
OSTALI IZIDI: Nemčija - Izrael 85:71 (40:43); SND - ČSFR 88:60 (50:33); Hrvaška - Litva 89:99.
LESTVICA: Nemčija in Litva 4, Slovenija, Italija, ČSFR, SND 2, Hrvaška in Izrael 0.
DANAŠNJI SPORED: Nemčija - Slovenija (15.00); Italija - ČSFR (17.00); Litva - Izarel (19); SND - Hrvaška (21.00).
ZDA nadigrale Kubance
PORTLAND — Na predolimpijskih košarkarskih kvalifikacijah za ameriško področje se že po dveh kolih za nastop v Barceloni kandidirata ZDA (skupina A) in Brazilija (skupina B). ZDA so v svojem prvem nastopu nadigrali Kubance, zmagale so z 79 točkami razlike.
Rezultati 2. kola: Skupina A: ZDA -Kuba 136:57; Kanada - Argentina 87:80. Skupina B: Portoriko - Mehika 64:58; Brazilija - Venezuela 126:81.
Državni finale v superminiodbojki
Soča Sobema prvak U1SP
Na državnem finalu prvenstva UISP v superminiodbojki v San Vin-cenzu so mladi odbojkarji Soče Sobema dosegli velik uspeh, osvojili so namreč končno prvo mesto. Po uspešnih nastopih v A kvalifikacijski skupini so v finalu štirih najuspešnejših ekip osvojili še dve zmagi, enkrat igrali 1:1 in pristali tako na končnem prvem mestu. O tem dogodku bomo še poročali.
Tenis v Wimbledonu
Lendl ostaja praznih rok
LONDON — Za Ivana Lendla (3 let) ostaja prestižni teniški turnir i VVimbledonu kot začaran. Večkratn zmagovalec vseh ostalih turnirjev, k štejejo za veliki slam, je letos izpade zaradi poškodbe. Včerajšnji dvobo osmine finala proti Hrvatu Gorani Ivaniševiču je predal na začetku četr tega seta zaradi bolečin v hrbtu. Ot prekinitvi je Ivaniševič vodil s 6:" (7:9), 6:1, 6:4, 1:0.
Od veteranov pa ne popušča Johr McEnroe. Po samih treh setih je od pravil Rusa Olhovskija, ki je v prej šnejm kolu izločil prvega nosilca Čou riera. Sicer pa včeraj ni prišlo do presenečenj ne med moškimi ne mec ženskami, Becker in Ferreira pa stE dvoboj zaradi teme prekinila pred pričetkom petega seta.
Rezultati:
MOŠKI: J. McEnroe (ZDA) - Olhov ski (SND) 7:5, 6:3, 7:6 (12:10); Sampra: (ZDA - št.5) - Boetsch (Fr) 6:3, 7:5, 7:6 (11:9); Ivaniševič (Hrv - št.8) - Lendi (ČSFR - št. 10) 6:7 (7:9), 6:1, 6:4, 1:0 Stich (Nem - št.3) - Masur (Avstral) 3:6 6:1, 6:4, 6:4; Forget (Fr - št.9) - Bates (VB) 6:7 (10:12), 6:4, 3:6, 7:6 (7:2), 6:3 Edberg (Sve - št.2) - Holm (Sve) 6:3, 6:4, 6:7 (1:7), 6:3; Agassi (ZDA) - Sacea-nu (Nem) 7:6 (7:1), 6:1, 7:6 (7:0); Becker (Nem) - Ferreira (J.Afr) 3:6, 6:3, 6:4, 6:7 (6:8) prekinjena.
ŽENSKE: Capriati (ZDA - št.6) - Sa-vvamatsu (Jap) 6:3, 4:6, 6:4; Zvereva (SND) - Garrison (ZDA - št.13) 6:2, 3:6, 6:1; Seleš (Jug št.l) - G. Fernandez (ZDA) 6:4, 6:2; K Maleeva (Bol - št. 12) - Halard (Fr) 6:0, 6:3; Tauziat (Fr - št. 14) - Frazier (ZDA) 6:0, 6:3; Sabatini (Arg - št.2) - Godridge (Avstral) 6:2, 6:1; Graf (Nem - št.3) - Fendick (ZDA) 4:6, 6:3, 6:2, Navratilova (ZDA - št.4) - Ba-suki 7:5, 6:2.
Ameriške atletske selekcije neizprosne
Lewis out tudi na 200 m
Na 16. srečanju zamejskih športnikov iz Italije, Avstrije in Madžarske
Ravne že četrtič zagnan gostitelj
NAMIZNI TENIS (Ženske)
NEVV ORLEANS — Neizprosnost ameriških olimpijskih selekcij v atletiki je tudi letos polno prišla do izraza. V zadnjem dnevu je »padlo« še nekaj pomembnih glav. Slovitemu Carlu Le-wisu je po polomu na 100 m spodletelo tudi v teku na 200 m, tako da bo v Barceloni nastopil le v skoku v daljino. Uvrstil se je šele na 4. mesto,a kvalifikacija mu je ušla samo za eno stotinko sekunde. Zmagal je svetovni prvak Michael Johnson. Cas 19"79 je le za. sedem stotink sekunde slabši od svetovnega rekorda Mennee. Mejo 20" sekund je premagal tudi drugouvrščeni Marsh (19"86), a tretjeuvrščeni Bates je razdaljo pretekel v 20"14.
31-letni Lewis ni bil edina nedeljska žrtev »trialsov«. Skupili so jo še svetovni prvak v deseteroboju Dan OBri-en, Kenny Harrison (troskok), Antonio Pettighrew (400 m) in Greg Foster (110 m z ovirami). O Brien je po prvih petih preizkušnjah premočno vodil, v skoku s palico pa ni zbral niti točke!
Pravo redkost predstavlja dejstvo, da ni bilo doseženih ne svetovnih ne državnih rekordov, vendar pa nivo tekmovanja kaže, da kvaliteta atletov iz ZDA ostaja izredno visoka.
Krabbejeva sme na IO v Barcelono
LONDON — Arbitražna komisija mednarodne atletske zveze je razveljavila sklep o štiriletni diskvalifikaciji
(zaradi manipulacije protidoping izvidov) dvakratne svetovne prvakinje v teku na 100 in 200 m, Nemke Katrin Krabbejeve in njenih rojakinj Moller-jeve in Breuerjeve. Krabbejeva bo tako lahko nastopila na OI v Barceloni, če bo do 10. julija dosegla potrebno normo.
Dobri rezultati na mitingu v Vidmu
VIDEM — Na atletskem mitingu Despar v Vidmu ni manjkalo dobrih rezultatov, čeprav so v zadnjem hipu svoj nastop odpovedali Aouita, My-ricks in Ouirotova. Kubanec Pedroso je v skoku v daljino zmagal z odlično znamko 8,22 m, a Slovenec Bilač je bil tretji (7,92 m), Mc Koy pa je na 110 m z ovirami zmagal v času 13"30. Italijana D Urso (800 m) in Pegoraro sta dosegla normo za nastop na OI. Miting si je ogledalo okrog 5.000 gledalcev.
Ostali zmagovalci: 200 m: Da Silva (Br) 13"30; 400 m: Lahlov (Mar) 45"64; 800 m: D'Urso (It) 1'45"31; višina: Ro-deghiero (It) 2,24 m; 5.000 m: Dos Santos (Br) 13'50"30; kladivo: Abdulavaliev (SND) 78,80 m; 100 m: Surin (Kan) 10 30; 800 m z vozičkom: Peterle (It) 2'10"03; disk: Martino (It) 60,20 m; 400 m z ovirami: Matete (Zam) 49"54; palica: Bočkarjov (SND) 5,70 m.
Ženske: daljina: Berežnjava (SND) 6,92 m; 400 m z ovirami: Zamperioli (It) 56"59; 2. Domine (Slo) 57"14; hoja 3 km: Salvador (It) 12T8"15; 100 m: Riguelme (Kub) 11 "72; 800 m: Taylor (ZDA) 2’01"57.
Ravne na Koroškem so bile v nedeljo prizorišče tradicionalnega, že 16. srečanja slovenskih športnikov iz obmejnih dežel. Gre za srečanje, ki ga ob izteku sezone Slovenija vsako leto prireja za slovenske manjšine in se ga poleg športnikov ZSŠDI udeležujejo še športniki s Koroške in iz Porabja na Madžarskem. Srečanje je vsako leto v drugem kraju, Ravne pa so bile že četrtič gostitelj te priljubljene športne prireditve.
Po predhodnem dogovoru so bile tokrat na sporedu naslednje panoge: nogomet, moška odbojka ter moški in ženski namizni tenis.
Naj omenimo, da je bilo dan prej, tj. v soboto, srečanje funkcionarjev vseh sodelujočih strani, na katerem so ocenili dosedanje sodelovanje in nakazali možnosti za še tesnejše stike, zlasti še med samimi manjšinami.
Izidi in končne lestvice posameznih turnirjev pa so naslednji:
NOGOMET
Porabje - Koroška	3:1	(2:1)
ZSŠDI - Ravne 7:6 po 11-metrovk (po regulularnem času 2:2, polčas 2:0)
FINALE ZA 3. MESTO
Ravne - Koroška	4:0	(2:0)
FINALE ZA 1. MESTO
Porabje - ZSŠDI	3:1	(1:1)
KONČNI VRSTNI RED: 1. Porabje, 2. ZSŠDI, 3. Ravne, 4. Koroška.^
V prvi tekmi je moštvo ZSŠDI s težavo, vendar zasluženo odpravilo trdožive domačine. Z goloma Bizaja in Marina Petejana so naši razmeroma
hitro prišli do dvojnega vodstva. Nato pa so nekako zaspali in dovolili Ravenčanom, da so se razigrali ter izenačili. Pri streljanju 11-metrovk pa so bili naši bolj natančni, saj so realizirali vse strele z bele točke.
V srečanju za 1. mesto pa so naši v Porabcih naleteli na zelo dobrega nasprotnika. Zdržali so le en polčas, V drugem je namreč prišla do izraza boljša uigranost in telesna priprava vrstnikov iz Madžarske, ki so povsem zasluženo osvojili prvo mesto.
POSTAVA ZSŠDI: D. Gergolet (Peric), A. Devetak, R. Devetak, Češčut, D. Gergolet, P. Gergolet, Florenin, Ferfolja, Bizaj, Marušič, Marino Pete-jan, Marko Petejan, Todde, Bais, Zani-er. Selektor: E. Ferfolja.
ODBOJKA
Ravne - ZSŠDI 2:0 (15:9, 16:14)
Ravne - Koroška 2:0 (15:5, 15: 2)
ZSŠDI - Koroška 2:0 (15:8, 15:12)
KONČNI VRSTNI RED: 1. Ravne, 2. ZSŠDI, 3. Koroška.
Čeprav se je moštvo ZSŠDI pred odhodom na Ravne zbralo takorekoč brez enega samega skupnega treninga, so naši fantje dobro opravili svojo nalogo. Enakovredno so se borili z dokaj dobrimi domačini in le malo je manjkalo, da ni prišlo do presenečenja. Slabo pa so igrali na tekmi s Korošci, ki so naše pošteno namučili, predno so položili orožje.
POSTAVA ZSŠDI: Paoletti, Florenin, Uršič, Maraž, Briško, Pellegrin, Kovic, Ferfolja.
ZSŠDI - Koroška	5:1
Ravne - Koroška	5.1
ZSŠDI - Ravne	5:3
KONČNI VRSTNI RED: 1. ZSŠDI, 2. Ravne, 3. 'Koroška.
POSTAVA ZSŠDI: A. Bersan, B. Si-moneta, M. Radovič. Trener: I. Colja.
NAMIZNI TENIS (moški)
Ravne - Koroška	5:3
ZSŠDI - Koroška	5:1
Ravne - ZSŠDI	5:3
KONČNI VRSTNI RED: 1. Ravne, 2. ZSŠDI, 3. Koroška.
POSTAVA ZSŠDI: M. Milič, C. Mersi, I. Milič. Trener: Igor Colja.
VILI PRINČIČ
totip		
i. — i.	Holocaust	2
2.	JackaTs Hovvl	2
2. — 1.	Top Image	2
2.	Be May Aureole	X	
3. — 1.	Magica Vet	2
2.	Manaus	1
4. — 1.	Gino Izzo	2
2.	Gregory G ar	2
5. — 1.	Eccome	2
2.	Ettore Mas	2
6. — 1.	Ibn Tulun	2
2.	Fencimut KVOTE	1
12 (7 dobitnikov)	173.707.000 lir		
11 (248 dobitnikov)		4.864.000 lir
10 (3.817 dobitnikov)		310.000 lir
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja 3., 4. in 5. julija izlet v Kamniške Alpe. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 635627) še jutri, 1. julija. Informacije na tel. 55180 od
19.00	do 20.30.
ZSŠDI
sklicuje v petek, 3. julija 1992, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah 22. deželni redni občni zbor. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora, 2. izvolitev organov občnega zbora, 3. sprejetje nove članice, 4. poročila, 5. razprava o poročilih in o programskem dokumentu, 6. razno.
ŠZ JADRAN
sporoča, da je urad na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, zaprt do 12. julija.
NA NOGOMETNEM IGRIŠČU EC PRIMORJA
je v teku poletni trening za otroke letnikov 1981, 1982, 1983, 1984, 1985 in 1986 od ponedeljka do petka od 9.30 do
11.30.
JAMARSKI ODSEK SPDT prireja tečaj jamarske tehnike za člane in nečlane. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 228253 (Mitja) med 18. in 19. uro ob delavnikih.
Na tednu odprtega jadranja v razredu europa v Izoli
Začetek v znamenju severnjakov
IZOLA — Dnevi jadranja v Izoli - svetovno prvenstvo v tekmovanju jadrnic razreda europa, so se pričeli včeraj z uvodno regato na Open weeku - tednu odprtega jadranja, ki bo prihodnji teden prešel v uradno svetovno prvenstvo. Ob dokaj ugodnem vetru so na prvi preizkušnji startali 104 jadralkein jadralci iz dvanajstih držav, kar je nekaj manj od pričakovanj. Najštevilnejši so bili Italijani in Švedi, pa tudi Slovenci so imeli kar 18 predstavnikov.
Prva regata je minila v znamenju severnjakov, ki so osvojili prvih šest mest in presenetljivo je zmagla Švedinja Ca-mila Norguist pred Clito Smedberg iz Finske. Šele tretji je bil prvi jadralec, Šved Niklaus Elder. Najboljšo slovensko uvrstitev je dosegla Izolanka Katarina Čok, ki je bila na 18. mestu, čast fantov pa je rešil Mariborčan Tomaž Orešič na 24. mestu. Ena od favoritkinj, Vesna Dekleva, je bila 36., slovenski državni prvak Branko Brčin iz Kopra pa je bil na 50. mestu. Med jadralci iz zamejstva je bil najuspešnejši jadralec Sirene Miran Guštin, ki je zasedel 74. mesto.
Danes se odprti teden jadranja nadaljuje z drugo in tretjo regato s startom ob 11. uri. (Kreft)
Teniški turnir Hill šport
Gajevci solidni
Včeraj se je na Padričah z nagrajevanjem najboljših zaključila letošnja izvedba teniškega turnirja Hill šport, ki je tokrat obsegala tekmovanje moških nekvalificiranih igralcev in ženskih C ter ne-klasificiranih igralk.
Tokrat zaradi pomanjkanja prostora objavljamo le končni vrstni red, popolnejše poročilo o tekmovanju bomo še objavili:
Moški: L Davide Ruzzier (TCT), 2. Ta-zio Di Pretoro (TCT), 3. Aleš Plesničar (Gaja) in Luca Schweiger (CA Generali).
Ženske (C klasificirane in neklasifi-cirane igralke): 1. Jessica Mlac (ATO), 2. Cirila Devetti (Gaja), 3. Michela Ragusin (TCT) in Federica DAmore (Krožek Skedenj ske železarne).
Trofeja Cupe v domači vitrini
Trofeja Čupa je po zmagi domačih jadralcev na prvi nočni regati Sesljan-Pi-ran-Sesljan ostala še za eno leto pri Čupi. Na sliki D. Križmančiča predsednik Čupe Mariko Košuta (desno) nagrajuje Andreja Križniča, ki je na »Five to Six« prvi prispel na cilj.