KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 40 (3)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1. Aprila 1930.
PATENTNI SPIS ŠT. 6927
Fried. Krupp Aktiengesellschaft, Essen, Nemčija.
Avstenitične zlitine krom-nikljevega jekla.
Prijava z dne 21. januarja 1929.	Velja od 1. novembra 1929.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 9. februarja 1928. (Nemčija).
Kemično nevtralne avstenitične zlitine krom-nikijevega jekla, ki so se uporabljale dosedaj pri izdelavi solitrove kisline in drugih kemičnih agencij, imajo nedostatek, da niso več odporne proti n. pr. pri visoki temperaturi nastopajočem razdirajočem vplivu kislin ali solnih raztopin, ako se jih je segrelo —• n. pr. pri zvarjenju posameznih gradbenih delov — na 600 do 900 C, kakor se to zgodi pri prekaljevanju. izum ima namen ustvariti avstenitične zlitine krom-nikljevega jekla, n. pr. lake z 18 do 25% kroma in 7 do 12% niklja, ki nimajo tega nedostatka in posedujejo v ostalem vse prednosti znanih kemično nevtralnih avste-nitičnih zlitin krom-nikljevega jekla. Ta namen se doseže glasom izuma s tem, da so ostale zlitinske komponente n. pr. ogljik tako odmerjene, da se ne izgubi avstenitična zglobovna oblika niti pri temperaturi, ki bi bila enaka oni pri prekaljevanju.
Vzrok za presenetljivo dejstvo, da imajo navedene zlitine jekla tudi — za tehniko zelo važno — lastnost, da so neobčutljive, n. pr. proti razdirajočem vplivu kislin ali solnih raztopin, ki se vrši pri zvišani temperaturi, je iskati po ugotovitvah izumitelja v tem, da ostane zelo majhna količina ogljika (manj kakor 0.07%)» ki se nahaja v zlitini v vseh slučajih trajno raztopljena, potem ko je še-le enkrat prevedena v obliko raztopine. Raztopljena oblika se torej ne prevede v kako drugo obliko n. pr. v obliko karbida niti z naknadnim segrevanjem na
približno 600 do 900° C, kar odgovarja segrevanju pri prekaljevanju, kakor je n. pr. potrebno za zvarjenje posameznih gradbenih delov. To se pa ne zgodi pri kemično nevtralnih avstenitičnih zlitinah krom-nikljevega jekla z 0.1 do 0.4% ogljika, kakoršne so se dosedaj uporabljale. Pri teh zlitinah krom-nikljevega jekla se deloma izloči ogljik pri naknadnem segrevanju na približno 600 do 900° C, — kakoršno postane potrebno pri varjenju, kadar vežemo gradbene dele — iz osnovne mase in se vleže, potem ko se je spojil s kromom, kot kromov karbid na zrnove meje kristalnih zrn. Nastop tega kro-movega karbida pa povzroči nastanek potencijala, ki je napram potencijalu kristalnih zrn neplemenit in povzroči pri razdirajočem vplivu kislin ali solnih raztopin na zrnove meje več ali manj hitro popolni razpad zlitine, ako se ne vpostavi zopet čisto avste-nitično stanje zlitine s pomočjo nadaljnega segrevanja in sicer na temperaturo, ki leži približno nad 1000° C, in na to sledeče hitre ohladitve. Toplotna obdelava, ki vpostavi zopet čisto avstenitične stanje, pa dostikrat pri velikih predmetih (posodah) sploh ni izpeljiva ali pa le z velikimi teškočami.
Obstoja možnost, dodavati navedenim zlitinam jekla dodatke, ki zboljšajo zglob, kakor n. pr. molibden, baker i. t. d., ne da bi se s tem bistvo izuma kakorkoli spremenilo,
Patentni zahtevi:
1. Avstenitična zlitina krom-nikljevega je-
Dtn. 5.
kla z n. pr. 18—25% kroma in 7—12% niklja, označena s tem, da so ostale zlitinske komponente, n. pr ogljik, tako odmerjene, da se ne izgubi avsteniiična zglobovna oblika
niti pri segrevanju, ki je enako onemu pri prekaijevanju.
2. Zlitina krom-nikljevega jekla po zahtevu 1„ označena s tem, da vsebuje manj kakor
0.07% ogljika.