Stev. 95 o ijubllonl, » petek, dni 26. aprila 1907. Velja po pošti: ii celo leto naprej K 26'— ii pol leta „ „ 13 — a J« t rt leta „ „ 650 ii en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: « celo leto naprej K 20'~ a pol leta „ „ 10' — m ietrt leta „ „ 5'— >*i en mesec „ p, 170 poSiij. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. OVENEC Leto mu. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat za j«? ko trikrat • ■ • 13 h 11 • » ' » 8 V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelj« in praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez - dvoriSfe nad tiskarno). — Rokopisi se Ae vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. (IpravniSkega telefona Stev. 188. Pismo iz Srbije, (Izvirno poročilo.) Velika povodenj. — Trgovinske pogodbe. — Novi trgi. — Slavnosti. H c I g r a d, 22. aprila. Letos preti prebivalstvu velika škoda. Velike povodnji utegnejo uničiti setve, škoda se že sedaj ceni na mnogo milijonov. Deževalo je tedne in tedne po celi Srbiji. VsL-d deževja so narasle vse reke ter preplavile obširne planjave. Mnogo vasi je bilo popolnoma pod vodo, utonilo jc mnogo ljudi in živine. Da ni bila škoda še večja, jc zasluga vojaštva, ki ic požrtvovalno reševalo ljudi in imetje. Najbolj jc narasla in napravila največ škode reka Morava, ki je meter visoko preplavila in poškodovala železnično progo ter odnesla mnogo mostov. Cel teden ie bil ustavljen promet med Nišem in Ristovcem na turški meji. Pred dnevi je začela voda upadati, reke se vračajo v svoje struge. Zadnja dva dni pa je zopet deževalo in reke so zopet izstopile. Ker sneg ni še skopnel na gorah, jc še vedno nevarnost nove povodnji. Narasli sta tudi Donava in Sava. Pri Rači je Sava štiri metre nad normalom, v Belgradu je poplavila nekaj ulic, iz katerih so sc morali izseliti ljudje. Vasi nasproti Belgradu na ogrski strani so pod vodo. Ob celi srbski meji je na Donavi ustavljen promet, ker se ladje ne morejo ustavljati ob bregu. Vsled hude zime in povodnji so uničene vse zgodnje setve; polje .ie še pod vodo, zato ne morejo iznova sejati. Vlada jc odredila, da se ljudstvu dele hrana in semena iz državnih iu občinskih sredstev in da se davki ne izterjujeio eksekutivnim potom. Vlada razpošilja semena po vseh poplavljenih krajih brezplačno. Kakor sem vam že brzojavil, prično se v kratkem nova trgovinska pogajanja med Avstrijo in Srbijo. Upanje je, da se posreči pogodba povoljno za obe strani. Srbija pa je sklenila že pogodbe za eno leto z Nemčijo, Italijo, Francosko, Anglijo, Švico, Turčijo, Rusijo, Rumunijo in Črno goro. Sedaj sc vrše dogovori s Švedsko. Za Srbijo sta najvažnejši pogodbi z Nemčijo in Italijo. Posebno pa jc srbske vladne kroge razveselilo zagotovilo avstrijskega poslanika, da hoče Avstro-Ogr-ska nadaljevati pretrgana pogajanja. S tem je dunajska vlada jako podprla ugled sedanje radikalne vlade, ker je bila žc izgubljena zadnja nada, da se prično novi dogovori. Tukaj sodijo, da je odjenjal avstrijski minister Aerenthal, ker je Nemčija podališala pogodbo s Srbijo. Zadnji čas .ie Italija postala najboljši trg za srbsko živino. Zadnje dni je imela srbska živina boljšo ccno v Rimu in Napolju, kakor preje v Pešti. Mnogo mesa pa se izvaža v Nemčijo, Belgijo, Francijo in njene kolonije, Švico in Anglijo. Da se povzdigne poljedelstvo, je poljedelsko društvo razpisalo več nagrad za naprednejše delo. V mnogih krajih orjejo še z lesenimi plugi ter kose travo s srpi. Ob pravoslavnih Binkoštih, 23. junija, se pripravljajo v Srbiji tri velike slavnosti: 500-ictnica carskih samostanov v Rovanici in Belgradu, 25-letnica »srbskega novinarskega združenja« iu »Sokola«. Na sokolsko slavnost so povabljeni vsi slovanski »Sokoli«. Dne 23. iunija dopoldne sc zbero vsa sokolska društva pred spomenikom kneza Mihaela ter odkorakajo v katedralo. Popoludne sokolski kongres, zvečer koncert. Dne 24. junija do-poludne bode položen temeljni kamen »So-kolskemu domu«, popoldne sokolske vaje in tekme. Dne 25. junija izlet v 1 opčider, samostan Rakovico in Kijevo, popoldne veselica v Košutnjaku poleg Topčidera, na večer koncert. Naj še pripomnim, da jc najboljši srbski pripovednik Komarčič napisal nov roman iz bosanskega življenja z naslovom »Mučenici za slobodu«. Pisateli ie potoval po Bosni in Hercegovini, da prouči razmere. Pesnik Drag. Iljič jc napisal novo dramo »Zmaj od Bosne«, v kateri je glavni junak beg Grada-ščevič. Mladi pisatelj Kočič jc napisal novo pripovedko »Cvik i durut«; predmet je iz bosanskega življenja. VIndika Nikanor v Nišu je napisal večje delo »Dubrovnik u prošlosti i sadašnjosti«. CESAR V PRAGI. Cesar kaže v Pragi res zanimanje za vse kulturne potrebe, posebno jc to pokazal pri obisku v poljedelskem svetu. Bilo je prvič, da je vladar obiskal poljedelski svet v njegovih prostorih. Zanimiv jc bil govor, s katerim je pozdravil načelnik češkega oddelka posl. Prašek cesarja kot kmeta: »Mi češki poljedelci s ponosom vidimo v Vašem Veličanstvu prvega gospodarja, katerega razsežno posestvo se v delokrogu naše korporacije je močna vez. ki veže češko poljedelstvo k Vaš. Vel. A kakor z radostjo vidimo v V. V. prvega člana in diko svojega stanu, čutimo tudi hvaležno, da jc V. Vel. vedno z največjim razumom in z najpridnejšo dobrohotnostjo skrbelo za gospodarski iu kulturni napredek kmečkega- stanu in da podpira agrarne re forme. MAJSKO POVIŠANJE V NAŠI ARMADI. D u n a j. 25. aprila. Pri majskem avanz-mau bo povišanih 39 polkovnikov v generalne majorje, 81 podpolkovnikov v polkovnike, 95 majorjev v podpolkovnike; pri pehoti 108 stotnikov prvega razreda v majorje, 152 stotnikov drugega razreda bo povišanih v prvi razred, 158 nadporočnikov v stotnike in 145 poročnikov v uadporočnike. V mornarici je postal linijski ladjini kapitan Herman Ples-kott kontreadmiral, fregatni kapitani von Holmci, von Kirchmayr, grof von Wellenburg Kosarek iu von Chmelarz so postali linijski ladjini kapitani, korvetni kapitani Lius, von VVinterhaldcr, Kesslitz, Kailer, Janitti, Miličnik, Hansa in Wa\vel so postali fregatni kapitani, linijski ladjini poročniki Lengnick, Mar-chetti, Scliubert. Drexel, Topler, Vest, Dau-blebsky, Rcnner, Linzer, Gerlach, Rossi- Sa-batini, Grassberger in Kittcl so postali korvetni kapitani; 25 linijskih ladjinih poročnikov drugega razreda je povišanih v prvi razred, 31 linijskih ladjinih praporščakov je povišanih v linijske poročnike drugega razreda, 18 kadetov je povišanih v praporščake. Mornariški kurat prvega razreda Janez Kurah jc postal župnik, mornariška kurata drugega razreda Karol Kokolj in Janez Koršič sta povišana v prvi razred. AVSTRO-OGRSKA. Državni zbor. Brno, 25. aprila. »Tagesbote aus Mžih-ren und Schlcsicn« poroča, da bo državni zbor sklican 18. juniia. Cesar v Pragi. Praga, 25. aprila. Cesar se odpelje, v slučaju, da sc dosedanji načrt ne izpremeni, iz Prago v ponedeljek ob pol osmih zjutraj. Včeraj jc bilo cesarju pri njegovem obhodu po mestu izročenih 15 prošenj. Nemško uradništvo. P r a g a , 25. aprila. Nemški minister Prade je danes tukaj sprejel odposlanstvo društva nemških državnih uradnikov na Češkem. Tekom enodnevnega posvetovanja je odposlanstvo ministra poučilo o razmerah nemškega uradništva. Minister je dejal, da je pomanjkanju nemških uradnikov najbolj vzrok pomanjkanje uradniškega naraščaja. Reforma pravniških študij. Praga, 25. aprila. Naučni minister Marchet ie sprejel odposlanstvo nemških di-iakov-pravnikov, ki so ga prišli prosit, naj zopet uveljavi svojčas odpravljeno naredbo, da se sme napraviti en rigoroz za dosego juridi-škega doktorata že po osmem semestru. Nagodbena pogajanja. Budimpešta, 25. aprila. Avstrijski ministri dospejo v Budimpešto 3. maja, da nadaljujejo nagodbena pogajanja. Ogri proti Derschatti. Budimpešta, 25. aprila. O govoru železniškega ministra Dcrschatte smo včeraj poročali. Povedal ni gotovo nič nepravilnega ali odijoznega. De al je: Poštena nagodba ali pa nobena! Proti ljudski volji nagodbe ne bomo naredili. Mažarski listi so pa vsled tega neznansko razburjeni. »Budap. Hirlap« piše, da iz govora Dcrschatte zveni sovraštvo do Ogrske. Moral bi se zgoditi pravi čudež, ako bi se posrečila povoljna nagodba s takimi avstrijskimi ministri.Zelo neumno bojevito piše *Egyertetes«. Pravi, da govor Dcrschatte pomeni grožnjo s carinsko vojsko, katere se pa Ogrska nc vstraši. V slučaju gospodarskega boja Avstrija svoje industrijske šare, katero .ie dozdaj lahko prodajala na Ogrsko, nikamor razpečati ne bo mogla. Glasilo ljudske stranke «Alkotmany« piše, da avstrijska vlada hujska ljudstvo, namesto da bi ga mirila. Siccr je Derschattov govor Ic agitacij-sko sredstvo za dosego glasov pri volitvah. Za tako razburjen;e dr. Derschatta v resnici ni dal prav nobenega povoda. Trgovinski minister v Trstu. Trst, 25. aprila. Predvčerajšnjim in včeraj so sc vršile pod predsedstvom trgovinskega ministra dr. Fofta posvetovanja, v katerih so se udeleženci bavili izključno s tehničnimi in finančnimi vprašanji glede na nove pristaniške zgradbe. — Dr. Foft si je ogledal pomorsko opazovalnico, poštno ravnateljstvo, kuratorlj za pospeševanje obrti, trgovinsko zbornico in borzo. 25. t. m. ob 3. popoldne se je odpeljal s »Pellagoso« v Tržič (Monfalcone). Tu si ie ogledal nove paroplov-beno-kanalske zgradbe. Minister se bo na to odpeljal v Pulj, kjer si bo ogledal ozemlje okolu Mcdulina in se posvetoval z merodaj-nimi osebami o načrtu zgraditi tu novo pomorsko pristanišče. Dobro informirani krogi trdijo, da se je opustila namera zvezati Dalmacijo z Istro preko otokov z železnico, ker bi bili stroški preo>gromni in bi tudi viharji v Kvarneru promet ovirali. Vojaške zadeve. D u naj. 25. aprila. Poveljnik 111. ar-madnega zbora, general Succovaty ie vpo-kojen; cesar ga jc ob tei priliki povzdignil v baronski stan, na njegovo mesto pride feld-maršallajtnant Patjorek. General Succovaty je vstopil 1. 1850 v vojaško akademijo v dunajskem Noveni mestu; leta 1859 se je udeležil vojske z Italijo kot poročnik v fronti; komaj 25 let star, je postal že stotnik v generalnem kvartirmojster-skem štabu, I. 1866 ie bil v vojski odlikovan. Tedaj je služil v južni armadi. Potem je šel k deželni brambi in tam postal, 46 let star, brigadir. 1889 je moral prevzeti poveljstvo du-najsko-novomeške akademije, 1890 je postal divizijonar v Brnu. 1891 pa feldmaršallajtnant. L. 1897 je bil prestavljen v Gradec kot povelj nik III. armadnega zbora, 1898 jc postal feld-caigmojster. Za časa demonstracije proti Ba-denijevim jezikovnim naredbam v Gradcu je časopisje in javnost Succovatyja zelo napadala, ker je zelo strogo nastopil proti rezervnim častnikom, ki so se udeležili demonstracij. 10 let je Succovaty z veliko strogostjo, a vendar pravično, včasih tudi pedantično, poveljeval 3. armadni zbor: sedaj ga mora od- LIK6K. Pokrotlt je iel. Spisal Ivan Baloh. Fran Sila je bil davčni praktikant. Od jutra do večera teklo mu je pero v pisarni vedno enakomerno, nič ni bilo težavnega v njegovem stanu. Ali Sila, četudi je sedel pri lepi mizi v zračni, pozimi zelo topli sobi, ni bil nič kaj zadovoljen v svoji službi. Pisal in »urado-val« je namreč zastonj. In preteklo je že poldrugo leto, ko mu iz državne blagajne niso šc izplačali vinarja. V boljših časih pa Franc Sila ni bil namenjen za davčnega praktikanta. Njegov oče ni bil siccr reven, pa tudi ne premožen mož. Kot vpokojen orožnik je dobil službo kot nižji davkarski uradnik in živel prav srečno s svoio ženo in edino hčerko. Nič čudnega ni, čc ie tudi svojega sina odmenil za uradniški stan. A žena njegova, ki je bila zelo verna, je pa hotela, da bi bil Francelj gospod. Pa ta blaga želja sc ji ni izpolnila. Francelja jc namreč zelo preganjala usoda. Prišel jc srečno do pete šole, a naprej ni mogel. Celo to mu jc oče dovolil, da sme peto šolo še enkrat ponavljati, ixi vkljub temu ni šlo. Francelj in matematika se namreč nista mogla. Pravzaprav on matematike ni sovražil, toda tisti profesor, ki ie matematiko predaval, je Silo kruto preganjal. Posebno mu to ni bilo všeč, da je Sila vedno kaj čečkal po zvezkih, da ni bil zbran pri tako lepem predmetu, kot je matematika. Sila jc bil namreč pesnik; kaj čuda, čc mu je duh njegov tako rad ušel od suhoparnih številk tje gori v sinje višave nebeške poezije. Tega pa profesor matematike ni mogel videti, zato je Sila dobil v zapisniku dvojko za dvojko in končno dvojko tudi v izpričevali!. Neštetokrat mu jc profesor raztrgal tiste popisane papirčke, a pesnika Sile to ni poboljšalo. Imel jc dvojko tudi v izpričevali! drugegalcta. Kakor v zasmeh mu jc pa še eno navrgel profesor grščine. Da on, tak častilec grškega pesnika Homcra, celo grščine ne zna. to jc bil zanj silen udarec. Storila sc mu je vnebovpi-joča krivica, tako je pisal domu. Kaj sedaj? Da bi ponavljal vdrugič, to nc gre. Da bi šel kam drugam, tudi ne. Oče njegov sc je uprl in dejal, da za Francelia ne da vinarja več. Mati je prosila in prosila, pa vse ni nič pomagalo. Sila ic pustil šolo in šel v pisarno nekega odvetnika za mesečnih trideset goldinarjev. Prav prijetno se mu ic godilo. Imel je denar, četudi ne veliko, pa živel jc svobodno in skoro pozabil na dom. Tako sta pretekli dve leti. Ko ie pa prišel o velikonočnih počitnicah za par dni domov, ga jc oče trdo prijel, da tako naprej ne more iti, da njegova služba nima nobene bodočnosti, da je lahko vsak dan brez kruha, če ga odvetnik odslovi itd. To pa Sili ni bilo nič kaj prijetno. Zatekel sc ie k svoji materi. Ona mu je razkrila, kak načrt ima oče za Franceljna. Dal ga bo v davkarijo za praktikanta. Četudi bo kake dve leti brez plačila, pa ta doba bo hitro potekla in potem bo vsaj enkrat nekaj, tako pa ne bo nič. Za hrano in stanovanje bo pa ta čas oče skrbel. Pa to Franceljnu ni bilo prav všeč. Kar naravnost je povedal svojemu očetu, da ga to ne veseli in da nc bo šel. Stari Sila pa ni poznal nobene šale. Pisal jc odvetniku, da svojega sina več nc da v pisarno. S tem je bil vsak upor Franceljnov zatrt in on prisiljen, da sc je udal volji svojega očeta. Po protekciji in prošnjah svojega očeta jc Francelj res dobil službo davčnega praktikanta. Oče mu je preskrbel hrano in stanovanje za mesečnih 17 goldinarjev. Ker pa je bil Krancel.i popreje navajen boljšega življenja, je očeta iskreno prosil, naj mu vsaj nekaj na mesec navržc. Uslišan je bil; a za-žugalo se mu je, dase mu tudi to odtegne, če ne bo priden. Francelj je šel od doma otožen, ker je vedel, da se začne zdaj zanj trnjeva pot življenja. Upal jc trdno, da mu mati, ki ga ic še vedno ljubila, vendar pošlje včasih kaj na tihem brez vednosti očetove. Siki jc prišel v trg, pisal v davkariji in začel zopet pravo dijaško življenje. Cele tri goldinarje mu ic oče pošiljal kot nameček za cel mesec. Kako naj Francelj izhaja s tremi goldinarji celih trideset dni! Pa moral se ie udati v svojo usodo. Tolažil se je pa s tem. da ga boginja petia ne zapusti, da bo v poeziji našel utehe v življenja bridkih dnevih in da mu morda celo včasih materialno odpomore. Odkar je bil Sila v davkariji, ni bil več Francelj, ampak Radoslav. Ze v višji gimnaziji sc ie večkrat podpisal kot Radoslav, a sošolci so sc mu posmehoval! in nekateri cclo trdili, da zanj to sploh ni pravo ime. Sila pa ni hotel biti Fran- celj; to ime mu je bilo tudi preveč kmečko, prozajično. Radoslav pa je bilo tudi njegovo pisateljsko ime. Minulo jc Radoslavu že par mesecev v davkariji, zdelo sc mu jc. da se bo sčasoma že privadil Vse bi še bilo, ko bi lc bilo več denarja. Res, da mu je tudi mati poslala na tihem par kron, pa to se jc hitro izgubilo. Poskusil je svojo srečo s pisateljevanjem. Poslal je nekaj pesmi v znan mladinski list. Ponosen je bil na to. Sklenil je, da pesnikovanja ne pusti, zlasti ker mu to morda olajša boj za socialni obstanek. Radoslav je pisal uredništvu dotičnega mladinskega lista, da bo še rad sodeloval pri listu, poslal zopet nekaj pesmi ter prosil za honorar. Nič ni dobil odgovora. Pisal je še enkrat, dvakrat, odgovora iu nagrade pa le ui bilo. In Radoslav sc je zaklel, da ne bo zastonj podpiral s svojimi proizvodi slovenskega slovstva. Sklenil je, da bode pesnil le zase. Tedaj se ie v življenju Radoslavovem zgodilo nekaj izvanrednega. Nekega lepega dne ga je privedla |xit kake četrt ure daleč proč od trga v kmečko vas. Tam ob ccsti je stala lepa gostilna, in Radoslav je stopil notri. V gostilni sta stregli dve go.spici, najbrže sestri, tako je sodil po zunanjem Radoslav. Prišla je tudi gospodinja, ki je še dokaj prijazno pozdravila gosta. Radoslav je nekaj časa pisal verze v svoj zapisnik, potem sc je pa začel pogovarjati z domačimi. Zvedel je to in ono. Zvedel je. da je starejši ime Justina, mlajši pa Pavla, zvedel je tudi, da so sami pri hiši, da je gospodar žc dati drugemu. Sicer je Succovaty dosegel že lepo starost 69 let, toda vsem je bilo znano, da je želel ostati na svojem mestu vsaj do 1908, da bi bil obhajal svoj petdesetletni službeni jubilej še kot aktivni častnik. Dobro poučeni vojaški krogi pravijo, da je Succovatyja v pokojen je precej potrto. Bil ie pošten, odkritosrčen in pravičen človek. Novi poveljnik, Oskar Patjorek, je bil rojen v Pliberku na Koroškem leta 1853. Ge-neralntajor je postal leta 1896. L. 1902 je postal namestnik šefa generalnega štaba. Ogrska. Dunaj, 25. apr. Cesar bo sprejel po svojem povratku iz Prage ogrskega ministrskega predsednika VVeckerla, ki mu bo poročal o položaju na Ogrskem. Hudim peš ta, 25. aprila. Zbornica je sprejela novi šolski zakon v drugem branju. Budimpešta, 25. aprila. Dr. Wecker-le je odposlanstvu agrarnih soc. iz hajdu-škega komitata dejal, da bo sedanja ogrska vlada brezpogojno izvedla splošno vol. pravico. LIBERALNI UC.NI MINISTER — LIBERALCEM NEVŠECEN. Učni minister Marchet kandidira in je govoril na volivnem shodu. Govoril je o raznih svareh, samo o svoji stroki, o šolstvu, jc molčal. Liberalni listi so jako pobiti zaradi tega, ker so pričakovali od dr. Marcheta, da se bo izjavil za svobodno šolo. Dr. Marchet pa misli, da je najbolje o takih stvareh zdaj molčati NEMČIJA. Poljska debata. Berolin, 25. aprila. Pri poljski debati v pruskem deželnem zboru, o kateri smo včeraj poročali na uvodnem mestu, se ic, kakor priznavajo nemški listi sami, izkazala popolna brezvspešnost ponemčevaine naseljevalne politike. Pri koncu debate se je oglasil sivolasi, tudi od Nemcev visoko spoštovani dr. pl. Jazdzevvski, ki ima za seboj že več kot tridesetletno dobo parlamentarnega delovanja. J&zdzevvski je sijajno ovrgel trditve poljedelskega ministra in dokazal, da sc jc proti Poljakom že za časa kulturnega boja kruto postopalo in ne šele po letu 1885. Prusi se ne smejo pritoževati nad poljskim bojkotom, dokler obstoji največja bojkotna družba, naseljevalna komisija, ki je čisto protipostavna. Poljaki sc bodo borili tako dolgo, da se bo vlada uklonila. »Freisinnige Zeitung«. Berolin, 25. aprila. Kakor znano, so topot s katoliškim centrom in Poljaki vred tudi svobodomisleci (mladi liberalci) glasovali proti proračunu naseljevalne komisije v pruskem deželnem zboru. Njihovo glasilo, »Freisinnige Zeitung« pri tej priliki jako temeljito piše o poznanjskeni vprašanju. Po-nemčevalna politika ne bo imela nobenih uspehov, ker je velikopoljsko gibanje zelo na-rastlo. Ena sama zasebna poljska banka vspešno konkurira s celini državnim naselje-valnim aparatom. Cene zemljišč so tako zelo visoke, da je zasebna nemška kolonizacija že čisto ponehala in zatnore edino le država z veliko izgubo gnati naprej svojo zemljiško politiko. Poljaki pri tem bogatijo, predvsem srednji stanovi. Končno pa tudi osiromašenih Poljakov ne bo moč ponemčiti. Rusi so baltiške Nemce s koli pobijali, Estoin in Letom vzeli zadnjo skorjico kruha, Rusov pa iz njih niso mogli napraviti. Vojaški proračun. Berolin, 25. aprila. V državnem zboru se vojni minister von Einem neutrudno prepira s socialnimi demokrati. Očita jim, da izkušajo vojakom zagreniti celo službeno dobo. Noske mu odgovarja. Socialni demokrati nočeio odpraviti armade, hočejo pa, da bodi armada res ljudska. Vojake trpinčijo, zlasti tia Saksonskem. O obravnavah vojaških sodišč se niti poročati nc more. Pogubno je vedno naraščajoče oboroževanje. Von Einem davno umrl. Radoslav se jc kratko poslovil, plačal in odšel. Od tiste ure pa ni imel več mirnega dneva, ne mirne noči. Srečen je bil le zopet takrat, ko ie bil zopet pri Robavsovih, tako se ie reklo pri tisti gostilni. Da, ko bi mu dopuščale finančne razmere, šel bi rad vsako nedeljo, vsak dan, tako se je pa moral zadovoljiti, da ješel tja lc vsakih štirinajst dni. In to jc bil za Radoslava edini dan sreče in veselja. Čutil je v svojem srcu nekaj, česar tako močno ni čutil še nikoli. Ugajalo mu je pri Robavsovih posebno, kadar matere ni bilo v sobi. da sta bili gospici sami; takrat je lahko govoril, kakor mu je narekovala njegova mehko čuteča duša. Še bolj pa je bil vesel, čc je tudi Pavla zapustila sobo ter šla streč drugim gostom. Tedaj je potegnil iz žepa svoj zapisnik ter ji čital svoje pesmi, ki so — njej veljale. Justina je bila nekoliko mestno od-gojena iil ponosna je bila na to. da je opevana. Tiha ljubezen se je rodila med njima. Radoslav je bil ves srečen, kot šc nikoli v svojem življenju. Njegov zapisnik je bil že poln raznovrstnih pesmi, akrostihov, sonetov itd., ki so bili vsi posvečeni eni osebi. Radoslav je zahajal odslej večkrat k Robavsovitn; kadar je plačal materi, je spil le en četrt vina, kedar je pa plačal Justini, je pa spil pol litra in še južino ie naročil. Ta njegova sreča je trajala par mesecev. Robavsova mati je vedela za njegove posete in sprva ni rekla ničesar. Ko je pa videla, da jc Justina le vedno v gosposki sobi, da zanemarja druge goste, da jc vsa raztresena in razmišljena, in ko ji je še Pavla povedala o svoji sestrici to in ono, tedaj je pa nekega niu zopet odgovarja. Vlada zasleduje miroljubno politiko, zato pa mora biti tudi dobro oborožena. Si vis pacem, para belluni. Socialnim demokratom razburjeno očita, da hočejo rušiti voiaško disciplino. Cel svet jih bo za to zaničeval. (Socialni demokratje žvižgajo.) RUSIJA. Preobrat. Dunaj, 25. aprila. Iz Peterburga poročajo, da sc bo ministrstvo Stolypinovo preos-novalo v liberalnem smislu. Poljaki. P e t e r b u r g, 25. aprila. Značilno za položaj ie, da tisti listi, ki sc zavzemajo za pozitivno delovanje dume v sporazumu z ministrstvom, zadnji čas posebno ostro pišejo proti pol skemu kolu v dumi. Nabolj zamerijo Poljakom, ker jc pri agrarni debati poslanec Dinowski izjavil, ne pa gosudarstvena agrarno vprašanje rešiti zgolj avtonomni poljski deželni zbor, ne pa gosudarstvenna duma. Cerkvena politika. Peterburg, 25. aprila. V ministrstvu za notranje zadeve so izdelali tret.ii ccrkveno-politiški reformni zakon. Zakon urejuje bogočastna dejanja v cerkvi in na prostem. Bogoslužje v cerkvah se prepove zgoli »državi nevarnim« sektam. Procesije morajo nepra-voslavni naznaniti policijski oblasti, za jugozahodne gubemije pa se izdajo izjemne določbe. »ker se tam posebno močno širi katoliška propaganda« .— Vlada je dovolila, da se smejo po Rusiji nabirati darila za papeža ob priliki njegovega petdesetletnega jubileja; pošiljajo pa se darovi le potom ministrstva za notranje zadeve. Trpinčenje kaznjencev. P e t e r b u r g. 25. aprila. Poslanec Per-gament je v dumi predložil odsekovo poročilo, ki natančno navaja številne slučaje živinskega trpinčenja kaznjencev od strani policije. Poročilo je zato velike vrednosti, ker je tajnik pravosodnega ministra, Makarov, priznal, da so podatki v poročilu bistveno resnični. Najhujše stvari so se dogajale v Rigi, kjer je trpinčenje odobraval sam generalni gu-bernator. Neki policijski komisar je tako dolgo obdeloval nekega politiškega zločinca z nogami, da mu je polomil vsa rebra in so kaznjenca, ki se jc šc nekoliko vlačil okolu, ne da bi mogel kaj zavžiti, morali ustreliti. Ženske so mučili na ta način, da so jim populili nohte z prstov, zruvali lase in zlomili kosti na rokah in nogah. Nekemu kaznjencu so položili na prsi težko desko, na kateri sta se dva policaja tako dolgo gugala, dokler nista zlomila kaznjencu hrbtenice. Nato so ga ustrelili. Zopet druge so tepli z železnimi drogi, v rane pa natresli soli. Duma. Peterburg, 25. aprila. Duma nadaljuje agrarno debato. Več kmečkih poslancev napada veleposestnike, slika glad. ki divja po gubernijah in preti, da sc bodo kmetje sami polastili vse zemlje m jo razdelili med seboj. Nato so socialisti in delavska stranka združeni glasovali proti kadetom in desnici glede na interpelacijo o dogodku pri Cešerjevi tovarni v Peterburgu, kjer je policija razgnala 400 delavcev, ki so pred tovarno mirno čakali, kai jim vodstvo odgovori na njihove zahteve. Policija je 100 delavcev lahko, 30 pa težko ranila. Interpelacija je bila sprejeta, kar znači zmago skrajne levice proti kadetom in desnici. ŠPANSKA. Volitve za parlament. Madrid, 25. aprila. Dozdaj je izid volitev za parlament sledeči: 256 katoliških kon-zervativcev, 61 liberalcev, 8 demokratov, 32 republičanov, 17 katalinistov, 16 karlistov, 2 integrista, 4 neodvisniki, 2 karlistovska katoličana. OSREDNJA AMERIKA. N c \v y o r k , 25. aprila. iWed hondiiraško in nikaraško državo v osredni Ameriki ie napravila mir republika San Salvadorska, ki ie večera mati kar na kratko povedala Justini, da nc mara, da bi tako premožno dekle občevalo s takim pisačem. To je oba zelo zabolelo. Odslci so Rado-slavovc pesmi pele le žalne melodije. Prišel je še k Robavsovitn, pa lc takrat, ko matere ni bilo doma. Zopet ga je preganjala usoda in le tuintam ga je kako pismo ali kaka razglednica razvedrila. Prišlo pa je še nekaj hujšega. Gospod davkar z novim praktikantom ni bil prav nič več zadovoljen, posebno zadnje mesece ne. Gospod Sila je delal počasi in še tisto, kar je naredil, šc tisto ic bilo polno napak. Nekega jutra je dobil gospod Sila dekret, da ie prestavljen v mesto. Zopet nov udarec. Pa bil je že tako navajen, da je tudi to prenesel ravnodušno. Ločil se jc od tega kraja in ločil tudi od Robavsove hiše. Hudo mu je bilo, a obljubila sta si, da si ostaneta zvesta do groba. Radoslav je prišel v mesto in se tudi mestnega življenja počasi privadil. Z Justino je še dopisoval, pa vedno bolj redko. Minulo je pol leta. Radoslav je šel na nabor — pa ni bil potrjen. In to že drugo leto. Cedeti fant je bil, črne kodraste lase. črne oči in mehke brkice pod nosom, sam sebi se je dopadel, kedar se je pogledal v ogledalo, a za vojaka ga niso hoteli. To ga je tembolj bolelo, ker je bil vojak njegov oče. Šel je v gostilno in s pijačo hotel potolažiti svojo jezo. Vzel je v roke časopis in bral. Kaj je bral? Bral je, da je v trgu, kjer je preje služil v davkariji, umrla gospa Robavsova. Sam ni mogel verjeti svojim očem. Sai mu vendar Justina ni nič pisala, da jc mati sestavila za obedve državi častne mirovne pogoje. Nikaragua je s pogoji zadovoljna in njeni zastopniki so mirovni načrt že podpisali. NEMŠKE AFRIŠKE KOLONIJE. Po t s dam, 25. aprila. Bivši guverner nemških afriških kolonij Puttkamer je bil od sodišča obsojen na 1000 mark denarne globe. Puttkamer je bil obtožen zaradi velikih upravnih »neredov«. Pospeševal je v afriških kolonijah ninogoženstvo, trpinčenje domačinov itd. Uollunl bo]. (Volivni shod na Rovtah pri Logatcu) se je vršil včeraj dopoldne na »Pošti« ob navzočnosti nad 150 volivcev. Kand. Gostinčar je v poldrugournem govoru razvil program S. L. S. in pojasnil nazore drugih strank. Zborovalci so pazno sledili in z živahnim odobravanjem sprejeli govor. Nato je g. Kune stavil na kandidata več vprašanj, tikajočih sc kmetijskega gospodarstva, posebno o ceneji dobavi umetna gnojila, na kar mu je dal Gostinčar skrbelo, da bi se doma ustanovila tovarna za umetna gnojila. Na kar mu je dal Gostinčar povoljen odgovor. Nato so zborovalci z živio-klici sklenili kandidaturo in predsednik je zaključil dve uri trajajoč shod. Tudi to zborovanje je bil dokaz politične zavesti našega ljudstva. S. L. S. zmagovito napreduje in bo sijajno porazila svoje nasprotnike. Liberalci bodo 14. maja videli, kako grdo jim je »Narod« tudi v tem volivnem boju lagal. (O shodu v Škocijanu) smo prejeli naslednje poročilo: V nedeljo po deseti maši ie priredil pri nas naš kandidat za državnozborske volitve dr. Ivan Hočevar volivni shod. Ze prejšnje dneve se jc govorilo po Škocijanu, da namerava nekaj tujih razgrajačev shod razbiti, in res jih je nekaj prišlo pod vodstvom nadučitelja Blagajneta. Ko je g. sklicatelj shoda predlagal predsednikom shoda domačega gospoda župnika, jc naenkrat dotična peščica nahujskanih mož pričela vpiti in razgrajati, češ, da hočejo Blagajneta za predsednika. To bi bilo lepo, da bi peščica nahujskanih mož na popolnoma tujih shodih ko-mandirala sklicatelju, koga naj postavi za predsednika. Ko je vkljub temu stopil Blagajne na govorniški oder, opomnili so ga na kratko, da on nima pravice prevzeti predsedniškega mesta, ker nima dovoljenja od okraj, glavarstva in je ta shod sklical naš kandidat in g. nadučitelj Blagajne jo jc odkuril bled kakor stena z govorniškega odra, dobro ve-doč, da sc ni varno na tujih shodih ponujati za predsednika. Kar se tiče sirovega in divjega obnašanja, so se ravno tisti posebno odlikovali, ki ne spadajo v našo občino ali pa v našo faro, kakor neki Fakin iz Čistega brega in neki krojač, vtilgo Skut, liberalni kolovodja iz Bučke. Ko se je dalo predsedništvo še enkrat na glasovanje, so bile tri četrtine za domačega župnika. Ker pa je dotična peščica še vedno tulila, smo jim prepustili prostor in šli na župnijsko dvorišče, čeravno bi g. sklicatelj lahko porabil skrajno silo nove shodile svobode. Na dvorišču je kandidat mirno in stvarno ob glasnem pritrjevanju nad 300 volivcev razjasnil svoj program. Nato jc domači g. župnik še toplo priporočal kandidaturo g. dr. Hočevarja in s trikratnimi živio-klici na cesarja zaključil shod. Namera toraj dotičnih nahujskanih mož, shod razbiti, se ni posrečila, nasproti je bilo navdušenje za dr. Hočevarja še toliko večje, ko smo videli kako grdo in sirovo se je obnašala dotična peščica razgrajačev. G. nadučitelj Blagajne naj si pa zapomni, čc hoče hujskati, da se mu bo povrnilo z dvojno mero in še velikokrat bo moral na shodih zapustiti predsedniško mesto, kakor se mu je to v nedeljo pripetilo. i In sedai pričakujemo odgovora. Miha, liberalni kandidat v goriški okolici, se ie zadnjič na shodu v Kojskem skliceval na to, da je brat prelatov. S tem se ustvarja v našem ljudstvu mnenje, da gospod prelat odobrava bolna. In vendar je moralo biti res, saj je bral črno na belem. Cel roj različnih misli in načrtov se mu je rodil v glavi. Zrl je nemo predse in mislil in mislil. »Cc jc res umrla odpustim ji vse, kar mi je bridkega storila —, in če mi je Justina zvesta, potem je to odločilen dan v mojem življenju. Šel bom gori in io poprosil za roko« tako je govoril Radoslav sam s seboj. Naročil jc še četrt vina in šel v prosto naravo. Zdelo sc mu jc, da je čisto prerojen. Bila je sobota; drugi dan ie prost. »Po-kropit bom šel, čas imam, bom videl, kako razmere stoje« to jc bil trden sklep Rado-slavov. Zvečer je zapela zopet njegova pesniška struna, ki je molčala že toliko časa in Radoslav je spal sladko in mirno, kot že dolgo nc. Drugo jutro je šel z vlakom na svoje prejšnje mesto — pokropit gospo Robavsovo. Imel je črno obleko m črne rokavice. Ko je prišel v trg, se ni zmenil za nikogar in šel naravnost skozi trg k Robavsovitn. To je bila sreča, da mu je mati za nabor poslala nekaj kronic, da ni bil ravno v zadregi. Prišel je pred Robavsovo hišo na mesto, kjer je užil toliko srečnih ur. Hiša je bila še vedno taka, kot prejšnje čase. Z nekim svetim strahom je stopil Radoslav v hišo. Stopil je v navadno gostilničarsko sobo, misleč, da imajo tam mrliča. Nič m bilo. Nobenega človeka, vse mize prazne. Šel je na drugo stran v posebno sobo, kjer je bil on tolikokrat srečen; odprl — pa tudi tukaj je 'bilo vse kot nekdaj. To se mu je čudno zdelo. Šel ie mimo kuhinje in hotel iti v prvo nadstropje. postopanje svojega brata, ki kandidira na programu liberalne, protikrščanske stranke. Da kandidat g. Miha Gabrijevčič v »Soči« izjavlja, češ, da ne bo proti veri itd., ne pomeni nič! Tako trdijo tudi drugi liberalni kandidati. Kandidaturo je sprejel od protikrščanske stranke in boj se vrši med strankami, ne med osebami. Menimo, da gospodu prelatu ne bo ostalo vseeno, ali nasprotna protikrščanska stranka izrabi a sebi v prid ime katoliškega duhovnika, »ki še nisdar ni zatajih krščanskih načel.« — In sedaj pričakujemo odgovora! (Boka Kotorska.) Dr. Kvekič, ki ne mara več kandidirati, priporoča Srbom dr. Antona Puljezi. (Maloruski volivni oklic) je jako radikalno agraren. Zahteva, da naj država odkupi veleposestva in jih razdeli rned kmete. Naperjen je seveda v prvi vrsti proti Poljakom. Dnevne novice. -I- Oj zlati čas slovenskim muzam pride! Kakor čitamo po naših liberalnih listih, se jc novi, z veliko težavo skupljeni odbor dramatičnega društva sedaj srečno konstituiral. Slovenska umetnost je torej zopet napravila k svojim dosedanjim velikim korakom nov še večji korak naprej; kam? — Tega seve nc ve nikdo, kar pa ne moti niti njih, niti slovenskega občinstva. Ker se nahaja slovensko gledališče pred »krizo«, odpravili so jo na občnem zboru korenito. Lotili so se namreč z vso vnemo najvažnejšega t. j. onega, kar jc v danih razmerah najpotrebnejše za prospeh slovenske Tahje. In kdo bi dvomil da jc bilo najbolj nujno in potrebno izvoliti dr. Karol vitez Bleiweisa častnim članom. Edino na ta način .ic bilo pričeti akcijo v rešitev gledališke krize. Ker doslej še precej nepoznani slovenski dramaturg notar Hudovernik ni maral na limanico namazano s predsedniškim le-pom sesti, sedel jc, kakor že tolikokrat, tudi to pot zopet Bleivveis nanjo. Ni misliti, da bi bilo vodstvo slovenske umetnosti kointi boljšemu poveriti, kot kakemu Blcivveisu — vide slovensko literarno zgodovino! Tega mnenja sta bila tudi sodruga dr. Dermota in Cankar, ki sta kot prepričana soc. demokrata oba glasoval za častno članstvo Blciweisovo. To nam obeta krasno perspektivo, da vstopita ta resna rcvolucijonarca brezdvpisno svs|je dni v kako fetrajnarsko društvo^Cankar dobi na ljubljanskem gradu potom Kompromisov z liberalci morda v Hribarjevem umetniškem pritaneju morda kak »frc.ikvartir«, seveda čc bo lepo priden. To pot je bil; liberalci so bili ž njim od srca zadovoljni, skoro tako kakor slovenska javnost s sedanjim odborom dram. društva. V tem odboru sedita dva sodruga, namreč dr. Dermota in Etbin Kristan. »Sl. N.« sicer pravi, da vlada v liberalnih vrstah tako izobilje na sposobnih močeh, da bi moralo biti v dramatičnem društvu kar na tucate odbor-niških mest. Zato se liberalno programatično glasilo tudi navidezno krega, zakaj sta sc privzela v odbor dva soc. demokr. Ce pa pregledamo odborniško listo, pa že moramo »Sl. N.« pritrditi. Odbor je jako imenitnosestavljen, da bi bil samo v tem slučaji lahko še boljši, čc bi bila v njem zastopana oficijelna klobasarija se hansvvurštijadami duhovite osebe gospoda absolviranega gimnazijca Fr. Kobala. Izvzemši gospoda Etbin Kristana so nam tudi vsi ostali gospodie poroki, da se v prihodnji sezoni dvigne slovensko gledališče na višino kinematografa in tivolskih komedij. Gromovnika Juvančiča, ki meče nepriajoče »klerikalne« kritike iz gledališča na cesto, a dela dr. Šusteršiču posete, smatramo seveda samo kot moč, ki bo ugodno vplivala na finance. Dr. Dermota, ki je z umetnostjo toliko v sorodu, kot Maharjeva Magdalena s prevodom njegovim, zastopal bo politično moč. Ostala imena kot Jančigaj, Paternoster itd. pa imajo približno v nas isto ime kot Paheske Brandes, Hanslick e tutti quanti. In da bo ta umetniški inštitut popoln, omislili so si možje Tedaj je v kuhinji zapazil deklo, ki jo je še poznal in vprašal: »Kje imate mrliča?« »Kakega mrliča?« — je začudeno vprašala dekla. »Saj so mati umrli, ali ne?« »Katera mati?« »Robavsova gospa, hišna gospodinja, ali niso umrli?« »E, kaj še, gori so v sobi, imajo neke goste iz mesta.« Radoslava je mrzel pot oblil. Še dihati sc ni upal, lutro sc je okrenil in šel iz hiše ven. Čudno je bilo to. Saj je vendar čital v časopisu! — Vedno hitreje ie šel, da bi le nikdar ne videl več te nesrečne Robavsove hiše. V trgu se je ustavil. Šel je v gostilno ter naročil zajutrk. Spraševal je natakarico to in ono. A kar bi rad zvedel, to nt hotelo na dan. Naposled je vprašal kar naravnost, če kaj ljudje mrjo. In natakarica mu jc povedala, da je umrla v trgu mati nekega mizarja, ki je prišel iz Amerike in prinesel precej denarja. »Kako pa se piše o pri hiši?« »Menda tako, kot gori pri Robavsovih.« S tem mu je bilo jasno vse. Vstal je, plačal in šel z vlakom nazaj. Drugi dan je dobil od Justine razglednico na kateri so stale besede: »Prosim vas, ne pišite več. Mati so strašno hudi!« »Kruta usoda!« — Tako je vzkliknil nesrečni Radoslav. In Radoslav ic sklenil, da ne prime za pero nikdar več, ker svet ni vreden njegove plemenite ljubezni. tudi nekašno »Pauertronipete«, na katero bo sviral slovenski estetik in dramatičnega društva »paraderedner« gospod Kobal posamezne komade »prosto po raznih leksikonih«. Dotlej pa se sestane od odbora imenovana finaneijelna enketa pod cekinasto-svetlim poglavarstvom gospoda župana in programa Iv. Hribarja. Tako je tudi ta mož zašel v slovensko umetnost, katero bo gojil v tistih urah, v katerih ne bo ravno kupčeval z grajščinami, liberalno pol.tiko in žalskim pivom. Mi pa kar nas je zabitih klerikalcev, stali bomo osramočeni na strani in čakali, da nam pade tudi gledališče brez truda in boja v naroč e, tisto gledališče, katero ima biti posest celega naroda, a ne posameznih nadutih, smešnih in v prvi vrsti v umetniškem oziru povsem nesposobnih in sterilnih klik! XObčni zbor »Slovenske Matice«. V zmislu § 8. društvenih pravil se sklicuje leto-šnii občni zbor »Slovenske Matice« dne 29. maja 1907. 1. v veliki dvorani »Mestnega doma« ob 6. uri popoldne. Računski sklep in ostali računi so gg. društvenikom v društveni pisarni na ogled. Kdor želi v zmislu i? 4. lit. a) dr. pr. staviti kakšen nasvet, mu ga je predložiti odboru vsai do 12. maja t. 1., čc hoče, da se vpošteva na občnem zboru. •f Slovenska dijaška zveza prosi, da se od zdaj naprej vse pošiljatve naslavljajo: Slovenska dijaška zveza, Vrhovčeve ulice št. 11, Ljubljana, oziroma na društvenega podpredsednika Ivana Cesnik, stud. iur., isto-tam. — Hraber turist. Iz Bohinja se nam piše: (iospod Fr. Steničar, kanclist pri goriškem ordinarijatu je zna turist. V noči med 21. in 22. t. m. bil je letos — vsaj od bohinjske strani - prvi na Velem polju in Kredarici. V nedeljo ob peti uri ic z vlakom na Bistrico dospel ter se takoj daije podal sam na planine. Prenočil e na planini Uskovnica. V ponedeljek zgodaj pa je krenil dalje preko Trsja in Tosca na Velo polje. Sneg je bil zmrzel. Pot jc bila torej v jutru še ugodna. Ko je dospel ob deseti uri na Velo polje, sc je vrele mahoma spremenilo, postalo je južno. Sneg ni več držal, udiralo se mu jc do pasa. Vendar jc hitel dal e. Plazovi so drvili posebno iz Mišel in Praškega vrha navzdol. To je šumelo, se blesketalo in pršilo po zraku, kakor bi bilo grmelo! Na večer je prišel do Marije Terezije koče. Toda tu ni hotel ostati; torej dalje! Ob pol 7. uri zvečer si je ix) novi nemški poti moral vsako stopinjo sproti izsekati, da je smel varno stopiti po plazovih. Z največjim naporom, porabivši vse moči je dospel ob polnoči med ponedeljkom in torkom na Kredarico. Mraza ie bilo deset stopinj (R), Aneroid jc v ponedeljek kazal 70, v torek pa celo 80 stopinj. Še hujša je bila pot nazaj. Večkrat je skoraj v pravem pomenu besede, moral po snegu plavati. Porabil jc ccl dan; šele zvečer se jc hvala Bogu, zdrav in opečen od solnca vrnil. V velikih skrbeh smo bih zaradi njegovega življenja. Ze je šlo šest mož, da bi ga iskali. No, našli so se kmalu, ker ie hrabri turist — premagal vse težave in se vrnil zdrav s težavne poti. — Ogenj. Dne 24. t. m. popoldne ob pol dveh je nenadno začela goreti hiša črcvljarja Franceta Dermastija v Dravljah. Požar je uničil razven zidovja vse poslopje. V veliki nevarnosti sta bili tudi sosednji hiši in le neumorni delavnosti pogumnih draveljskih m šentviških gasilcev se je zahvaliti, da se ogenj ui razširil dalje. Ob istem času je bil videti velik dim v hribu nasproti Dola in Sv. Helene. — Poskušen zločin na Južni železnici. Dne 23. t. m. ob 12. uri 20 minut opoldne je bil na progi med Borovnico in Logatcem poskušen zločin. Debel lesen hlod, dolg 4-1.8 metrov, je bil položen čez notranji drelsi tirov in pritrjen z debelim kamenom, ki je bil položen na levi tir na znotranjo stran desne drclse. Na bližnji vlakonaznanilni pošti št. 29 službujoči čuvaj Iva Jurievčič je pri tem početju opazil tujega moža v temni obleki. Ker sc sam radi službe ni smel oddaljiti, poklical je blizu stanujočega železniškega čuvaja A. Križaja. Ta je odstranil nevarno zapreko in zasledoval zločinca, ki se jc oddaljil skozi gozd proti tržaški državni cesti in izginil brez sledu. — Delavska zavarovalnica glede na nezgode v Trstu za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo je imela leta 1906 dohodkov 1,541.513 K, stroškov pa 1.091.044 K 23 h. — Pod|X)re je dobivalo 1755 oseb. — Prvo splošno uradniško društvo je imelo leta 1906 160.347 članov. V zavarovalnem oddelku za življenje so se zvišale zavarovalnine na 183 milijonov kron glavnice in 1,069.338 K letnih rent. Doliodki na premijah so znašali 7,274.603 K, obresti so znašale 2,528.986 K. Na zavarovalnini in rentah se je plačalo leta 1906 5,529.376 K, odkar pa obstoja društvo, se je izplačalo že 83,202.105 K. Premijske rezerve znašajo 56,369.909 K, preostanki rezerv pa 3,394.919 K. Poslovanje sklepa s prebitkom 434.650 K. Za človekoljubne namene sc je darovalo 86.678 K, odkar pa obstoja društvo, pa že 2,564.632 K. Društvo daje tudi predujeme. Otrok ponesrečil. Posestnika sin, 7 let stari Janez Osclnik iz Rebra sod. okraj Brdo, je na materino povelje zažgal na njivi kup po-graljenega listja in šibovja. Za ogenj se ni nihče nadalje zmenil. Popoldne je pa triinpol leta stari Osolnikov sinček Peter navzlic strogi očetovi prepovedi ušel na njivo ter imel opraviti okolu ognja. Pri tej priliki se mu je vnela obleka. Na otročji krik je prihitel oče na pomoč, ki je opečenega otroka nesel domov, kjer je po preteku nekoliko ur umrl. — Nove znamke po 12 vinarjev vpelje poštna uprava. V promet pridejo 1. junija t. I. in bodo glede velikosti iti oblike slične sedanjim. lc barva bode vijoličasta. — V Zagrebu se danes zvečer vrši na čast Iv. pl. Zajcu komerz v dvorani »Hrvaš- kega Sokola«. Sodelovala bode popolna godba 16. pešpolka in nastopila bodo vsa zagrebška društva, ki bodo skupaj zapela dve pesmi, potem pa vsako posebej po eno. -- Hrvaško gledališče na Reki. Na Reki gostuje zdaj hrvaška gledališka družba z markizo Marijo Strozzijevo. Madjarski listi so jako razburjeni, da se se tem krši »ogrski značaj Reke«, a koliko je Reka mažarska, se vidi najbolje na dobrem obisku hrvaških predstav. — Slovenska trgovska šola se ustanovi v Trstu. Izvolil se je pripravljalni odbor. — Spalni vozovi cenejši. Prostori v spalnih vozovih so postali cenejši in sicer na državni in južni železnici. — Slovenskih srednješolcev jc bilo v preteklem šolskem letu okolu 3300. Lepo število! — Sestanek organistov bo v hotelu »Union« prihodnji ponedeljek namestu ob 10,-kakor je bilo poročano, popoludne ob 2. uri. S tem se opozarjajo vsi organisti, da se tega važnega sestanka gotovo udeleže. — Po sestanku organistov v Ljubljani, ki se vrši 29. aprila t. 1. ob 2. popoldne bode odhod na pokopališče Ii grobu prerano umrlega in nepozabljenega duhovnika, ozrimo učitelja večinoma vseh slovenskih organistov gospoda p. A. Hribarja. Tam se zapoje na-grobnica imenovanega skladatelja: »Človek, glej dognanje svoje.« — Umrl je v Trstu g. Miha Konici, višji geonieter, sin g. Mihe Komela, vpokoje-nega vadniškega učitelja v Oorici. Preostalim naše sožalje! — Strassnoff — 'krojač. Znam goljuf Strassnoff se jc v kaznilnici v Lepoglavi pričel učiti krojaške obrti. Seve mu igla ne gre hitro od rok — v treh letih pa se bo že nekoliko priučil krojaštvu. — Gospa Borštnik - Zvonarjeva poroča, da ni res, da bi bila podala ostavko intendantu bolgarskega narodnega gledališča radi neprijetnosti z dr. Kleinom. — Semiška dekanija ima shod »sodalita-tis« v sredo, dne 1. maja na Suhoru. Začetek točno ob polu 11. uri dopoldne. — Kamniška železnica. Iz Kamnika. Ob progi železnice s postaje na skladišče jc pešpot, dolga do 40 metrov. Tu hodi vsak dan mnogo ljudi, ki imajo opravila na skladišču. Ni pa javno označeno, ali je ta pot dovoljena ali prepovedana. Če je prepovedana, naj to naznani vodstvo občinstvu na vidnem kraju z napisom, da nc bode prepirov. — Imenovanja. Vč. g. mornarični kurat 1. razreda, Ivan Kuralt, jc imenovan tiiorna-ričnim župnikom, gg. mornarična kurata II. razreda, Karol Kokolj in Ivan Koršič, mornariškima kuratoma 1. razreda. Ženska podružnica sv. Cirila in Me toda v Velikih Laščah se je oživila ua novo. Novi odbor, kateremu načeluje gospa Terez. Grebenčcva s pomočjo tajnice gospice Marije Somrakove, v katerem nabira in hrani biagajničarica' gospiea Kristina Grcbenčeva redne prispevke in darove glavni družbi, nam je zanesljivo jamstvo, da bode z nova vzbujena podružnica lepo vspevala, budeč slovensko zavest v svojem okrožiu in pospešujoč »Družbo sv. Cirila in Metoda«, po njej pa naše slovenske namene. Velike Lašče slede vzvišenim idejam Levstika, Stritarja in drugih velikih mož, katere nam jc dala ta pokrajina. Kaj pa mnogi drugi kraji po naši domovini? So z jim neznani naši narodni buditelji, da ne sega do njih budilni njihov glas, neznane naše narodne potrebe? Ne bodite, rojaki, ravnodušni v boju za ohrano in prosveto našega naroda! Z novo spomladjo pomlade in ožive se naj v nas tudi naša srca v delavnem rodoljubju. — Občni zbor nemškega »Schulverelna« se je vršil v Trstu. Društvo ima 293 članov. — Kako skrbi dolenjska železnica za kmeta? Piše sc nam: Na novomeškem kolodvoru je bilo v nedeljo zunaj skladišča videti tri butare jablanovih drevesc, ki so prišle menda iz škofjeloškega okraja tu sem na nekega posestnika. Slama, v katero so bila drevesca prvotno zavita, ie dobila med vožnjo »noge«. Korenine so bile vsled tega zelo osu-šene. Ker je novomeško skladišče kar smo že opetovano naglašali najmanj dvakrat premajhno za ondotni promet, so morala ta drevesca ostati še izven skladišča. Kar se ni že med vožnjo spridilo, uničilo se jc vsled mraza in burje izven skladišča. Drevesca bodo najbrže vsa popolnoma neporabila. Vsiljuje se nam vprašanje: Kdo povrne to škodo? Kdo povrne dolenjskim trgovcem škodo pri moki, mavcu in drugih takih produktih, ki dostikrat nimajo prostora v skladišču in se ob deževnem vremenu popolnoma izpridijo? Uprava dolenjske železnice naj stori svojo dolžnost! — V službi umrl. V Petrinji sta orožnika Matijevič in Stojič zasledovala zločinca Hra-stovskega, ki je bil že sedem let v lepoglav-skih zaporih in bil zopet osumljen, da je izvršil večjo tatvino. Ko sta orožnika šla proti Zupiču, opazila sta Hrastovskega, bežečega v gozd. Stojič je takoj spoznal Hrastovskega in zaklical, naj obstoji, a ker jc Hrastovski bežala naprej, začela sta ga zasledovati od dveh strani. Matijevič ga je kmalu dohitel, a begunec sc obrne in ustreli z velikim samokresom na orožnika, ki pade smrtnonevarno ranjen na tla. Stojič jc morilca zasledoval naprej; tudi nanj je Hrastovski streljal, a ga ni zadel. Orožnik ga je dohitel in udaril s sabljo po levi strani glave, da mu je presekal črepi-njo. Hrastovski jc padci in Stojič, meneč, da mu ne more več ubežati, sc jc vrnil k svojemu nesrečnemu tovarišu, ki ic malo trenutkov na to izdihnil. Medtem pa jc Hrastovski zopet prišel k zavesti in začel zopet bežati. Stojič jc začel zopet streljati, ker sc begunec ni hotel ustaviti, in ga s petim strelom pogodil. Zve-zavši ga, hitel jc v Petrinjo, da objavi dogodek poveljstvu. Zlikovec je imel pri sebi dva samokresa, patrone, nož, vrvico in svečo. Na lice mesta je došla takoj komisija, ki je kon-štatirala smrt orožnika in Hrastovskega. Žalostna smrt Matijeviča je zbudila med občinstvom toplo sočut e. — Novomeška čitalnica. V soboto, dne 20. t. m. je bil v čitalnici drugi občni zbor, ki sc ie na splošno zadovoljstvo končal. Uvidelo se je, kako nepotrebno je bilo vsako hujskanje, ko smo si vendar v tem edini, da se mora čitalnica predrugačiti. Nc manjka nam v čitalnici samo prostora, ampak predvsem prisrčnega občevanja. Sedaj pač o starih časih ui več govora. Ne samo v Novem mestu, povsod vlada neka čudna atmosfera, neka vseuničujoča bolna zavist. Nov klobuk, elegantna toaleta, lep obraz, avanzma itd. so stvari, ki ovirajo prisrčno občevanje. Zlasti pa se zavida materielno blagostanje, tega pa ne pomisli nihče, da vsi enako ne gospodarimo. V tem oziru pa grešijo mnogo več ženske, kakor moški. Novomeščanje koprne po duševnem razvedrilu. Dokaz temu, kako se zanimajo za dramatične predstave, ln kaj bi se dalo vse napraviti, ako bi bile naše dame složne med seboj. Kako lepo, dobro in potrebno bi bilo, ustanoviti »Čitalniško dramatično društvo«, ker le na ta način bi bilo mogoče vzgojiti dobre diletante. Koliko in kakšen pomen bi imelo to za splošno izobrazbo ljudstva! To je edina pot, po kateri bi sc ljudstvo privedlo do one izobrazbe, katere tako bridko |X)trebuje. Sedaj, ko imamo ženijalno gospo Reisnerjevo, videli smo, kaj se da vse z dobro in trdno voljo doseči. Energično je stopala preko vseh zaprek. V obče se beseda »umetnost« in »umetnik« dostikrat rabi na nepravem mestu, a gospa Reisnerjeva je res umetnica. Videli smo jo v različnih vlogah, v karakternih, tragičnih, subretnih itd. Priznati moramo, da nas je vsakokrat vnovič očarala. Ako kdo naših pridnih diletantov ni bil posebno na svojem mestu, priskočila ie ona s svojo umetnostjo in tako popravila neprijeten vtis. Upamo, da lahko še zanaprei računamo na njeno pomoč in da se nam ne odtegne, kakor gre govorica. Naj se ne ozira na malenkostno nasprotovanje nekaterih, občinstvo ji bo vedno hvaležno. Naj gre stanovitno za vzvišenim smotrom za blagor liudstva! XX. — Roditeljski sestanek. Šolsko vodstvo v Radečah pri Zidanem mostu priredi v nedeljo, dne 28. aprila ob treh popoldne v šoli roditeljski sestanek. »O potrebi roditeljskih sestankov« govori nadučitelj Fr. Rant. »Potovanje v Carigrad« popisuje in ga poočittije s skioptičnimi slikami c. kr. okraini šolski nadzornik L. Stiasny. Znanstvo In umetnost * Nove Šmarnice za leto 1907. »Devica verna« spisal J. Godec, župnik v p. Opozarjamo vnovič na krasno osnovane apologetič-ne Šmarnice, ki odgovarjajo popolnoma duhu sedanega časa. Prirejene so pa seveda popolnoma za pri prosto ljudstvo, ter so dobrodošle razmeram na deželi. Dobivajo se v Katol. bukvami v Ljubljani, ter stanejo 1 K 80 v., s poštnino 1 K 92 v. Ljubljanske novice. Ljubljanske volivne. Možje .poglejte tu program: z mesa je m kosti; na celem svetu takega, kot jaz programa ni. Če pošljete na Dunaj me, dejal bo vsakdo: »Šment, kaj takega pač videl ni še nikdar parlament!« Če torej me izvolite in daste mi mandat; poslanci drugi vsi gredo lahko potem kar spat. Jaz bom železnice gradil, kar vsakemu na dom; pa druge težje še reči kar sam izvršil bom. Za ljube mi Ljubljančane priredil bom naš Grad; za kmeta — siromaka pa kar sam bom šel orat. Za klerikalce, socije na Dunaju bom strah; pristaše pa kot »pestema« bom nosil na rokah. Vse vse, kar kdo bo poželel, od mene bo dobil; na zdravje naprednjakom pa šampanjca s a m bom pil ! lj Našim volivcem! Magistratovci so mnogo naših somišljenikov izreklanurali iz volivnega imenika. Vsak, katerega hočejo črtati, bo o tem obveščen. Dotičnik se mora tekom 2 4 u r izreči o ugovoru proti svoji volivni pravici. Propozno vložena pritožba se takoj odbije. Naši volivci, ki dobe kako obvestilo, da se iih hoče črtati; naj sc n c m u do -m a s potrebnimi dokazili potrudijo v uredništvo »Slovenca«, Kopitarjeve ulice 2, preko dvorišča nad tiskarno. Ij Koliko je bilo vloženih v Ljubljani reklamacij. Rcklamacijska doba za prihodnjo državnozborsko volitev v Ljubljani je potekla včeraj ob šesti uri zvečer. Vloženih ie bilo vsega skupaj 1120 reklamacij. »S. L. S.« je vložila 520 reklamacij deloma za vpis, deloma za izbris, soc. demokratje govore, da so vložili nad 200 vpisnih in izbrisnih reklamacij, Nemci po okolu 90, na magistratno stranko bi torej prišlo 310 reklamacij, a se ta številka še zviša, ker je mnogo pristašev opozicijonalnih strank samostalno reklamiralo svojo volivno pravico direktno na magistratu. Ij Velika koncerta »Glasbene Matice«. V »Glasbeni Matici« sc pripravlja zopet nekaj izvanredno velikega. Dne 7. in 8. maja (v torek in sredo) se bo namreč izvajal v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani svetovno-slavni Verdijev »Requiem« (črna maša). Zložil je Verdi to delo, ko je bil na vrhuncu svoje slave, leta 1874. Izvajal se 'e do sedaj že v vseh velikih mestih z največjim uspehom na Dunaju, v Berolinu, Frankfurtu, Hamburgu, Londonu, Parizu, Rimu, Turinu, Florenci in drugih laških mestih, v Bruselju, Monakovem, Zagrebu itd. Nastopilo bo pod vodstvom koncertnega vodje gospoda Hubada 210 zbo-rovih pevcev ui pevk, 74 godcev dveh vojaških godb 27. pešpolka v Lubljani in 97. pešpolka iz Trsta ter nekaj članov »Glasbene Matice«, dalje štirje solisti, izmed katerih bodo trije domačini, vzgojeni v »Glasbeni Matici«. Vseh sodelujočih bode torej 289. Solo pojo: sopran gospa Jeanetta pl. Fodransper-gova, alt gospa Ivica dr. NVagnerjeva, tenor gospod Ernesto vitez Cammarota iz Zagreba in bas gospod Julij Betetto. »Glasbena Matica« vabi vse Slovence, da sc udeleže redke prilike in izrednega glasbenega dogodka, ki bo zopet pokazal, na kako visoki kulturni stopinji smo na glasbenem polju. Ker se bo koncert izvajal dva dni po vrsti, in jc pričakovati obakrat mnogobrojnega obiska, zato naj bi slavno občinstvo, osobito z dežele pismenim potom pravočasno si osiguralo vstopnice, ki se dobivajo v trafiki gospe Češarkove v Še-lenburgovih ulicah. Sedeži v parterju, na balkonu m galeriji po 2, 3, 4, 5 in 6 kron, stojišča po 1 K 20 Ii, za dijake po 60 h. lj Premeščen je major Pitschmann 27. braitibovskcga polka iz Ljubljane v Maribor. Ij Veselica bolniškega in podpornega društva zasebnih uradnikov. Veselični odsek je imel včeraj prvo sejo ter se je principijelno sklenilo prirediti veselico v nedeljo, dne 7. julija oziroma v slučaju neugodnega vremena teden kasneje (14. julija). P. n. društva naj se blagovolijo ozirati na določeni dan, da ne bode konkurence. S pripravami se bode takoi pričelo; odbor bode vse ukrenil, da se bode veselica dostojno izvršila. Ker ima ve-selica eminentno humanitaren namen, izrekamo že danes nado, da se bode vse občinstvo odzvalo vabilu, da se doseže gmoten vspeh v prid obolelih članov društva. O podrobnostih bodemo sproti in pravočasno poročali. li Za »mačka« niso imeli. Delavci Fran Galjot. Ivan Delšek in še neki drugi njun tovariš so popivali danes ponoči po raznih gostilnah tako dolgo, da jim ie pošel ves drobiž. Spomnili so se pa, da bode treba zjutraj zdraviti mačka ali kako priti do denarja? Kmalu so dogovore, da je najboljše, če kje kaj ukradejo in prodajo. Šli so takoj vsi trrc na dvorišče prodajalca premoga v Metelkovih ulicah, kier so ukradli ročni voziček in naložili na njega dolg železen navijač, ki so ga ukradli stavbeniku Trummlerju in ga odpeljali proti Tržaški cesti. Med potom so se baje nekaj sporekli, ker se niso mogli zediniti zaradi razdelitve izkupička in je tretji, ker se je Galjota in Delšeka zbal zbežal. Tako .ie tema ostal plen, ki sta ga hotela prodati v neki gostilni. Policija jc za tatove kmalu izvedela in jih je danes zjutraj na vse zgodaj »vzdignila« iz prenočišča. Galjot se izgovarja, da je bil le toliko kriv, ker ie potegnil z onima dvema, ko sta ga nagovarjala na tatvino. Sicer jima jc pa tudi prerokoval, da bodo prišli na »Zab-jak«, kar se je tudi zgodilo. Ij Kočija se ie prebrnila. Ko sta sc včeraj peljala dva gospoda z izvoščekotn črez prelaz Dunajske ceste in ko jc voznik tam obračal, je prišlo kolo med relce, da se jc zlomilo, voz pa prevrnil. Voženca sta sicer padla eden na druzega, toda hudega se jima ni nič zgodilo. Ij Preprečena pot. Delavec Peter Ancel iz Mačkovca v črnomcljskem okraju se je hotel izseliti v Ameriko, ker pa še ni zadostil vojaški dolžnosti, ga je stražnik na Južnem kolodvoru ustavil in aretiral" Anccl je hotel črez lužo s potnim listom nekega Marka Ko-čevarja. lj V Ameriko se je včeraj odpeljalo z Juž. kolodvora 14 Hrvatov in 60 Slovencev. lj Odbor »Dramatičnega društva« v Ljubljani se je konstituiral v svoji prvi seji dne 22. t. m. tako-le: Predsednik: g. dr. Karol vitez Bleivveis - Trstcniški; podpredsednik: g. dr. Franc Novak; intendant: g. prof. Friderik Juvančič; tajnik: g. Milan Paternoster; blagajnik: g. Fran Rosnian; odborniki: gg. dr. Anton Dermota. dr. Fran Ilešič, Fran Jan-čigai in Etbin Kristan. — Zajedno se jc sklenilo, otvoriti pričetkom majnika t. 1. dramatično šolo; kdor želi v to vstopiti, prijavi naj se kakor mogoče kmalu odboru »Dramatičnega društva«. li Koze. Počenši s 16. majnikom t. 1. sc bodo vsak četrtek popoldne ob treh brezplačno stavile koze v veliki dvorani »Mestnega doma.« Štajerske novice. š Promocija. Danes bo promoviran doktorjem prava na graškem vseučilišču g. Lovro Pogačnik, odvetniški kandidat v Gradcu. Iskreno častitamo! š V Dravo ie skočila 24. t. m. v Mariboru 22-letna Lina Pleteršck. hoteč izvršiti samoumor, vendar sta jo dva voznika potegnila iz vode. Vzrok poizkušenega samoumora je neznan. š Umrla je na Ptujski gori pri Ptuju 21. t. m. gospa Ana Klcmcnčič, učitelj, soproga in posestnica tvrdke J. Kolctnig. S Porotne obrtvnave v Celju. 24. t. m. so se pričele pred tukajšnjim okrožnim sodiščem porotne obravnave. Predseduje predsednik okrožnega sodišča pl. Wurmser, tožitelj državni pravdnik dr. Bayer. Prva je prišla na vrsto 27-letna samska dekla Marija Zikar iz Anž, obtožena detomora. 2e dolgo je imela razmerje s sinom župana v Anžah. Njeno občevanje ž njim ni ostalo brez posledic in dne 23. decembra je rodila popolnoma zdravo in krepko dete. Zavila ga je v rjuho, šla ž njim k bližnjemu potoku in držala tam še živega otroka pet minut v vodi, dokler ni umrl. Truplo je potem pokopala v bližnjem gozdu. O Božiču so njeni domači opazili na njej iz-premembo in jo poprašali po otroku, toda ona je odločno zanikavala, da bi bila mati. Pretili so ji z ovadbo in zato je zahtevala od svojega ljubimca, naj ji pripravi delavsko knjižico, glasečo se na tuje ime. Ta jej je knjižico res preskrbel na ime Frančiška Koritnik, podpisal svojega očeta in pritisnil nanjo tudi občinski pečat. S to knjižico je odšla v Litijo, kjer je vstopila v službo pri pekovskem mojstru Prezlju. Ker je pa Zikar nenadoma izginila, so jo ovadili sodišču in orožništvo jo je izsledilo v Litiji. Obtoženka je priznala svoj zločin. Obsojena je bila na tri in pol leta težke in poostrene ječe. — Druga je bila obtožena 21-letna Jožefa Beznik iz Gotovelj. Dne 1. novembra je vstopila v službo pri po-sestnici pl. Matthieu v Radečah. Opazili so takoj, da ie noseča, kar pa je obtoženka odločno tajila. Dne 13. decembra je porodila na stranišču otroka, ki je bil po izpovedi zdravnikov živ, in ga vrgla v stranišče. Izprva je tajila, da bi bila porodila, pozneje pa jc priznala, toda je trdila, da jo je porod presenetil. Ker se porotniki niso mogli prepričati, je li res kriva ali ne, so jo oprostili. Nadaljni razpravi je predsedoval dr. Smolej, deželno-sodni svetnik, državnega pravdnika nadomešča dr. Bošek. Pred sodiščem ie stal nekoliko slaboumni 34-letni sin posestnika Fran Krutn-pak iz Scrova radi požiga. Zažgal je gospodarsko poslopje in svinjake posestniku Po-gelšku. Hišo sc ic posrečilo še rešiti, ker so prihitel pomagat sosedi. Vendar so mu zgoreli 4 voli, breja krava in telica, en prešič in 20 kur. Izprva jc tajil svoje dejanje, šele potem pa priznal. Ker sta sodnijska zdravnika izjavila, da je toliko zmožen, da sc lahko zaveda posledic svojih dejanj, je bil obsojen na pet let težke ječe. š Pred mariborskim okrožnim sodiščem jc bil obsojen ključavničarski pomočnik Jernej Karničuk radi nenravnih dejanj na osem mesecev težke ječe. KoroSKe nouice. k Železniška nesreča pri Krivi Vrbi pred sodiščem. Celovško deželno sodišče jc razpravljalo 25. t. m. o železniški nesreči pri Krivi Vrbi. Poročali smo svoj čas o nesreči pri Krivi Vrbi, ko sta zadela dva vlaka in sta izgubili dve osebi življenje pri nesreči, ranjenih pa je bilo več oseb. Pred sodiščem so se zagovarjali inžener Lederer, oficial Nie-dermaier in vlakovodja Sturm. Po končani razpravi sta bila obsoiena Lederer in Nieder-maier vsak v dvamesečni zapor. k Stavka pekov v Celovcu? Kakor sc čuje, bodo s 1. majem stavili peki v Celovcu nove zahteve in odpovedali dosedanjo pogodbo. Ako se zahtevam ne bo ustreglo, bodo skorai gotovo začeli stavkati. Tudi sobni slikarji in pečarji mislijo staviti svoje pogoje. k Roparski vlom. Pretečeno nedeljo, dne 21. t. m. je vlomil v elizabetinskem samostanu v Celovcu v stanovanje župnika g. Kola-riča neki tat. Župnik je prišel ob pol štirih popoldne iz Št. Petra domov ter je dobil vrata stanovanja odprta ter zapazil nekega mladega človeka, ki se je trudil z železom odpreti sobna vrata. Ko je vlomilec zagledal župnika, jo je hotel popihati, a ga je župnik takoj prijel. V rokoboru sc je župniku posrečilo tatu železo iz rok izbiti. Na klicanje je prišel neki gospod iz sobe pomagat. Medtem so obvestili policijo, vendar se je pa tičku posrečilo uiti, skočivši čez stopnice. Ker drugod ni mogel vun, je pa bežal skozi cerkev, kjer se je ravno vršila popoldanska pobožnost. Tat ie sicer na ta način ušel. popustil je pa železo, dežnik in pa en odtrgan gumb so potem našli na kraju borenja z župnikom. Policija tatu pridno zasleduje. Razne stuarl. testirala pri sv. stolici proti intrigam nuncija Montagninija. Laucie je baje pod vtisom tega ogorčen a streljal na škofa Franquevilla, pa ga ni zadel. Razletelo se ie strelišče v Malsu, ker so neprevidno postopali s smodnikom. Ubita sta bila en inžener in en delavcc, ki sta bila grozno razmesarjena. »Riunione Adriatica di Slcurtš«, znana tržaška zavarovalna družba jc na svojem občnem zboru 25. t. mes. določila za leto 1906 dividendo 230 kron. Strašna družinska igra. V vasi Angers na Francoskem je neki ondotni kmet svojo ženo in dveletno hčerko težko ranil z nožem. Njegova mladoletna sina je to tako ujezilo, da sta s sekiro napadla svojega očeta. Zadala sta mu več ran in nista nehala udarjati po njem, dokler ga nista ubila. TelefonsKa in brzolauna poročila. SLOVENSKA OPERA V VARAŽDINU. V a r a ž d i n , 26. aprila. Včeraj se je slo-venska opera poslovila v z zastavami in zelenjem dekoriranem gledališču od tu v Zaj-čevi operi »Zrinjski«. Dragutinovič ie govoril prolog. Po predstavi se je vršil v gledališki restavraciji sijajen konterz. Slovenski operi se je zahvaljeval predsednik »Dramatičnega društva« profesor Milčetič. Slovenska opera od nedelje dalje gostuje v Karlovcu. DR. LUEGER NA DUNAJU. Dunaj, 26. aprila. Dr. Lueger se pripelje jutri zvečer iz Lovrane nazaj na Dunaj. SAMOUMOR KIRURGA DVORNEGA SVETNIKA PL. MOSETIGA. Dunaj. 26. aprila. Slavnega kirurga ; dvornega svetnika Mosetiga že nekaj dni po- i grešajo. Ob Donavi so našli njegov klobuk ln dežnik. Policija ie izvedela da je nekaj ljudi videlo nagniti se proti vodi elegantno opravljenega moža. ki je nakrat izgubil ravnotežje in izginil v vodi. Dvorni svetnik Mosetig je že nekaj časa tožil, da ga silno glava boli in je skoro gotovo v takem položaju izvršil samoumor. Mosetig je bil star 61 let ln rodom iz Trsta. POTRES. 1 n o m o s t. 26. aprila. Ob 6. uri zjutraj so čutili v tukajšnji okolici valovit potres, ki je trajal 10 sekund. NEZCiODA V PRAGI. Praga, 26. aprila. Neka zastava, raz-obešena ob priliki slavnosti cesarskega obiska je. gnana od vetra, prevrnila veliko dekorativno posodo, ki je padla na glavo kletnemu dečku in ga ubila. BOJ MED SRBSKO IN BOLGARSKO ČETO V MAKEDONIJI. (Od našega srbskega dopisnika.) Belgrad, 26. aprila. Srbska četovodja Trbič in Babunski sta v vasi Nikodim napadla bolgarsko četo. Ubila sta dva Bolgara in če-tovodjo Mirčeta. Srb Sokolovič je v vasi Tro-jac ubil v boju bolgarskega vojvodo Ačeva in 5 Bolgarov. Boj je trajal cel dan. Prišel je tur-ški vojaški oddeiek. ki je Srbe in Bolgare obkolil. Bolgari so se udali, Srbi pa so udrli skozi turški kordon in se umaknili. AERENTHAL V BEROLIN. B e r o I i n , 26. aprila. Avstrijski minister za zunanje zadeve, baron Aerenthal dospe v Berolin prihodnji torek zvečer in bo drugi dan od cesarja sprejet v avdijenci. SREDNJEMORSKA ZVEZA IN AVSTRIJA. B e r o I i n. 26. aprila. Generalmajor Keim izvaia v berolinskem »Tagu«, da je srednje-morska /veza med Angleško, Italijo, Francosko in Špansko veliko bolj nevarna Avstriji kot pa Nemčiji. Zato namerava tudi Avstrija svojo mornarico skoro podvojiti. — Nasprotno pa iz Londona danes dementirajo vest o kaki srednjemorski zvezi. MINISTRSKA KRIZA NA FRANCOSKEM? Pariz, 26. aprila. Ker je socialistlško-radikalna večina francoskega parlamenta pozvala Clemenceaua, naj ustavi disciplinarno preiskavo proti uradnikom, ki so združeni v delavskem sindikatu, in se Clemenceau noče udati, preti ministrska kriza. VSTAJA V YEMENU. Carigrad, 26. aprila. Yemenski vsta-ši so porazili turško vojsko. Štrajk zdravnikov utegne izbruhniti v Krakovu. Zdravniki bolnišnice so sklenili pričeti s 1. majem s štrajkom. ako se nc izpolnijo zahteve, ki so jih predložili ministrstvu. Slovaki v Ameriki so na velikem shodu v Neu Havenu v Pensilvaniji protestirali proti preganjanju Slovakov na Ogrskem ter nabrali za pomožni slovaški fond 1500 kron. Na škofa je streljal udeleženec katoliškega shoda v Rodezu (departma Aveyron na Francoskem), zidarski mojster Laucie. Liberalni listi poročajo, da so udeleženci katoliškega kongresa bili ogorčeni na liberalna škofa Fuzet in Franqtieville, ki sta te dni pro- Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736-0 mm a •e O Ca« opazovanja Stanje barometra ▼ mm Temperatura po Celaiju VetroTi Neb. * Ig B is«- £ 25 9. 2veČ. 33 3 135 sl. jug obl. 2 y-*\ Vi\ vi\ mm im- > Jvo-v.vvvi wm Velika zalo ja CD Solidno blago CD Zmerne cene Zahvala. Vzajemno podporno dru&tvo v Ljubljani je darovalo 4 u kron Vincencijevi družbi tu. Ttm potom stotero zahvalo izreka 961 1 - 1 Ivan Rozman, predsednik. pr«l{lie. Podpisana prekličeva vse lažnjive besede, ki sva jih po mnogih gostilnah govorila o Al o j z i j u Zajcu, vinotržcu v Sp. Šiški. Alojzij in Katarina Kunej, ')54 1—1 mesar v Ljubljani. Srednja včerajšnja temp. — 14 2«, norm. — 113° Hiša za trgovino, gostilno, zalogo piva in pekarno, vse prav dobro idoče, v neki večji fari blizu železnice se ceno proda. Pojasnila daje upravništvo tega lista. 841 6-6 lUflll KREGflRi jpasar in izdelovatelj cerkvenega! orodja in posode ... se priporoča velečast. cerkvenim [ predstojništvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova delavnica odslej na Ellzabetni cesti blizu samostana oo. Jezuitov in nasproti Jožefinuma. 5^5 3 SiSilSiiiiBii Odda se za avgustov termin več stanovanj v Streli&kih ulicah 20 v bližini novega gimnazij, poslopja, obstoječih iz dveh oziroma treh sob in pritiklin. — Poizve se istotam. 955 2-1 Vjugozapadni Istri, na prijaznem griču z razgledom na morje, v sredi lepih vinogradov, potrebuje bolehni župnik 956 8-1 5ub$idijeirjei za prav lahko službo, katero zmore tudi duhovnik v pokoju Dohodki so prav dobri in stalni. 1'rijazoih priglasov prosi na upravništvo Slovenca", kjer povedo natančne pog je. Na Trebelnem pri Mokronogu je oddati služba občinskega tajnika in organista. = Stalne plače 52 kron na mesec. Službo je nastopiti prej ko mogoče. 953 1—1 Na prodaj je hiša 941 3-2 na Ježici 56 ob veliki cesti, pripravna za vsako obrt. Več se poizve istotam. Ugodno in ceno se proda lepa wr enonadstropna hiša, obstoječa iz 14 prostorov, vrtom, hlevom in vodnjakom, 8 let davka prosta, pri veliki cesti, v bližini Bleda. Na vplačilo K 6000, ostalo ostane lahko vknjiženo. — Več se izve pri lastniku Anton Por-u, Rečica 15, p. Bled. 784 20— 14 Št. 886. Razpis. 952 1-1 V svrho dobitve škic za projektirano poslopje meščanske šole v Postojni razpisuje c. kr. okrajni šolski svet s tem dve nagradi: I. nagrada: 450 kron, II. nagrada: 250 kron. Obrok za vlaganje škic se določa == do 15. junija 1907. Kot sodniki glede razpisanih nagrad so določeni sledeči gospodje: I. Bčltz, c. kr. stavbni svetnik; I. Klinar, deželni stavbni svčtnik; J. Jaksche, c. kr. inžener; I.Duffe, stavbni svetnik, in J. Brinar, ravnatelj meščanske šole. Dotični pogoji, stavbni program z načrtom lege itd. se morejo vdobiti pri c. kr šolskem svetu. C. kr. okrajni šolski svet v Postojni, dne 17. aprila 1907. i i Podružnice: Praga t mtnjalalcami: Or.btn >5, Mala ilran. Moal ulica 17, Bade., Oeika Upa. Ceika Kamni«, Hora.ikl Iinbtr«, ■8dll.(, RotI JIM., Plač, SrlUra Kipa, v Id Ube Menjalnice na Dunaja: I. V.lli.llt 10, II. Tabor.Iran« 4, III UnKargaii. 77 (vogal R.nnvtffa), III. Lfi-vcng.s.e 27, IV WI.Jn.r H.Dpl.Ira.at 13, V Sch0nbrunner.lr.fi« 88 a, VII Marlablltr.lra... 76, VIII L.rchtnlcldtralra... 133. IX. Al.rr.tra... 33, X Pavorltemlra... J», XVIII. WlhrlD(.r.lra... 83, XIX. DSbllngcr Hauplilr. li, XIX. Haap .KiMi >1. Menjalnična delniška družba « 150-45 „MERCUR" Dunaj, L, Wollzeile 10. Ako kapital K 16,000.000. Beser zaklad K 7,000.000 Najkolantnejši nakup in prodaja ^H vseh vrat rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, tastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. mtr Zamenjava in eskomptiranje «« izžrebanih zastavnic ln obligacij, srečk in kuponov. Postni prometni uradniki in njiti organizacija. Prejeli smo iu priobčujemo: Vsakdo je gotovo čital o gibanju tc vrste državnih uradnikov. Poštni uradniki sc ločijo v tri vrste, to je v upravne (pravnike), prometne (višje srednje šole) in oficijante in ofici-jantinje (nižji razredi srednjih šol, meščanske ali enakovredne šole). Prometni uradniki so državni uradniki in službujejo le pri erarnih poštnih uradih, ofieijanti obojega spola pri ne-erarnih, pa tudi kot pomožni uradniki pri erarnih. Prometni uradnik začenja svojo karijero kot praktikant, oficijant kot aspirant. Ccrtifikatisti ustopajo tudi lahko v poštno službo, ali kot prometni uradnik le, kdor je dovršil najnianje nižje razrede srednje šole. Prometnim uradnikom jc poštna uprava takorc-koč namenila smrt, kajti že tri leta sem nc sprejema v poštno službo več praktikantov. Prometnih uradnikov nai bo Ic toliko, kolikor jih rabijo za kontrolne službe. Svoje stanovske organizacije imajo prometni uradniki zase in ofieijanti zase. Ravno tako oficijantinje. Mimogrede bodi omenjeno, da jc tudi poštno služabništvo dobro organi-zovano. Vsaka organizacija zase ima svoj list, in namen je, da sc zboljša gmotno stanje službujočega osobja ter urede neznosne službene razmere. Promet rase, a osobja je premalo. slabo je napredovalo v plači, draginja vedno večja, prostori nezadostni, nezdravi itd. Zdrava misel poštne uprave ravno ni bila, da jc začela odpravljati prometne uradnike iu jih nadomeščati z ofieijanti. Služba na pošti ni samo naporna, temveč tudi odgovorna. Potrebuje dokaj znanja in strokovne izobrazbe. Uradnik odpravlja stvari večje ali manjše vrednosti m ko brska po srebru in zlatu, naj mu želodcc ne kruh od glada. In v take odgovorne službe se sprejemajo dandanes aspi-ranti s smešno majhnimi plačami. Cesto čitamo o poneverjenju na poštnih uradih. Omeniti je treba, da radi zamenjujejo dnevniki oficijante z oficijali. Poštarji so samostojni vodje neerarnih poštnih uradov. Izhajajo dandanašnji iz statusa oficijantov, so tedaj stalni uradniki, ne več, kakor jc bilo nekdaj. vezani na začasne pogodbe s poštno upravo. Velike in važne urade opravljajo poštarji z ogromnim prometom, ali njihove plače so razmeroma mnogo premajhne. Ni čuda tedaj, da sodni porotniki oproščajo poštno po-neverjenje ponajveč baš iz vzroka, da jc do-tičnik imel premajhne dohodke. Ali vlada se ne meni za take pravoreke porotnikov. Raje trpi škodo na drugi strani in vzgaja hudodelce, kakor da svojim uslužbencem poboljša gmotno stanje. Višja, merodajna birokracija misli menda preveč nase in nič ne ua male uradnike, kateri naj lc molče pa delajo. Mera je postala polna in poštni prometni uradniki so pred kakimi šestimi leti počeli misliti na samopomoč. Organizovali so se. Nastali sta v Avstriji dve društvi, društvo poštnih prometnih uradnikov na Dunaju s svojimi 32 podružnicami po glavnih mestih ter češko društvo poštnih prometnih uradnikov. Čehi so sc postavili na stališče svojega državnega prava in si ustanovili svoie društvo z istimi cilji, seveda kakor avstrijsko, oziroma dunajsko. Razlika bi bila med njimi Ic ta, da sc/Celii odločnejši in radikalnejši. Kakor je bil prej prometni uradnik brezpraven in se ni zavedal svojega jaz, tako so sc razmere vsled stanovske organizacije dokaj izpremenile. Predstojniki uradov so bili oblastni, ponajveč kruti proti svojemu tovarišu — nižjemu uradniku, ta pa nasprotno ponižen njegov suženj. Tovariši so bili med seboj nckolegijalni, nezaupni. Ovaduštvo je cvelo. Lov na lažje službe, na kake novoletne nagrade ali kaj sličnega je bil pogostoma povod licemerstvu, dobrikanju, sramotnemu klc-čeplaztvu pred predstojnikom. Zavest uradnika se je začela dvigati, tovariši so se začeli bližati. Nevredne tovariše smo očitno prezirali. Proti krivičnemu postopanju predstojnika so šle pritožbe do višje oblasti ali naravnost do ministrstva. Osrednji odbor društva si je priboril prost vstop k ministru in to ie pomagalo, da se je vsak predstojnik prej premislil. predno je nastopil brez vzroka, morda le iz auimoznosti proti nedolžnemu uradniku. Po potrebah jc nastopal pravni odsek odbora, odnosno društva pravni zastopnik, advokat, specialist v uradniških stvareh. Resnica pa je, da sc v financijelnih stvareh dozdaj še ni doseglo mnogo, da malone nič. Ali tudi .tukaj se kažejo znaki, da bode skoro bolje. Ker so poštni uradniki državni uradniki, nc morejo sc jim plače povšati, nc da bi se to storilo tudi drugim državnim uradnikom. Siccr pa obstoji tudi društvo državnih uradnikov sploh, katero pa je bilo dozdaj premalo agilno; sedeli so pač v odboru malone sami starejši možje, različni svetniki. Ti so bili, ali preveč odvisni navzgor, ali pa niso čutili revščine nižjega uradništva. Tudi sem ic posegla poštna organizacija, da sc je odbor društva državnih uradnikov prelevil in popolnil z mladimi podjetnimi uradniki, med katerimi so poštni uradniki primerno zastopani. Kadar bode uspeh popoln, moralo se bode organizaciji poštnih uradnikov pripoznati odlično mesto pri delu za blagor uradništva sploh. Vscpoštni shodi po celi Avstriji so bili mogočen glas; slišati sc jc moral navzgor in navzdol. Ali ta organizacija prometnih uradnikov šc ni popolna. Dela sc in organ zujc dalje. Poštnih prometnih uradnikov ie 9000; v organizaciji avstrijskih 6000, čeških 2000. — 1000 jih torej šc ni pristopilo k organizaciji. To so okrogle številke. Ko se je razvila organizacija, čutila je \išja birokracija takoj, da sc bode njena ab- solutna mogočnost omajala, in je skušala zatreti in udušiti uradniško gibanje. In nastala je organizacija v organizaciji. Nastalo jc društvo maturantov, to jc tistih poštnih prometnih uradnikov, ki so imeli maturo sredniih šol. To naj bi bil črv. ki bi razjedal iu slabil prvo organizacijo. Mature na pošti ne zahtevajo. Zahtevali so maturantje prednosti zase pred drugim svojimi tovariši, lažje službe, hitrejše napredovanje, predstojniška mesta itd. Na srečo je večina maturantov ostala zvesta svoji prvi organizaciji in društvo maturantov tedaj le životari. Kakor smo omenili, organizacija poštnih uradnikov še ni na svojem višku. Ker vlada Ic ne izpolni upravičenih zahtev uradnikov in ji posebno noče nič izpod palca, hoče sc postaviti organizacija na širšo podlago. Poštni shodi so burni, vlada jih jc icla razpuščati, društven list »Postbeamteiizcitung« se kon-fiskn c. in govornike na shodih pozivajo na policijo. To so važna predznamenja iu bilo je treba misliti na resno združitev vseh poštnih uslužbencev ali vsaj vseli že obstoječih poštnih organizacij v zvčzo. Namišljene razlike v značaju stanu izginjajo v borbi za kruli. Po nekaterih mestih pa so sc tudi že vršili shodi vseh poštnih organizacij skupno. Vlada .ic opazila to novo gibanje ter dala v državnem zboru tolažilne besede, ali zajedno grozila, da ne bode trpela kršenja discipline. Te grožnje so bile napačno naslovljene in brez efekta, ker disciplino ruši le vlada sama in visoka birokracija, katera ne vrši svojih dolžnosti napram nižjemu uradništvu, odnosno svojim uslužbencem. Pismo iz Bolgarije. Narod, knez, vlada, armada. — Pokrščenje Bolgarov. — Učiteljstvo iu svečeništvo. — Razstave. — Glad na pragu. Sofija, 22. aprila. Javno mnenje se vedno bolj oglaša proti sedanji vladi na raznih javnih shodih. V zadnjih tednih jc bilo več takih shodov v Sofiji. Včeraj so sklicali shod dijaki, da razpravljajo tudi o vseučiliškem vprašanju. Govorili so trije govorniki. Jordan Tobakov je ožigosal sedanji vladni sistem, ki ne pusti duška javnemu ljudskemu prepričanju. Poslanec Strašimirov .ie iz avil, da v Bolgariji, ki jc 500 let bila pod kruto turško silo, vlada šc vedno enaka sila. Grigor Vasilicv je napadal zvezo peterih strank, ki služijo vladosili. Sprejeli so resolucijo, ki graja sedanji režim, ki sc jc preživel in ne more pospeševati napredka, dokler .ie na čelu neodgovorna vlada. Resolucija dalje obsoja vse stranke v koaliciji, ki podpirajo sedanji režim. Shod .ie končno zahteval, da vlada spoštuje narodna in zakonita prava ljudstva. Vlada je sklenila, da knezu Ferdinandu zgradi nov dvorcc v kakem mestu južne Bolgarije in jc v ta namen dovolila 500.000 frankov. Knez jc želel, da se mu novi dvorec zgradi v Plovdivu v Runicliji. Vlada se jc obrnila na občino, naj bi poklonila stavbišče. Občinski svet pa jc odgovoril, da ne dovoli stavbišča. Sedaj sc ie vlada odločila, da zgradi dvorcc v Vel. Trnovu. Ker' knez ne vživa posebnih simpatij v deželi, obrnil je vso pažnjo na armado, da jo pridobi za sebe. Tako je strogo prepovedano častnikom pisati v knjige ali liste brez dovoljenja vojnega ministra. Nedavno sem vam poročal o proslavi 1000-lctnice smrti cara Borisa. Ker se vlada ni mogla sporazumeti s profesorji, da bi otvorila vseučilišče, zahtevala je od odbora Borisove slavnosti, da se ta slavnost odloži do 15. maja 1908. Vlada pravi, da je nemogoče proslavljati 1000-lctnico pokrščenja naroda, dokler ni zopet otvorjena univerza kot prvi kulturni zavod. Ker ie odbor odklonil to zahtevo, je vlada odpovedala vsako podporo za slavnost. Zato jc moral odbor premeniti program slavnosti. Dne 15. maja bodo službe božje po celi Bolgariji, v šolah bodo učitelji predavali o dobi cara Borisa, v gledališču bode predstava s petjem. Opustila pa se bode spominska knjiga o Borisu ter sklad za Borisov' spomenik. Vlaki pa bodo za znižano ceno pripeljali v Sofijo ljudstvo iz raznih krajev. Tudi gostje iz slovanskih dežel ne bodo povabljeni, ker odbor nima dovolj denarnih sredstev. Danes ic v Bolgariji 3,020.000 pravoslavnih, 2014 cerkva, 301 kapela in 92 samostanov, 77 moških in 15 ženskih. Izobrazba pravoslavnega svečenstva pa je jako pomanjkljiva; mnogo jih jc, ki nc znajo pisati. Le 37 pravoslavnih svečenikov jc izvršilo duhovno akademijo v Rusiji in samo dva univerzo. Od 1992 pravoslavnih župnikov .ic lc 311 usposobljenih s spričevali. Povoljnejšc so razmere med učiteljstvom. Danes ic v Bolgariji pet učiteljišč, v Kjustcndilu. Lomu, Kazanliku. Silistriji in Šu-menu. Na teli šolah .ic 140 profesorjev in 2605 učencev. Med učenci so samo trije Turki in cn Grk. Bolgari jako napredujejo v omiki. Mi-uoli nicsec jc sofijsko narodno knjižnico obiskalo 1748 oseb, ki so si izposodile 746 bolgarskih, 40t) ruskih, 187 francoskih, 27 nemških in 12 angleških knjig. Te dni so poslali šc 4 vagone predmetov na bolgarsko razstavo v London. Med temi predmeti .ie mnogo slik, ki predstavljajo bol garske narodne nošnjc. Na razstavi bode in stalirana tudi delavnica rožnega olja. Dne 6. maja pa bode tudi v Sofiji otvor jena razstava živine, ptičev, zajcev, itd. Da more tudi parod z dežele obiskati to razstavo. bodo cene na železnicah jako znižane. V južni Bolgariji pa utegne biti iako slaba letina. Zato sc je bati, da bode lakota po teli okrajih, koder jc pozebla zimska setev. Zato je vlada prepovedala izvoz hrane iz Bolgarije, dokler se ne vidi, kaka bode žetev. V vsakem slučaju pa preti narodu lakota. Slaba letina se kaže že sedai v posledicah. V prvih dveh mesecih so državni dohodki za 4,047.290 frankov nižji v primeri s proračunom. Po suetu. Velike povodnji. Reka Scinvarza jc narasla v Gloggnitzu in Reichenauu za en meter in pol. Boje se, da se podreta dva železna mostova. Poplavljenih je mnogo travnikov, kakor tudi polja. Po kleteh jc voda. V Reichenauu je poplavljen glavni trg. V Schuar-zenauu je moralo zapustiti ponoči mnogo oseb stanovanja. V Payerbacliu so uničeni novi parkni nasadi. Preplavljeni sta leseni skladišči v VVeinzetteln iu Miihlhofu. V Flir-sclnvangu je odnesla voda most. Velike povodnji so tudi v Hollcn dolini. Veliko jc trpela po povodnji vas Blindendorf pri Ternitzu. Reka Scinv arza šc vedno narašča. V Neunkirch-nii jc v nevarnosti spodnja brv, da jo odnese deroča voda. Voda je odnesla vodovod, napeljan v Spittclpark. V Diinkclšteinu je preplavljenih več hiš. O povodnjih in o snežnih plazovih poročajo tudi iz Solnograda. Pri Schellenbergu so utonili štirji železniški delavci. Tudi s Tirolskega se poroča o snežnih plazovih m se boje, da nastanejo povodnii, ker sc sneg jako hitro topi. Na Gorenjem Štajerskem je narasla voda odnesla več mostov. Kopniški stotnik v šoli. Njegova oseba postaja od dne do dne popularneiša V neko so o na Nemškem jc prišel nadzorovat pouk šolski nadzornik. Začeli so govoriti tudi o krščanski ponižnosti in stavilo se jc vprašanje: »Kateri stotnik se ni smatral vrednega da bi sprejel Zveličarja pod svojo streho?« Nadzornik pozove majhnega dečka, na katerega je postal pozoren vsled njegove živahnosti, naj mu 011 to odgovori. Mladi učenjak moško vstane iu sc odločno odreže: »To je bil stotnik iz Kopenicka!« Seveda je mislil pri tem na stotnika iz Kafarnavma. Ničnostno pritožbo bivšega opernega pevca Prochaske, ženina morilke Zeller, ie ovrglo kasacijsko sodišče. Umorjeno so našli v Uttenheinu 701etuo gostiluičarko Feichter. Rusko carico vdovo sta pozdravila na popotovanju na postaji Bourget francoski predsednik Falliercs in francoski minister za zunanje zadeve Pichon. Fallieres je naročil carici vdovi, naj izporoči carici njegovo spo-stovanje, carju pa pozdrave. Nadalje je izjavil rallieres, da jc zelo zadovoljen zaradi prijateljskih razmer med Francosko in Rusijo Nezgoda princa Eitel Friderika. Ko je nastopil pruski princ Eitel Friderik službo pri svoji stotni.ii na vojaškem vežbališču v Do-bentzu, sc je splašil konj, ki je poskočil vrgel princa iz sedla iu ga udaril s kopitom po nosu. Nezavesten je princ obležal. Ko se je zavedel, je tožil, da ga boli glava. Glede na poročila, da si je pretresel možgane, izjavljajo, da to ui res. Upajo, da princ čez nekaj dni zopet nastopi svojo službo. Princ Eitel Friderik .ic drugi sin nemškega cesarja Viljema. Potresi. V Veroni jc bil 25. t. m. ob 5. uri in 45 minut močan potres, ki se je ponovil ob 7. uri 9 minut. Prebivalstvo sc je močno prestrašilo. Potres so čutili dne 25. zjutraj tudi v Padovi, Salu, Mantovi, Cremoni, Piaccnci in Urbinu. Vihar v Pragi. V Pragi je bil od 24. t. m. zvečer velik vihar. Dne 25. dopoldne jc odtrgal vihar okrasek na ycki hiši, ki jc padel na tla in ubil takoj nekega 12-lctnega dečka, nekega drugega pa ranil. Svinje so odkrile zločin na Hrvaškem v Subockeni gradu. Ko so se pasle okolu hiše Lukiča, so iz zemlje izkopale truplo novorojenega deteta. Preiskava jc dognala, da je imela hči Lukiča ljubavno razmerje z mladeničem Vučkovičcm, ki jc imelo posledice. Pred orožniki ie pripoznala, da je to dete njeno, in da ga jc zakopala, ker je bilo mrtvorojeno. Sodnijski zdravniki so pa dognali, da je otrok umrl, ker sc pri porodu ni postopalo kot bi sc bilo moralo. Lukičovo so oddali sodišču. V avdijenci pri sv. Očetu umrla. Pred kratkim je prišla v avdijcnco k sv. Očetu ženica, stara že 72 let. Le dve minuti sta še manjkali, da bi prišla na vrsto. Toda v hipu sc je zgrudila mrtva ua tla. Sv. Oče jc takoi prišel iz svojih sob in blagoslovil umrlo starko. Davek na brade. V Ncvv Yerseyu se jc pojavil med ondot. poslanci poseben finančni talent. Stavil jc namreč predlog, naj se obdačijo zalizci (Backenbart). Svoj predlog jc utemeljeval s tem-, da možje vedno v večjem številu nosijo zalizcc, s čimer prihranijo mnogo stroškov, katere bi siccr imeli z bri-jenjciti. Po njegovem mnenju je popolnoma upravičeno ako država zahteva del teli prihrankov zase. Smrt čudaka. V Budimpešti ie umrl bivši profesor kološvarskega vseučilišča, 72-lctni dr. Rudolf pl. VVerner. Razen njegovega zdravnika ni smel nihče v njegovo stanovanje, ki ga ie sam snax.il; tudi kuhal si je sam. Ker ga njegovi sostanovalci že dolgo niso videli, so s silo odprli stanovanje in našli profesorja mrtvega v postelji. Petrolej kot kurivo nameravajo vpeljati na bojnih ladjah v Združenih državah Severne Amerike. Poizkuse bodo delali na oklop nem monitorju »\Vyoming«, ki dobi seveda zato posebne stroje. Delo sc bo izvršilo v držav ni ladjedelnici pri San Franciscu in sicer tako scca hitro, da bo ladja po preteku enega me-žc lahko opravljala svojo službo. Za »Družbo sv. Cirila iu Metoda so poslali našemu upravništvu: Mohorjani v Vidmu na Štajerskem 2 K 50 h. Gospa Antonija in gospod Janko Vagaja mi Dunaji 4 krone. izpred sodišča. Mlad tat. Karol Vidic sc jc učil kovaškega rokodelstva pri Francetu Vidmarju v Domžalah, Svojega mojstra ie na ta način opeharil, da jc od devet strank v njegovem imenu pobral 80 K 42 vin. Izmaknil je pa tudi tri biciklje v skupni vrednosti 390 K. Grobelni-kovo trgovino je prcvaril za 116 K 40 vin. vrednega blaga. Tudi Urbančevo tvrdko v Ljubljani in Janeza Guardia je hotel na enak način nasiniikati, pa se mu ni posrečilo. Nadebudni vajenec bo sedel osem mesecev v težki ječi. Pretepač. Ze zaradi pretepa kaznovani dninar Janez Mlakar sc je'dne 7. januarja pred Špuntovo gostilno v Spod. Ribčali brez povoda lotil Franceta Robleka i(i ga s pestjo po glavi udaril, Antona Pestotnika pa na zapestju v roko vrezal. Pokoril se bo tri tedne v zaporu. Obračun mu ni bil po volji. Delavci tvrdke Trumler na Dovjem so imeli svoj obračun, pri katerem so sc upoštevali tudi troški za hrano. Kovaču Alojziju Drakslerju ni šlo z računom skupaj, zato se je jel jeziti nad ku-harjem Jožetom Kvasom. Ker jc brat Franc Draksler jel kazati nož, poslali so po orožnika. France jc takoj izjavil, da sc nc pusti gnati. Dvakrat jc orožniku všel, končno jc pa le bil prijet. Za kazen je dobil tri tedne težke ječe. Lovska tatova. Posestnika sina in brata Janez in Leopold Rotar sta bila skrivna lovska tatova, ki sta v Kovačevemu lovišču marsikateremu zajcu vpihnila luč življenja. Dokazalo sc jima je pa le, da sta ustrelila eno srno in dva zajca, kar obdolženca priznavata. Sedela bosta zato vsak po en mesec v ječi. Svojo mater poškodoval. Andrej Vovnik, kajžarja sin v Potočah, je surove/., ki s svojo materjo grdo ravna. Morala ga jc zato večkrat sodišču ovaditi, a vselej jc odšel brez kazni, ker mu je dobra mati odpustila. Dne 2. marca t. I. sc je zopet znašal nad materjo, ki ga .ie oštela zavoljo niegove lenobe, in ii vrgel nalašč poleno v glavo ter jo poškodoval na obrazil. Sodišče mu jc priznalo za kazen šest tednov ječe. Žganje mu je dišalo. Karol Aubelj jc služil za hlapca pri tukajšnjem restavrateriu Alfredu Scydelnu v Kolodvorskih ulicah. Tu ic izmaknil dve steklenici likerja, vrednega 14 K. Sedel bo zato dva meseca v težki ječi. Borzna poročila. kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kurzi dunajsko borze 2(5. aprila 1907 K&Ioibeal pr.ytr.ll Den:ir 1 Blago i'/, majeva renta..... 98 B5 98 75 4"/, arcbinr. renta ..... 99 95 100-15 i'l, avstrijska kronska reats , 98-65 98 85 l'l, , k lata renta . . . 116 -5 117 05 t'/, ogrsi» kronska , ... 9430 94 50 4•/. , »lata , . , 112-50 112 70 b*l, posojilo dsžole Kranjska 9."! 1 ) 100-80 i1/,'/, ponojl!* mo«ts Spliet . 13 30 513 40 4V/. u , ^adur • 98 90 100 86 4V/. bosn.-here. iel. pos, 19C2 99 G. 100 65 4•/. Cešlta det. banka k. o. . 99 60 99-,:o 4'/, » n , io. . 98 75 99 26 t*/i'/, pisma ga: d. hip. fc. . 100 05 101 05 41/,0/. paSt- kom. k. o. * lo*/.. pr. 106 90 106 90 i'/«'/, tast. pisma Innerst. hr. i.oo 101-- 4 V/. , . ogr.cea.dei.br. 99-75 100-2S i V/. . .. . hip. bunks no-- 100-30 4 V/, obl. ogr. lokalnih žal. d. dr, 100 — 101 — 4V/, obl. Soške ind. banke . . 100-26 10125 i'l, prior. Trst-PorcS lok. . . 9990 t'/. prior. dol. žul...... J Pridnega in vestnega sprejme pod ugodnimi pogoji parna mlekarna v Medvodah. 947 3-2 9! O 3—2 OncetfjO za gostilniško obrt se takoj odda. Več o tem: Vegove ulice 6, i. nadstr. lalmijafove pastik olajšujejo kašelj. razkrajajo sliz. j p i! H P v s 3 Z aj v» » »S* O b ~ a - ■« S" o BI o O N < o » 5} » 3. S. 3 < » 1 škatlja 20 vinarjev, 11 šk atelj 2 kroni. Naročila izvršuje najtočneje lekar PICCOLI, Ljubljana, Dunajska cesta. radi prevelike zaloge blaga >1 D O N 3 BI N< tt 3 A O n 3 » v angleškem skladišču oblek O. Bernatovlč, Ljubljana Mestnt trg 5, lJ'3 12—3 Lep lokal sredi trga v Tržiču št. 95, na najlepšem prostoru, poraben za kako trgovino, se odda s 1. majnikom. — Istotam ]e tudi lepo stanovanje v I. nadstropju. — Več se izve pri I. Deu v Tržiču (Gorenjsko). 887 6-4 826 3-3 Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča, lansko leto ustanovljena in z bogato zalogo preskrbljena TJ^š tovarna pečij in glinastih izdelkov. Sprejema tudi vsa, v to stroko spadajoča dela po zmernih cenah. Franz Kozina & Komu., tovarna pečij in glinastih izdelkov Olince p. Ljubljani. i Ugodno ponudbo. i N a Vsled silnega pomanjkanja prostorov smo prisiljeni razširiti Se to leto svojo prodajalno. Da si pa kolikor mogoče olajšamo dvakratno selitev, smo se odločili oddajati spodaj navedene knjige za nekaj časa po zdatno znižani ceni. Te cene pa veljajo samo do selitve, t j. do 30. aprila tekočega leta. Po preteku tega termina je v taka znižana cena popolnoma izključena, ker bodo novi lokali ustrezali vtoliko našim potrebam, da nam v svrho pridobitve prostora ne bo več treba oddajati knjig v zgubo. Nevesta Kristusova ali podučna in molitvena knjiga za pobožne krščanske device. Poslovenil B. Bartol. Šesti natis 1894. Rdeča obreza (mesto K 2 48) samo K 2---, zlata obreza (mesto K 3 40) samo K 2 60, s poštnino 20 vin. več ; rjavo usnje, okovane platnice (mesto K 6-—) samo K 3-—. Izvrsten molitvenik s potrebnimi poduki. Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška Serafinskega, ki med svetom živijo. Spisal O Nikolaj Meznarič. Peti pomnoženi natis 1899. Rdeča obreza (mesto K 1 80) samo K 1-30, n poštnino 20 vin. več. To je celoten molitvenik, ki pa obsega poleg tega tudi vsa potrebna navodila itd. za tretjerednike, katerim ga zelo priporočamo. Sv. Frančiška Šaleškega Filoteja ali navod k bogoljubnemu življenju. Po izvirniku poslovenil Anton Kržič. Rdeča obreza (mesto K 1 80) samo K 1 50, s poštnino 20 v. več. Zlata knjiga, ki kaže za vse med svetom živeče stanove, visoke in nizke, najlažjo in najzanesljivejšo pot skozi tostransko življenje v srečno posmrtnost; knjiga ni stroga, temveč upliva samo blažilno in tolažilno ter je še danes najboljša svoje vrste. Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jožef Kerčon, duh. svetovalec. Drugi natis 1895. Rdeča obreza (mesto K 160) samo K 1—, s poštnino 10 v. več. Kruh Nebeški ali navod pobožno moliti in častiti presveto Rešnje Telo, s trojno mašo in drugimi navadnimi molitvami. Na svetlo dal Janez Zupančič, župnik. Četrti natis 1890. Šagrin-usnje, okovano z zlato obrezo (mesto K 3-60) samo K 2-—, s poštnino 20 vin. več. Trojna božja pot s svetimi stopnicami na Kranjskem. Uredil Anton Žlogar. Broširano (mesto 60 vin.) samo 30 vin., ve- 4 j »KATOLIŠKA BUKVAMA" V Ljubljani. zano (mesto K 120) samo 50 vin, » poštnino 6 vin. več. Kmetom v pomoč. Narodno-gospodarska razprava. Spisal Ivan Belec, župnik, 18K5. Broširano (mesto K —-40) samo K — 20, s poštnino 6 vin. več. Psalmi. Preložil Ivan Vesel 1892. Broširano ^mesto K 2 —) samo K 150, s poštnino 20 vin več Zgodovina cerkljanske fare. Spisal Ivan Lavrenčič. Založil Anton Golobič, 1890. Broširano (mesto K 1 60) samo K - '90, s p stnino 20 vin. več. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada nabral Ivan Sašelj, 1906. Broširano (mesto K 21 -) samo K 1-50, s poštnino 2o vin. več. Vojska na daljnem Vzhodu. Uredil dr. Kvgen Lampe, 1906 Broširano (mesto h. 4-80i samo K 3 80, vezano (mesto K 6-—) samo K 4 90, s poštnino 30 vin. več. Za duhovniško porabo: Zbirka lepih zgledov. Duhovnikom v porabo v cerkvi in v šoli zbrala Anton Kržič ia Alojzij Stroj. I. in II. zvezek. Broširan (mesto po K 6 —) samo po K 3—, vezan (mesto po K 7 50) samo po K 4-50. II. zvezek konča v alfabetu z besedo „Lj'jbo-sumnost. Duhovski poslovnik. Sestavil Martin Poi-, župnik, 1900. Broširano (mesto K 4 —) samo K 2 80, vezano (mesto K 5 20) samo K 3 90, s poštnino 30 vin. več. Katoliško zakonsko pravo z oz rom na državne avstrijske pravice. Spisal Fran Kosec, župnik, 1894 Broširano (mesto K 2'—) samo K l—, vezano (mesto K 3 20) samo K 2 20, s poštnino 30 v. več. Razlaga velikega katekizma ali krščanskega nauka. Za^ cerkev sestavil Anton Vcternik, župnik. Štiri zvezki broširani (mesto K 9-—) samo K 6 90, vezani (mesto K 12-20) samo K 9"80 Jezusovo trpljenje in sedanji čas. Spisal in govoril dr. R Neuschl. Poslovenil F. Hiersche. Broširano (mesto K 1 20) samo 80 vin., s poštnino 10 vin. več. Duhovni Pastir (za pridigarje). S sodelovanjem več duhovnikov urejuje Alojzij Stroj, preje Anton Kržič. Letnik 1887, 1*91, 1892, 1893, 1894, 1899, 1900, 1901, 1902, 1903, 1904 (mesto po K 8 —) samo K 4'—, s poštnino 30 vin. več. Kakor že povedano, velja znižana cena samo do 30. aprila t. 1. 509 16 N K K N K N N N N K M H N N N N U U U JI I Podružnica c. kr. priu. avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obr (prej banka L. C. Luckmann) v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9 glavnica in rezervni zakladi kron 183,000.000 se bavi z bančnimi in menjalnimi operacijami vsake vrste, kakor: z nakupovanjem in prodajo tuzemskih in inozemskih rent, zastavnih pisem, delnic, srečk, valut in deviz, preskrbuje in deponuje ženitovanjske kavcije, prav tako tudi alužbene kavcije in vadije za udeležbo pri ponudbah, prejemlje v hranitev in varstvo vrednostne papirje ter oskr buje njih upravo in revizijo pri izžrebanjih, zavaruje srečke proti kurzni izgubi, izplačuje kupone in izžrebana vrednostne papirja pri svoji blagajni, in dovoljuje predujme na vrednostna papirje in sprejema borzna naročila za tuzamske in inozemske borze, prejemlje vloge za obrestovanje proti vlažnim knjižicam na tekoči račun in na giro«konto, ter dovoljuje imetnikom lakih računov, da smejo tudi z vso svojo imovino razpolagati potom čeka A vista, izdaja obrestonosne blagajniške liste, dovoljuje kredit na tekoči račun, eskomptuje v tuzemstvu in inozemstvu izplačne menice ter jih prejemlje za inkasovanje, prepušča plačilna nakazila, ter izdaja kreditna pisma za vse kraje tuzemstva in inozemstva, daje vestna navodila za nalaganje vsake glavnioe. 725 15—n